Zdravje v Sloveniji Zdravje v Sloveniji ZDRAVJE V SLOVENIJI Uredniki: Metka Zaletel, Damjana Vardič, Marjana Hladnik, Mojca Simončič Avtorji: Sabina Bagar, Marjana Hladnik, Marjetka Hovnik Keršmanc, Natalija Kranjec, Tatjana Kofol Bric, Helena Koprivnikar, Tanja Kustec, Irena Majcan Kopilović, Barbara Mihevc Ponikvar, Maja Mrzel, Mojca Simončič, Jana Skrt, Lidija Stanković, Marina Sučić Vuković, Vili Prodan, Marija Pšeničnik, Maja Praprotnik, Sandra Radoš Krnel, Maja Roškar, Damjana Vardič, Anja Varga, Metka Zaletel, Klavdija Žalman Strokovni pregled posameznih poglavij: Ada Hočevar Grom, Ivan Eržen, Mateja Jandl, Nataša Kovač, Nevenka Kelšin, Dominika Novak-Mlakar, Petra Ogrin-Rehberger, Radivoje Pribaković Brinovec, Agnes Šömen Joksić, Irena Veninšek Perpar, Tina Zupanič, Tina Žagar Jezikovni pregled: Mihaela Törnar Oblikovanje: Erna Pečan Založnik: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2021 Elektronska izdaja Publikacija je dostopna na spletni strani www.nijz.si. Zaščita dokumenta ©2021 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 69386243 ISBN 978-961-6945-38-7 (PDF) Kolofon 2 Kazalo Determinante zdravja – dejavniki Zdravstveno varstvo na primarni 3 tveganja 28 ravni - zdravstvene storitve 46 Prehranske navade 29 Zdravstveno varstvo vseh Kratice in okrajšave 4 Čezmerna hranjenost in debelost populacijskih skupin 30 47 Telesna dejavnost Patronažno zdravstveno varstvo 31 48 Uvod 7 Raba alkohola Zobozdravstvo 32 49 Kajenje tobaka 33 Uporaba prepovedanih drog 34 Monitoring pitne vode Zdravstveno varstvo na sekundarni 35 Osnovni demografski in socialno- 8 in terciarni ravni – zdravstvene Onesnaženost zraka - ozon 37 storitve 50 ekonomski podatki Onesnaženost zraka - Specialistična ambulantna delci PM10 in PM2.5 38 dejavnost 51 Onesnaženost zraka - cvetni prah 39 Bolnišnične obravnave 53 Zdravstveno stanje prebivalstva 11 Obravnave na rehabilitaciji 55 Porodi in rojstva 12 Umrljivost 13 Preventivni programi 40 Fetalne smrti 15 Precepljenost prebivalstva 41 Ambulantno predpisana zdravila 56 Nalezljive bolezni 16 Program Svit 42 Bolezni obtočil 17 Zora 43 Sladkorna bolezen 19 Dora 44 Viri v zdravstvu 59 Rak 21 Vzgoja za zdravje 45 Poškodbe pri delu 23 Transportne nezgode 25 Izdatki in viri financiranja 62 Bolniška odsotnost 26 Epidemija covida-19 v Sloveniji 64 4 Zdravje v Sloveniji Kratice in okrajšave ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje ATC Anatomsko-terapevtsko-kemična klasifikacija zdravil Anatomsko-terapevtsko-kemična klasifikacija zdravil je mednarodni univerzalni klasifikacijski sistem za zdravila. Klasifikacija ATC služi kot orodje v raziskavah o porabi zdravil, pri čemer je osnovni namen tovrstnih raziskav izboljšanje kakovosti uporabe zdravil. Klasifikacijski sistem ATC razvršča zdravila glede na njihovo glavno indikacijo (pri več komponentnih zdravilih se indikacija nanaša na glavno učinkovino). BDP Bruto domači proizvod Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih, povečani za davke na proizvode in storitve in zmanjšani za subvencije po proizvodih in storitvah. Bruto domači proizvod je torej enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode in storitve (davki na proizvode in storitve, zmanjšani za subvencije zanje). CINDI Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog je bila izvedena med odraslimi prebivalci Slovenije v letih 2001, 2004, 2008, 2012 in 2016. Njen namen je odkrivanje razširjenosti in medsebojne povezanosti dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih, in sicer glede kadilskih, pivskih, prehranjevalnih in gibalnih navad, pa tudi glede obnašanja v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev. Na osnovi zbranih podatkov bo lažje oblikovati prihodnje programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije, podatki pa so v pomoč tudi pri smiselnem načrtovanju preventivnih zdravstvenih aktivnosti. DDD Definirani dnevni odmerek Po definiciji je definirani dnevni odmerek ( angl. Defined Daily Dose) statistična enota, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila za določitev porabe zdravila. DDD-ji se uporabljajo za standardizirane primerjave porabe različnih zdravil med seboj ali med okolji z različnimi sistemi zdravstvenega varstva. DID Definirani dnevni odmerek na 1.000 prebivalcev na dan ( angl. Defined daily doses per 1,000 inhabitants per day) DORA Državni presejalni program za raka dojk DORA je organiziran populacijski presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk za ženske v starosti od 50 do 69 let. ECDC Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ( angl. European Centre for Disease Prevention and Control) ECIS Evropski informacijski sistem o raku ( angl. European Cancer Information System) EEA Evropska agencija za okolje ( angl. European Environment Agency) EHIS Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu ( angl. European Health Interview Survey) poizveduje o tem, kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev, kako pogosto uporabljajo različne zdravstvene storitve in kakšen je njihov z zdravjem povezan življenjski slog. EMCDDA Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ( angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction) EU Evropska unija EUR Evro EUROSTAT Evropski statistični urad ( ang l. European Statistical Office) Zdravje v Sloveniji 5 HBSC Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je mednarodna raziskava, ki poteka vsaka štiri leta. Nacionalni inštitut za javno zdravje jo je izvedel v letih 2002, 2006, 2010, 2014 in 2018. Mednarodni vprašalnik obsega niz obveznih vprašanj o demografskih, vedenjskih in psihosocialnih vidikih zdravja. Poleg teh lahko sodelujoče države dodajo še določeno število opcijskih vprašanj, s po-močjo katerih je mogoče natančneje opazovati posamezna vsebinska področja. Obvezna vprašanja obsegajo naslednja vsebinska področja: demografija, prehranske navade, hujšanje in telesna samopodoba, telesna dejavnost, sedeča vedenja, tvegana vedenja, spolno zdravje, poškodbe in nasilje, družina, vrstniki, šola, zdravje in počutje, družbene neenakosti. HIV Virus humane imunske pomanjkljivosti ( angl. Human Immunodeficiency Viruses) ITM Indeks telesne mase Indeks telesne mase je razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine, ki ga izrazimo v kg/m2. Stanje hranjenosti pri odraslih se glede na indeks telesne mase deli v naslednje kategorije: do 18,4 podhranjenost, od 18,5 do 24,9 normalna hranjenost, od 25,0 do 29,9 čezmerna hranjenost, od 30,0 do 34,9 debelost I. stopnje, od 35,0 do 39,9 debelost II. stopnje, 40,0 in več izredna debelost (III. stopnje). KME Klopni meningoencefalitis MKB Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene MKB je klasifikacija bolezni, kot jih razvršča Svetovna znanstvena organizacija. Klasifikacija bolezni je sistem kategorij, v katerega so bolezni in stanja uvrščeni v skladu z izbranimi merili. Uporabljata se dve klasifikaciji, in sicer MKB-10 Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, deseta revizija in MKB 10 AM Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, avstralska modifikacija, verzija 6. S pomočjo MKB lahko diagnoze bolezni in drugih zdravstvenih težav prevedemo iz besednega opisa v črkovno-številčne kode. NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NLZOH Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ( angl. Organisation for Economic Co-operation and Development) OŠ Osnovna šola PM Delci (angl. Particulate Matter) Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki so suspendirani v plinski fazi. Zato pravimo, da je aerosol disperzni sistem. PM10 Delci z aerodinamičnim premerom pod 10 µm PM2.5 Delci z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm Program Svit Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke Program Svit deluje na nacionalni ravni od leta 2009. Poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, nosilec programa je Nacionalni inštitut za javno zdravje. SARS-CoV-2 Virus, ki povzroča covid-19 SHA Metodologija sistema zdravstvenih računov ( angl. System of Health Accounts) SKM Standard kupne moči Slovenska kratica SKM je oznaka za umetno, fiktivno valuto, ki je na ravni povprečja držav EU enaka enemu evru. Trenutno je 1 SKM enak 1 evru na ravni EU-28. SKM ali “EU-28 evro” je “valuta”, ki odraža povprečno raven cen v EU-28. SLO Slovenija SSS Starostno standardizirana stopnja SURS Statistični urad Republike Slovenije 6 Zdravje v Sloveniji TBC Tuberkuloza URI Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča WHO Svetovna zdravstvena organizacija ( angl. World Health Organisation) ZORA Državni preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu Ime preventivnega programa ZORA sestavljajo črke iz naslova programa: Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb. Program spodbuja ženske, da bi prihajale na redne ginekološke preglede. ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Zdravje v Sloveniji 7 UVOD Zdravje je v obdobju sindemije postalo največja vrednota, ki vpliva na vse ostale vidike življenja. Spremljanje informacij o zdravju populacije in uporabi zdravstvenega sistema se je v času epidemije covida-19 izkazalo za še bolj pomembno kot prej. Zdravje in uspešnost zdravstvenega sistema merimo s številnimi kazalniki, ki so mednarodno primerljivi, saj le geografsko in časovno primerljivi kakovostni kazalniki lahko nudijo ustrezno podlago za odločanje o zdravstvenih in socialnih politikah. Slovenija ima dobro zgrajen sistem zdravstvenih informacij, ki črpa podatke iz rednih podatkovnih zbirk, ki jih upravljajo NIJZ, Onkološki inštitut, ZZZS, SURS, Klinika Golnik in mnoge druge institucije, nadalje iz nacionalnih raziskav, ki jih prav tako izvaja več institucij (NIJZ, SURS, IER …) ter v kombinaciji z nekaterimi drugimi podatkovnimi zbirkami, ki prej naštete še oplemenitijo z dodatnimi informacijami. Sistem zdravstvenih informacij je bil v letu 2019 ocenjen s strani Svetovne zdravstvene organizacije kot ustrezen, tako glede obsežnosti in celovitosti informacij, kot tudi kakovosti podatkov. S tem smo dobili potrditev, da naš sistem dosega mednarodne standarde obdelave in poročanja podatkov. NIJZ je v zadnjem desetletju gradil sistem diseminacije zdravstvenih informacij, kjer posebej izpostavljamo ključne gradnike: • Podatkovni portal (podatki.nijz.si) predstavlja enotno spletno mesto za podatke s področja zdravja in zdravstvenega varstva in s tem omogoča predvsem poenostavitev iskanja informacij in ponovno uporabo že objavljenih podatkov. Objavljeni podatki, so brezplačni in prosto dostopni vsem, dodane so tudi povezave do drugih organizacij, ki zbirajo podatke, vezane na zdravje in zdravstveno varstvo prebivalstva (npr. www.stat.si, www.slora.si ipd.). • Zdravstveni statistični letopis Slovenije je obsežna publikacija, ki prikazuje informacije o zdravstvenem stanju prebivalstva, zdravstvenem sistemu, financiranju zdravstva in pomenu okolja pri vplivu na zdravje prebivalcev v najširšem pomenu. Začetki publikacije segajo v leto 1965, v letu 2013 pa je bila temeljito prenovljena in posodobljena. • Zdravje v občini (obcine.nijz.si) je portal, namenjen lokalnim odločevalcem. Na portalu lahko najdemo zdravstvene kazalnike na ravni občin ter nekatere povezane informacije, npr. tematske karte, tematski članki itd. • Interaktivni prikazi aktualnih podatkov o covidu-19 in cepljenju proti covidu-19. Vsi našteti gradniki nastajajo v sodelovanju z drugimi institucijami, ki kakovostno upravljajo podatkovne zbirke in je zato njihovo sodelovanje pri nastajanju zdravstvenih informacij neprecenljivo. Medinstitucionalno povezovanje se je tudi v tem primeru izkazalo kot zelo pomembno. Nenazadnje pa se moramo ob tem zahvaliti tudi vsem dajalcem podatkov – izvajalcem zdravstvenega varstva na vseh ravneh in sodelujočim prebivalcem v nacionalnih raziskavah o zdravju in zdravstvenem varstvu. Pričujoča publikacija je kratek povzetek vseh naštetih diseminacijskih gradnikov. Namen publikacije je, da bralcu ponudi hiter uvid v različne kazalnike zdravja in zdravstvenega varstva, prikaže primerjavo z Evropsko unijo, ter ga hkrati napoti, da poišče več informacij na katerem od navedenih obsežnih portalov in publikacij. Želimo si, da bi publikacija našla pot med uporabnike – od pripravljavcev politik, splošne javnosti, strokovne javnost do novinarjev – ter jih usmerila tja, kjer lahko poiščejo še bolj podrobne podatke in dodatna pojasnila. Milan Krek, dr. med., spec. Direktor NIJZ Zdravje v Sloveniji 8 1 OSNOVNI DEMOGRAFSKI IN SOCIALNO-EKONOMSKI PODATKI 9 Zdravje v Sloveniji OSNOVNI DEMOGRAFSKI IN SOCIALNO-EKONOMSKI PODATKI Število prebivalcev Slovenije je od leta 1953 naraslo za 39 % in je v letu 2019 znašalo 2.089.310 prebivalcev, število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev pa se je v tem obdobju zmanjšalo za 59 %. V letu 2019 se je rodilo 19.054 živorojenih otrok in umrlo 20.588 oseb. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v letu 2019 znašalo pri moških 78,7 let in pri ženskah 84,5 let. Socialno-ekonomski dejavniki pomembno vplivajo na zdravstveno stanje in razlike v zdravju med prebivalci na posameznih geografskih področjih. Bruto domači proizvod na prebivalca se v Sloveniji v povprečju z leti povečuje. Stopnja registrirane brezposelnosti v Slovenji zadnja leta upada in je leta 2019 znašala 7,7 %. Število prebivalcev Slovenije je od leta 1953 počasi naraščalo predvsem na račun priseljevanja in daljšega življenja, medtem ko je število živorojenih otrok večinoma upadalo. Zaradi velikih sprememb v starostni strukturi prebivalstva prebivalstvena Prebivalci: Prebivalci: piramida že dalj časa nima več videza piramide. Delež otrok in 2 089 310 513 093 556 mladih prebivalcev do 25 let starosti se je občutno zmanjšal, nasprotno temu pa je delež prebivalcev, starih 50 let in več, BDP: BDP: naraščal. Dinamika staranja prebivalstva je zelo hitra, kar je 23 170 € 32 020 € na prebivalca na prebivalca potrebno upoštevati pri pripravi strategij države. Primerjava prebivalstvenih piramid Slovenije za leti 1953 in 2019 ter projekcija za leto 2059 1953 2019 2059 (projekcija) 85+ 80-84 75-79 8 % 20 % 31 % 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 51 % 35-39 56 % 60 % 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 20 % 5-9 37 % 18 % 0-4 let Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Demografski podatki 10 Prebivalci v starosti 0–14 let in 65 let in več, Slovenija in EU, Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu, Slovenija 2019 in odmik od leta 2010 in EU, 2019 in odmik od leta 2010 2019 (%) Odmik od leta 2010 (odstotna točka) 2019 (leta) Odmikod leta 2010 (leta) SLOVENIJA SLOVENIJA 0-14 let 15,1 +1.1 Moški 78,7 +2.3 65 let 19,8 +3.3 Ženske 84,5 +1.4 in več EU EU Moški 78,5 +1.8 0-14 let 15,5 -0.2 84,0 +1.1 65 let 20,0 +2.5 Ženske in več Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Sloveniji, tako kot v drugih državah EU, višje pri ženskah kot pri moških. V Sloveniji v letu 2019 še vedno beležimo daljšanje pričakovanega trajanja življenja moških in žensk, ki pa se upočasnjuje. Stopnja registrirane brezposelnosti je v Sloveniji višja pri ženskah kot pri moških. V letu 2019 je znašala pri moških 6,9 %, pri ženskah pa 8,5 %. Naravni prirast, Slovenija in EU, 1961–2019 Na 1.000 prebivalcev 9,4 V EU je bil naravni V Sloveniji smo prirast v zadnjih 50 Večanje 8,4 prvič zaznali letih stalno Slovenija naravnega negativen pozitiven, v letu 5,8 prirasta v naravni prirast 2015 pa je prvič Sloveniji v leta 1993 zaznan negativen letih (umrlo je več naravni prirast. 2003–2010. EU prebivalcev, 1,9 kot se jih je 1,8 rodilo). -0,1 -0,2 -0,6 -0,2 -0,8 -1,1 1961 1970 1980 1990 1993 2000 2010 2019 Naravni prirast je razlika med številom živorojenih in številom umrlih prebivalcev v opazovanem obdobju. Viri: SURS in EUROSTAT Zdravje v Sloveniji 11 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 12 Zdravje v Sloveniji PORODI IN ROJSTVA Leta 2019 je bilo v Sloveniji 18.794 porodov oziroma 19.141 rojstev. Rodilo se je 19.054 živorojenih otrok, od tega 52 % dečkov in 48 % deklic. Med živorojenimi je bilo 96 % enojčkov ter 4 % otrok iz večplodnih nosečnosti. Nataliteta in celokupna stopnja rodnosti sta v primerjavi z letom 2018 upadli. Z 9,1 živorojenimi otroki na 1.000 prebivalcev sodimo pod povprečje članic EU. Celokupna stopnja rodnosti je v zadnjem desetletju relativno stabilna, ne zadošča pa za naravno obnavljanje prebivalstva. Prezgodnji porod in nizka porodna teža sta v razvitem svetu Pri porodih je prisotnih med najpomembnejšimi vzroki obolevnosti in umrljivosti več kot 80 % očetov. novorojenčkov. V letu 2019 je bilo v Sloveniji 0,9 % živorojenih otrok rojenih s porodno težo, nižjo od 1.500 gramov, ter 5,0 % živorojenih otrok s težo med 1.500 in 2.499 grami, kar je Zdravje v času nosečnosti, poroda in zgodnjega otroštva ključno primerljivo s predhodnimi leti in povprečjem članic EU. vpliva na zdravje v odrasli dobi, zato predstavlja temelj zdravja prebivalstva. Povprečna starost porodnic je v zadnjem desetletju porasla za eno leto in v letu 2019 presegla 31 let. Povprečna Celokupna stopnja rodnosti, Slovenija in EU, 1980–2016 starost prvorodk je leto in pol nižja. Trend naraščanja povprečne starosti porodnic se v zadnjih letih umirja. 2,1 Slovenija % Živorojeni, Slovenija, 2019 1,6 1,9 1,4 EU 1,6 18 373 1,2 675 6 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Perinatalna umrljivost je eden najpomembnejših kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva mater in novorojenčkov Zadnji četverčki so bili ter populacije nasploh. Perinatalna umrljivost otrok, težkih rojeni leta 2013. 1.000 gramov in več, je leta 2019 znašala 2,2 na 1.000 rojstev. Perinatalna umrljivost, ne glede na porodno težo otroka, pa je bila 5,3 na 1.000 rojstev. Obe vrednosti sta primerljivi s predhodnimi leti. Kar 85 % perinatalne umrljivosti je Najvišja stopnja rodnosti je značilna za ženske v starosti od 25 predstavljala mrtvorojenost. do 34 let. V letu 2019 so ženske iz te starostne skupine rodile dve tretjini vseh otrok. Stopnja rodnosti mladostnic je v Sloveniji V Sloveniji je v zadnjih dveh desetletjih zelo porasel delež otrok, nizka. rojenih s carskim rezom, na ta način je rojen že več kot vsak peti otrok, a se še vedno uvrščamo pod povprečje članic EU. Viri: NIJZ in WHO Zdravstveno stanje prebivalstva 13 UMRLJIVOST V letu 2019 je umrlo 20.588 prebivalcev Slovenije, od tega 10.112 moških in 10.476 žensk oziroma 103 prebivalci več (0,5 %) kot v preteklem letu. Povprečna starost umrlih se zvišuje. Tako so v povprečju moški živeli 74, ženske pa 82 let. Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti je v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji upadala. Vodilni vzroki za smrt prebivalcev Slovenije so še vedno bolezni Pred 65. letom starosti je v Sloveniji umrlo 3.288 oseb (kar obtočil (med najpogostejše sodijo srčni infarkt, možganska kap predstavlja 16 % vseh umrlih). Med moškimi je SSS umrljivosti in druge bolezni srca) ter neoplazme (rak pljuč, prebavil, prostate 1,7-krat višja, prezgodnja umrljivost (0–64 let) pa več kot dvakrat in dojke), ki so bile v letu 2019 vzrok za 69 % vseh smrti. Sledijo višja (2,2-krat) v primerjavi z ženskami. poškodbe, zastrupitve in drugi zunanji vzroki ter bolezni prebavil in dihal. Slovenija je glede porazdelitve osnovnih vzrokov smrti primerljiva z ostalimi državami EU. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti (splošne in prezgodnje), po spolu, Slovenija, 2010–2019 SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev Moški Ženske 800,2 Vse starosti 661,1 448,7 Vse starosti 395,0 277,2 0- 64 let 207,9 119,0 0- 64 let 95,8 2010 '13 '16 2019 2010 '13 '16 2019 Umrljivost dojenčkov je pomemben kazalnik kakovosti in SSS prezgodnje umrljivosti se postopoma znižuje, tako pri dostopnosti zdravstvenega varstva ter vpliva drugih determinant moških, kot pri ženskah. Vodilni vzroki prezgodnje umrljivosti zdravja in kulture prebivalstva. V letu 2019 je v Sloveniji umrlo glede na starostno standardizirane podatke so neoplazme, 40 dojenčkov (2,1 na 1.000 živorojenih). Stopnja umrljivosti zunanji vzroki umrljivosti in bolezni obtočil. dojenčkov se v Sloveniji v zadnjem desetletju znižuje in je med državami članicami EU ena izmed najnižjih. V povprečju umiramo starejši oziroma živimo dlje kot pred tridesetimi leti. Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti Povprečna starost ob smrti je bila leta (0–64 let), Slovenija in EU, 2015 1990 70 let, leta 2019 pa 78 let. SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev (0–64 let) Moški Ženske SKUPAJ SLOVENIJA 238,1 106,7 173,4 EU 244,1 122,2 181,9 14 Zdravje v Sloveniji Starostno standardizirana stopnja umrljivosti, po najpogostejših vzrokih, Slovenija in EU, 1985–2015 SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev Bolezni obtočil Neoplazme Zunanji vzroki 530,5 452,7 Slovenija 197,8 211,8 185,1 EU 190,3 200,5 104,8 159,8 47,6 59,6 32,9 1985 '91 '97 '03 '09 2015 1985 '91 '97 '03 '09 2015 1985 '91 '97 '03 '09 2015 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti, Slovenija in nekatere države EU, 2015 SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev Litva 871,3 Romunija 867,8 Latvija 850,5 Madžarska 823,1 Hrvaška 749,4 Poljska 715,1 Estonija 688,1 Češka 673,4 EU 561,0 Nemčija 557,0 SLOVENIJA 552,3 Danska 551,3 Združeno kraljestvo 539,6 Belgija 537,7 Grčija 536,9 Avstrija 527,9 Ciper 523,7 Nizozemska 517,1 Malta 494,4 Švedska 491,9 Italija 468,0 Španija 462,1 Luksemburg 460,0 Viri: NIJZ in WHO Zdravstveno stanje prebivalstva 15 FETALNE SMRTI Fetalne smrti so smrti zarodkov in plodov, ki so ob teh dogodkih lažji od 500 gramov in mlajši od 22 gestacijskih tednov. Sem sodijo izvenmaternične nosečnosti, spontani splavi in druge patološke nosečnosti ter umetno izzvane prekinitve nosečnosti (dovoljeni splavi). V letu 2019 je bilo v Sloveniji zabeleženih 5.972 fetalnih smrti Razmerje med številom dovoljenih splavov oziroma 14 primerov fetalnih smrti na 1.000 žensk v rodni in številom živorojenih otrok je zadnja leta v dobi. Med vsemi fetalnimi smrtmi je bilo 5 % izvenmaterničnih Sloveniji ugodnejše od povprečja v EU. nosečnosti, 40 % spontanih splavov in drugih patoloških oblik nosečnosti ter 55 % dovoljenih splavov. Fetalne smrti glede na vrsto, Slovenija, 2010–2019 Število dovoljenih splavov, Slovenija in EU, 1980–2017 Na 1.000 žensk (15-49 let) Na 1.000 živorojenih 9,0 Dovoljeni splavi Slovenija718,7 7,6 Spontani splavi in druge 5,8 patološke nosečnosti 5,6 610,2 EU 429,4 Izvenmaternične 304,9 198,6 0,7 nosečnosti 0,7 177,8 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 1980 '86 '92 '98 '04 '11 2017 Število izvenmaterničnih nosečnosti ter število spontanih Razmerje med številom dovoljenih splavov in številom splavov in drugih patoloških oblik nosečnosti na 1.000 žensk v živorojenih otrok je v obdobju 2010–2019 upadlo za 12 % in je rodni dobi je bilo v zadnjem desetletju relativno stabilno. Stopnja ugodnejše od povprečja EU. Dovoljena splavnost je v zadnjem dovoljene splavnosti je v tem obdobju upadla z 9,0/1.000 žensk desetletju upadla pri ženskah vseh starosti, vendar v zadnjih v rodni dobi leta 2010 na 7,6/1.000 žensk v rodni dobi leta 2019. letih pri nekaterih starostnih skupinah ne upada več. Ves čas Tri izmed štirih fetalnih smrti so bile zabeležene pri ženskah, beležimo tudi velike regijske razlike. starih od 25 do 39 let. Viri: NIJZ in WHO 16 Zdravje v Sloveniji NALEZLJIVE BOLEZNI V letu 2019 je bilo v Evidenco o nalezljivih boleznih na NIJZ prijavljenih 47.853 primerov nalezljivih bolezni (brez aidsa/HIV, spolno prenesenih okužb in tuberkuloze) s stopnjo 2.290,4/100.000 prebivalcev. V Centralni register za tuberkulozo, ki ga vodi Klinika Golnik, je bil v istem obdobju prijavljen 101 novoodkriti primer tuberkuloze, kar je za 2 % več kot v letu 2018. V letu 2019 je bilo prijavljenih 1.951 primerov spolno prenesenih okužb (93,4/100.000 prebivalcev) in 34 primerov novih diagnoz okužbe s HIV (1,6/100.000 prebivalcev). Prijavne incidenčne stopnje nalezljivih bolezni, Slovenija, Prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa in 2015–2019 in 5-letna povprečja (od 2011–2015 do 2015–2019) lymske borelioze, Slovenija, 2010–2019 Na 100.000 prebivalcev Na 100.000 prebivalcev 4.268,5 364,4 4.103,4 p) Lymska borelioza 3.798,9 3.467,9 5-letna 244,1 3.504,7 povprečja 181,4 2.878,4 187,5 Klopni 2.290,4 meningoencefalitis 8,1 15,0 3,0 5,3 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 2015 '16 '17 '18 2019 Leto V letu 2019 je bilo prijavljenih 111 primerov klopnega '11–'15 '12–'16 '13–'17 '14–'18 '15–'19 meningoencefalitisa (KME) (5,3/100.000 prebivalcev), kar je 5-letno obdobje manj od povprečja predhodnih let. V Sloveniji je bila leta 2019 obolevnost s KME ena najvišjih v EU. Višje incidenčne stopnje p) Prelom časovne vrste zaradi spremembe evropske zakonodaje o varstvu prijavljenih primerov so bile v Litvi (25,4/100.000 prebivalcev), podatkov, ki ne dovoljuje zbiranja neopredeljenih akutnih gastroenteritisov. na Češkem (7,3/100.000 prebivalcev) in v Estoniji (6,2/100.000 Epidemiološki podatki o posameznih nalezljivih boleznih prebivalcev). Pojavnost KME v Sloveniji se po spolu, starostnih predstavljajo osnovo za izdelavo ocene stanja in prispevajo k skupinah in mesecih z najvišjim številom primerov ni razlikovala podlagam za oblikovanje preventivnih programov (cepljenje, od držav EU, kjer je KME endemičen. presejanje) in drugih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. V Sloveniji je bila leta 2019 obolevnost s KME ena najvišjih v EU. Viri: NIJZ in ECDC Zdravstveno stanje prebivalstva 17 BOLEZNI OBTOČIL Kljub znatnemu upadu v zadnjih desetletjih bolezni obtočil ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji; v letu 2019 so predstavljale 38 % vseh smrti (pri ženskah 45 %, pri moških 31 %). Od leta 2009 pri moških bolezni obtočil niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na 2. mestu, za neoplazmami. Med vzroki prezgodnje umrljivosti pa zasedajo bolezni obtočil tretje mesto. Med boleznimi srca je največ smrti zaradi akutnega miokardnega Akutni miokardni infarkt in možganska kap sta pomembna infarkta (imenovan tudi srčni infarkt ali srčna kap), medtem vzroka prezgodnje umrljivosti (pred 65. letom starosti), ki ju je ko je med možganskožilnimi boleznimi največ smrti zaradi mogoče preprečiti. možganske kapi. SSS umrljivosti zaradi bolezni obtočil je v osemdesetih in Za boleznimi obtočil je v letu 2019 umrlo več žensk kot moških, devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji presegala pri obeh spolih je bilo največ umrlih oseb v starostni skupini 75 povprečje EU, vendar se je pri obeh spolih zmanjševala in je od let in več. Pri ženskah so bile vzrok predvsem možganskožilne leta 2000 na ravni evropskega povprečja ter še naprej upada. bolezni, medtem ko so bile pri moških pogosteje vzrok ishemične bolezni srca. SSS umrljivosti zaradi bolezni obtočil je pri moških 1,5-krat večja kot pri ženskah, medtem ko je starostno specifična umrljivost V starostnih skupinah do 74 let je za boleznimi obtočil umrlo več večja pri ženskah. moških. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil, po spolu, Slovenija in EU, 1988–2017 SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev Moški Ženske 604,6 Slovenija 516,3 392,8 EU 222,4 338,0 219,8 153,1 220,7 142,6 1988 '93 '97 '01 '05 '09 '13 2017 1988 '93 '97 '01 '05 '09 '13 2017 Bolezni obtočil se uvrščajo med bolezni z višjo SSS hospitalizacije, SSS hospitalizacije. Najpogostejši vzroki hospitalizacije zaradi leta 2019 je znašala 12,4 na 100.000 prebivalcev. V obdobju bolezni obtočil so ishemične bolezni srca, srčna odpoved in 2010–2019 je pri boleznih obtočil opazen trend zniževanja motnje srčnega ritma. 18 Zdravje v Sloveniji Najpogostejši razlogi za ambulantni obisk tako v specialistični ritma. Bolezni obtočil so najpogostejši razlog za obisk zunajbolnišnični obravnavi kot na primarni ravni pa so specialističnih ambulant starejših prebivalcev, v starosti 65 let hipertenzivne bolezni, bolezni perifernih žil in motnje srčnega in več. Hospitalizacije ter obiski v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu zaradi bolezni obtočil, po spolu, Slovenija 2010–2019 Na 1.000 prebivalcev Hospitalizacije Zunajbolnišnične obravnave - Zunajbolnišnične obravnave - specialistična ambulantna dejavnost primarna raven1) 177,0 Ženske 156,0 138,5 105,7 149,2 142,8 Ženske Moški 125,5 73,9 79,9 96,9 Moški 21,6 23,5 22,4 70,1 77,9 Moški 18,4 19,2 Ženske 16,6 2010 '13 '16 2019 2010 '13 '16 2019 2010 '13 '16 2019 1) Ne vključuje patronažne dejavnosti. Bolezni obtočil so pogosteje vzrok nezmožnosti za delo pri Število koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega moških kot pri ženskah. Od leta 2012 do leta 2014 se je pogostnost zaradi bolezni obtočil, po spolu, Slovenija, 2010–2019 odsotnosti z dela zaradi bolezni obtočil zmanjševala in nato ohranjala približno enako raven do leta 2017, v letih 2018 in 2019 Indeks onesposabljanja je znatno poskočila. 0,94 Moški 0,93 V letu 2019 je bilo izdanih 4.740.545 receptov za zdravila za bolezni 0,87 srca in ožilja, kar predstavlja več kot četrtino vseh predpisanih 0,70 receptov (26 %) oziroma največji delež glede na ostale skupine klasifikacije zdravil. Ženske 0,57 0,50 V Sloveniji je bilo največ receptov predpisanih 0,46 za zdravila za bolezni srca in ožilja (26 % vseh receptov v vrednosti 79 milijonov €). 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 Viri: NIJZ in WHO Zdravstveno stanje prebivalstva 19 SLADKORNA BOLEZEN Sladkorna bolezen, s spremljajočo obolevnostjo, socialnimi in ekonomskimi posledicami za obolele in njihove družine ter zahtevami za zdravstveni sistem in vso družbo, je v razvitejših državah velik izziv. Število obolelih se iz leta v leto povečuje. Konec leta 2019 je v Sloveniji več kot 116.000 oseb (5,5 % vseh prebivalcev) prejemalo zdravila za zniževanje sladkorja v krvi. Poleg teh bolnikov so še bolniki, ki so raven glukoze v krvi lahko uravnavali brez zdravil (zlasti s pomočjo prehrane) ter tiste osebe, ki še ne vedo, da se je pri njih pojavila sladkorna bolezen. V anketi Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI) je v letu 2016 na vprašanje o prisotnosti sladkorne bolezni v zadnjih 12 Obolevnost moških s sladkorno boleznijo je hitreje mesecih pritrdilno odgovorilo 7 % anketiranih v starosti 25–74 naraščala kot obolevnost žensk (2010–2019). let. Razširjenost sladkorne bolezni in trende lahko opišemo s pomočjo podatkov o prejemnikih zdravil za zniževanje glukoze v krvi, katera je v letu 2019 prejemalo približno 116.370 oseb. Starostno standardizirana stopnja prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni pri odraslih (20–79 let), po V obdobju 2010–2019 se je število bolnikov s sladkorno boleznijo, spolu, Slovenija, 2010–2019 ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi, povečalo za 26 %. Največje povečanje je med prebivalci v starosti 60 in več SSS prevalence na 100 prebivalcev (20–79 let) let. 7,1 6,3 Moški Prejemniki zdravil za zniževanje glukoze v krvi, po starostnih skupinah, Slovenija, 2010, 2015 in 2019 Ženske 116.374 SKUPAJ 4,7 5,0 106.318 92.466 65 in več let 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 61.263 71.738 50.277 Novi primeri sladkorne bolezni, zdravljene z zdravili za 12.631 16.488 16.453 60-64 zniževanje glukoze v krvi, po spolu, Slovenija, 2019 in odmik 12.026 od leta 2015 11.480 11.076 55-59 7.423 6.940 6.722 50-54 Incidenca 10.109 10.147 10.385 do 50 let 2019 Odmik odleta 2015 2010 2015 2019 Moški 5.319 +558 Ženske 4.830 +113 Tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 je večje pri moških in SKUPAJ 10.149 +671 pri starejših. Po 40. letu je med moškimi delež sladkorne bolezni večji kot med ženskami, v starostnih skupinah med 50. in 69. V Sloveniji je vsako leto okrog 10.000 novih prejemnikov zdravil letom je sladkorna bolezen 1,6-krat pogostejša pri moških kot za zniževanje glukoze v krvi. Med novoodkritimi bolniki je več pri ženskah. moških. Pri moških, starejših od 40 let, je bila stopnja incidence v vseh starostnih skupinah višja kot pri ženskah. 20 Zdravje v Sloveniji Izdani recepti za predpisana zdravila za sladkorno bolezen A101), Slovenija in nekatere države EU, 2018 Definirani dnevni odmerek na 1.000 prebivalcev na dan Finska 95,8 Češka 90,5 Nemčija 83,2 Španija 78,1 Slovaška 76,8 Nizozemska 75,5 Madžarska 75,4 Belgija 72,8 Portugalska 70,4 Švedska 64,9 Estonija 64,9 Luksemburg2) 63,2 Italija 63,2 SLOVENIJA 62,5 Litva 53,6 Latvija 46,7 Avstrija 46,3 1) A10 zdravila za zdravljenje diabetesa (ATC klasifikacija). 2) Začasna vrednost. Slovenija je bila po predpisanih zdravilih za sladkorno bolezen na 14. mestu med 17 državami EU. Po ocenah WHO čezmerni telesni masi pripisuje od 65 % do 80 % novih primerov sladkorne bolezni tipa 2. Viri: NIJZ in OECD Zdravstveno stanje prebivalstva 21 RAK Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2017 v Sloveniji za rakom na novo zbolelo 14.987 ljudi (7.974 moških in 7.013 žensk), umrlo pa jih je 6.365 (3.570 moških in 2.795 žensk). Konec decembra 2017 je živelo 111.696 ljudi, ki jim je bila v življenju postavljena diagnoza rak. Med njimi je značilno več žensk (60.755), saj moški (50.941) zbolevajo za vrstami rakov s slabšo prognozo. Število zbolelih se v zadnjih desetih letih veča za povprečno 2 % na leto. Med moškimi je najpogostejši rak prostate (20 %), med ženskami pa rak kože, razen melanoma (23 %). Najpogosteje zbolevamo še za rakom dojke, pljuč ter debelega črevesa in danke, saj skupaj predstavljajo 60 % vseh na novo ugotovljenih malignih bolezni. Čisto preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom izboljšuje, saj v zadnjih letih že več kot polovica zbolelih živi več kot pet let po diagnozi. Breme raka, Slovenija, 2017 Incidenca raka raste. Več kot polovica zvečanja Moški Ženske SKUPAJ incidence gre na račun staranja prebivalstva. Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka Incidenca 7.974 7.013 14.987 (če ne upoštevamo staranja) manjša. Umrli 3.570 2.795 6.365 Prevalenca 50.941 60.755 111.696 Starostna struktura zbolelih za rakom v Sloveniji leta 2017 Najpogostejše lokacije raka, po spolu, Slovenija, 2017 ponazarja, da je rak bolezen starejših ljudi, saj je 90 % zbolelih ob diagnozi starejših od 50 let, več kot polovica pa jih ima ob % diagnozi 65 let ali več. 20,0 Prostata 19,4 Koža, razen melanoma 11,1 Sapnik, sapnici in pljuča Odstotni delež incidence vseh rakov, po starostnih skupinah, 9,9 Debelo črevo in danka Slovenija, 2017 4,6 Glava in vrat 35,0 Ostalo % 0-19 let 0,5 20-34 1,6 35-49 7,8 50-64 28,1 Koža, razen melanoma 65-74 28,4 Dojka 75+ 33,6 Sapnik, sapnici in pljuča Debelo črevo in danka Pri moških je na prvem mestu rak prostate (20 % vseh rakov), Maternično telo sledijo rak kože, razen melanoma, pljučni rak in rak debelega Ostalo črevesa in danke. Pri ženskah zavzemata rak kože (razen melanoma) in rak dojke vsak po petino vseh rakov, sledita pljučni rak in rak debelega črevesa in danke. 22 Zdravje v Sloveniji Ocenjena starostno standardizirana incidenčna stopnja vseh Ocenjena starostno standardizirana incidenčna stopnja vseh rakov (razen kožnega), Slovenija in EU, 2020 rakov (razen kožnega) za leto 2020 je za Slovenijo višja od evropskega povprečja. Na 100.000 prebivalcev 498,3-552,8 443,8-498,2 389,3-443,7 334,8-389,2 280,3-334,7 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti raka, po spolu, Slovenija in EU, 1985–2017 SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev Moški Ženske 298,4 Slovenija 239,6 272,6 EU 155,4 201,4 140,6 151,1 123,8 1985 '89 '93 '97 '01 '05 '09 '13 2017 1985 '89 '93 '97 '01 '05 '09 '13 2017 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti raka se polagoma zmanjšuje tako v Evropi kot v Sloveniji. V Sloveniji je višja od evropskega povprečja, pri čemer je razlika večja pri moških. Viri: REGISTER RAKA REPUBLIKE SLOVENIJE, ECIS in WHO Zdravstveno stanje prebivalstva 23 POŠKODBE PRI DELU V Sloveniji je bilo v letu 2019 prijavljenih 13.927 poškodb pri delu oziroma 15 poškodb na 1.000 zaposlenih. Od tega je bilo 15 takih, ki so imele za posledico smrt. Med poškodovanimi na delu so moški zastopani v treh, ženske pa v eni četrtini. Vsako leto v državah članicah EU zabeležijo okoli 2,5 milijona delavcev, prizadetih zaradi poškodb pri delu, katere so zahtevale več kot 3 dni odsotnosti z dela. V članicah EU se na leto pri delu smrtno ponesreči okoli 3.500 zaposlenih. Smrtnih poškodb pri delu je med ženskami veliko manj kot med moškimi. Glede na starost in spol je izpostavljena ogroženost mlajše Poškodbe pri delu, Slovenija, 2019 moške populacije. V vseh starostnih skupinah so poškodbe pri delu med moškimi pogostejše kot med ženskami. Resnost in pogostost poškodb pri delu prikazuje bolniška odsotnost. V letu 2019 je bilo v Sloveniji zaključenih 1,4 % vseh primerov bolniške odsotnosti zaradi poškodb pri delu in s tem izgubljenih 805.871 dni dela (5 % vseh dni bolniške odsotnosti). Odstotek bolniške odsotnosti z dela zaradi poškodb pri delu je znašal 0,24 %, povprečno trajanje ene odsotnosti pa 54 koledarskih dni. 13 927 POŠKODB PRI DELU Poškodbe pri delu, po spolu, Slovenija, 2010–2019 15 SMRTNIH Na 1.000 zaposlenih p) Padec krivulje v letu 31,5 2013 je delno posledica POŠKODOVANIH 3-krat Moški spremembe VEČ MOŠKIH KOT ŽENSK definicije poškodbe 25,2 SKUPAJ pri delu. 20,2 17,4 Ženske 15,2 9,0 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 p) Prelom časovne vrste zaradi spremembe definicije poškodbe pri delu. 24 Zdravje v Sloveniji Najpogostejše poškodbe pri delu, po spolu, vzroku, Poškodbe pri delu1) z bolniško odsotnostjo več kot 3 dni, gospodarski dejavnosti in delu telesa, Slovenija, 2019 Slovenija in EU, 2009–2018 Poškodbam pri SSS incidence poškodb pri delu na 100.000 zaposlenih delu so najbolj izpostavljeni mladi moški. 2.006,8 Moški se poškodujejo približno 1.870,6 Slovenija 3x pogosteje kot ženske. 1.615,3 1.898,4 1.805,6 EU 1.556,7 1.567,2 2009 '10 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 2018 Najpogosteje 1) Na sliki niso zajete poškodbe na poti na delo in z dela, ker jih Eurostat ne poškodovan spremlja. del telesa so Poškodbe pri delu se najpogosteje prsti na roki. zgodijo zaposlenim v rudarstvu. Zaposleni so si v letu 2019 na delovnem mestu najpogosteje poškodovali prste rok. Glavna vzroka za nastanek vseh poškodb, vključno s smrtnimi, so zdrsi in padci oseb. V letu 2019 se je največ smrtnih poškodb zgodilo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (53 % vseh smrtnih primerov). Glede na pogostost poškodb pri delu je Slovenija na 10. mestu, tik ob povprečju držav EU. Viri: NIJZ in EUROSTAT Zdravstveno stanje prebivalstva 25 TRANSPORTNE NEZGODE V Sloveniji je v letu 2019 v transportnih nezgodah umrlo 121 oseb, prevladovali so moški (85 %). Najpogostejše so transportne nezgode v cestnem prometu. V letu 2019 je bilo takih nezgod v Sloveniji 18.945, v njih sta umrli 102 osebi, kar je 11 oseb več kot leto poprej. Podatki o umrljivosti zaradi transportnih nezgod vključujejo primere smrti, nastale pri nezgodah, v katerih je udeleženo Po navajanju Evropske komisije je v Sloveniji število sredstvo za prevoz ljudi ali blaga na kopnem, po vodi ali po smrtnih žrtev v cestnoprometnih nezgodah v obdobju zraku. 2010–2019 upadlo za 26 %, v EU pa za 23 %. Opazna je izrazita razlika med umrljivostjo zaradi transportnih Starostno standardizirana stopnja umrljivosti (0–64 let) nezgod med spoloma, saj umre 4-krat več moških kot žensk, v zaradi transportnih nezgod po spolu, Slovenija in nekatere zadnjem letu skoraj 6-krat več. Na visoko umrljivost v prometu države EU, 20171) vpliva tudi vožnja pod vplivom alkohola. V letu 2019 je bilo med vsemi povzročitelji cestnoprometnih nezgod s smrtnim izidom SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev (0–64 let) alkoholiziranih kar 31 % povzročiteljev, kar je 5 odstotnih točk Moški Ženske več kot v letu 2018. Romunija 17,4 4,9 Zaradi transportnih nezgod je v letu 2019 umrlo največ oseb v Hrvaška 14,4 2,6 avtomobilu, sledijo jim motoristi. Večina umrlih zaradi drugih Poljska 13,8 3,3 nezgod med transportom po kopnem pa so predstavljale osebe Litva 13,3 3,3 v posebnem poljedelskem vozilu. Grčija 12,9 1,9 Latvija 12,4 3,4 Bolgarija 12,1 3,5 Umrli zaradi nekaterih transportnih nezgod na kopnem po Slovaška 11,4 3,1 MKB-10, Slovenija, 2019 Portugalska 11,2 1,9 Madžarska 11,1 3,1 Češka 10,0 2,4 SLOVENIJA 9,2 2,5 Ciper 8,9 1,4 22 Belgija 7,8 2,1 MOTORISTOV Italija 7,7 1,8 Estonija 7,7 1,5 Avstrija 7,1 1,8 47 12 14 Finska 6,8 1,3 Španija 6,3 1,6 OSEB V AVTOMOBILU KOLESARJEV PEŠCEV Nemčija 5,5 1,6 Luksemburg 4,8 1,2 Danska 4,6 1,2 Nizozemska 4,2 1,3 Švedska 3,9 0,9 Združeno kraljestvo 3,6 0,8 Malta 3,3 2,4 1) Začasni podatki. Viri: NIJZ in EUROSTAT 26 Zdravje v Sloveniji BOLNIŠKA ODSOTNOST V letu 2019 je bilo pri zaposlenih in samozaposlenih zabeleženih 16.242.330 dni nezmožnosti za delo. Delež bolniške odsotnosti je bil pri ženskah v primerjavi z moškimi za 59 % višji. Največ so k začasni odsotnosti z dela prispevale bolezni (62 % dni) in poškodbe (19 % dni), in sicer 14 % poškodbe izven dela in 5 % poškodbe pri delu. V obdobju 2010–2019 ugotavljamo postopen upad bolniške Na zaposlenega beležimo v Sloveniji povprečno 17,7 koledarskih odsotnosti do leta 2014, po letu 2014 bolniška odsotnost dni nezmožnosti za delo (ženske 22, moški 14). ponovno narašča. V letu 2019 je odstotek bolniškega staleža znašal 4,86 %; bolniška odsotnost je bila za 19 % večja kot v letu 2010. Povprečno število koledarskih dni nezmožnosti za delo na V večini primerov (71 %) je bila odsotnost kratka in je trajala do zaposlenega, po spolu, Slovenija, 2019 7 dni, 7 % primerov je trajalo več kot 30 dni, zahtevalo pa 68 % vseh izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti. Že vrsto let ugotavljamo, da je delež odsotnosti z dela iz 22,3 zdravstvenih razlogov višji pri ženskah kot pri moških. Ženske so koristile bolniško odsotnost 2-krat pogosteje kot moški, pri moških pa je bilo povprečno trajanje ene odsotnosti skoraj 5 dni daljše kot pri ženskah. dni Več kot polovica zaposlenih (53 %) v letu 2019 ni bila nikoli bolniško odsotnih. Odstotek koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega, Slovenija, 2010–2019 14,0 % bolniškega staleža 6,11 Ženske dni 4,80 4,52 4,86 4,09 SKUPAJ 3,84 3,75 Najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost pri moških so 3,53 Moški 3,12 poškodbe, med katerimi prevladujejo poškodbe izven dela, sledijo bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter bolezni obtočil. Pri ženskah prevladujejo odsotnosti zaradi bolezni 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe, nato duševne in vedenjske motnje. Mlajše ženske so v veliki meri odsotne z dela tudi zaradi stanj v nosečnosti in nege družinskega Zaposlene ženske so bolniško odsotnost člana. koristile večkrat, vendar za krajši čas, v primerjavi z zaposlenimi moškimi. Zdravstveno stanje prebivalstva 27 Vodilni vzroki začasne odsotnosti z dela - število koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega za polni delovni čas, po spolu, Slovenija, 2010–2019 Indeks onesposabljanja Bolezni mišičnoskeletnega Poškodbe in zastrupitve Bolezni dihal sistema in vezivnega tkiva 5,14 4,44 4,17 3,34 Ženske 3,13 2,60 Moški 2,33 2,50 1,37 1,38 0,87 0,80 2010 '13 '16 2019 2010 '13 '16 2019 2010 '13 '16 2019 Število delovnih dni1) bolniške odsotnosti na zaposlenega, Podatki o bolniški odsotnosti so objavljeni v mednarodnih Slovenija in EU, 2008–2017 podatkovnih bazah, vendar je primerjava slovenskih podatkov s podatki drugih evropskih držav zelo težko izvedljiva in Indeks onesposabljanja nezanesljiva zaradi velikih razlik v sistemih zdravstvenega in 13,11 socialnega varstva. Slovenija 11,54 EU 11,90 10,80 2008 '09 '10 '11 '12 '13 '14 '15 '16 2017 1) Metodologija poročanja za mednarodne baze: poroča se število delovnih dni na zaposlenega. Viri: NIJZ in WHO Zdravje v Sloveniji 28 3 DETERMINANTE ZDRAVJA - dejavniki tveganja 29 Zdravje v Sloveniji PREHRANSKE NAVADE Opravljene raziskave o prehranskih navadah v Sloveniji kažejo, da velik delež prebivalcev priporočila zdravega prehranjevanja upošteva le delno. Ena tretjina odraslih prebivalcev v starosti 25–64 let je uživala 3 obroke hrane dnevno, 58 % pa jih je vsakodnevno zajtrkovalo. 37 % mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let je vsak dan uživalo svežo zelenjavo, 43 % pa sveže sadje. Podatki kažejo, da so med odraslimi prebivalci prehranska priporočila bolj upoštevale ženske kot moški, prebivalci z višjo stopnjo izobrazbe in starejši prebivalci v starosti 55 let in več. Prehranjevanje je v tesni povezavi z zdravjem ljudi. Prehrana Izsledki trendov raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog in prehranske navade pomembno vplivajo na posameznikovo 2001–2004–2008–2012–2016 kažejo na izboljšanje nekaterih zdravje in kakovost življenja, saj lahko zdravje varujejo ali pa prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije (povečanje povečujejo tveganje za razvoj bolezni. Po dosegljivih podatkih je uporabe olivnega olja in drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane, kar 41 % kroničnih bolezni povezanih s prehranskimi dejavniki zmanjšanje uživanja aromatiziranih gaziranih in negaziranih tveganja. brezalkoholnih pijač, zmanjšanje vsakodnevnega uživanja Delež mladostnikov, ki so vsakodnevno med šolskim tednom ocvrtih jedi). Ugotovljen je tudi neugoden trend upada uživali zajtrk, je v letu 2018 bil 42-odstoten. Fantje so v povprečju vsakodnevnega uživanja svežega sadja, medtem ko je po letu v višjem deležu (44 %) v primerjavi z dekleti (40 %) vsakodnevno 2012 prvič naraslo vsakodnevno uživanje sveže zelenjave. uživali zajtrk. Delež prebivalcev (25–64 let), ki uživajo svežo zelenjavo ali Mladostniki, ki med šolskim tednom uživajo zajtrk vsak dan, sadje vsak dan, Slovenija, 2001, 2004, 2008, 2012, 2016 po spolu, pri starosti 11, 13 in 15 let, Slovenija, 2018 % % Uživanje sveže zelenjave Uživanje svežega sadja Starost Fantje Dekleta SKUPAJ vsak dan vsak dan 11 let 52,6 48,7 50,7 67,7 13 let 42,0 38,7 40,4 15 let 36,9 32,7 34,9 60,7 56,2 11, 13, 15 1) 44,0 40,4 42,2 55,6 56,6 54,3 53,4 52,8 1) Povprečje vseh treh starosti. 42,9 39,1 Pri slovenskih mladostnikih v starosti 11, 13 in 15 let, tako pri fantih kot dekletih, s starostjo upada vsakodnevno uživanje zelenjave. Tako je tudi pri večini vrstnikov iz držav vključenih v raziskavo HBSC. 2001 '04 '08 '12 2016 2001 '04 '08 '12 2016 Viri: NIJZ in HBSC Determinante zdravja - dejavniki tveganja 30 ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST V Sloveniji je bilo v letu 2016 po podatkih nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI) približno 42 % normalno hranjenih, 39 % čezmerno hranjenih in približno 17 % debelih odraslih anketirancev (25–64 let). Vidne razlike so se pokazale v spolu, starosti in izobrazbi. Višji delež pojava čezmerne hranjenosti in debelosti smo opazili pri moških, pri nižje izobraženih ter med starejšimi. Skozi vsa leta raziskave se delež odraslih prebivalcev s Delež mladostnikov (11, 13, 15 let), ki so glede na indeks priporočeno telesno maso (ITM 18,5–24,9) na splošno ni bistveno telesne mase čezmerno hranjeni in debeli, po spolu, spreminjal. V primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2012 je za leto Slovenija, 2018 2016 ugotovljen porast deleža prebivalcev s čezmerno telesno maso (ITM 25–29,9), ki znaša 38,9 %. % Starost Fantje Dekleta Delež prebivalcev s čezmerno telesno maso in delež debelih sta 11 let 27 17 bila višja v starejši starostni skupini (55–64 let) in pri moških. 29 17 Trend naraščanja deleža debelih pri moških se je v letu 2016 13 let ustavil na vrednosti iz leta 2012. Delež debelih pri ženskah je v 15 let 26 16 vseh letih raziskav ostal približno enak. Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) je bilo v letu 2018 27 % Delež prebivalcev (25–64 let), ki so glede na indeks telesne enajstletnih, 29 % trinajstletnih in 26 % petnajstletnih fantov mase normalno hranjeni1), po spolu, Slovenija, 2001, 2004, čezmerno hranjenih in debelih. Očitna razlika se je pokazala 2008, 2012, 2016 med spoloma, saj je delež čezmerno hranjenih in debelih deklet pri enajstletnicah znašal 17 %, pri trinajstletnicah 17 % in pri % petnajstletnicah 16 %. Leto Moški Ženske SKUPAJ 2001 33,7 53,5 43,5 2004 34,1 55,1 44,4 2008 32,9 52,7 42,5 Slovenski mladostniki (stari 11, 13 in 15 let) se glede na ITM uvrščajo blizu povprečja 2012 33,0 54,8 43,7 čezmerno hranjenih in debelih vrstnikov iz 2016 30,8 54,9 42,4 držav, vključenih v raziskavo HBSC. 1) ITM znaša med 18,5 in 24,9. Viri: NIJZ in HBSC 31 Zdravje v Sloveniji TELESNA DEJAVNOST Leta 2016 je bilo približno 56 % prebivalcev visoko intenzivno in zmerno telesno dejavnih v skladu s priporočili WHO za telesno dejavnost za krepitev zdravja odraslih. Delež je bil višji pri moških (59 %) kot pri ženskah (52 %), nekoliko pa je naraščal s stopnjo izobrazbe. Hoja je razširjena telesna dejavnost, 46 % odraslih moških in 49 % odraslih žensk je vsaj 5 dni v tednu hodilo po 30 minut dnevno. Delež telesno dejavnih prebivalcev se je v letih od 2001 do 2012 Delež mladostnikov glede na pogostost telesne dejavnosti1), povečal, v letih od 2012 do 2016 pa nekoliko zmanjšal, in sicer pri starosti 11, 13 in 15 let, Slovenija, 2018 pri celokupni in zmerno intenzivni telesni dejavnosti ter hoji, % medtem ko pri visoko intenzivni telesni dejavnosti ostaja enak. Vsak dan Vsaj 2- do 3-krat na teden 11 let 26,6 86,6 Delež prebivalcev (25–64 let), ki so dosegli zadostno količino 13 let 22,6 79,2 telesne dejavnosti1) različnih intenzivnosti in hojo, po spolu, Slovenija, 2001, 2012, 2016 15 let 18,0 64,4 11, 13, 15 let2) 22,6 77,3 Celokupna Hoja3) % telesna dejavnost2) 1) Po priporočilih WHO za telesno dejavnost otrok in mladostnikov. 60,6 2) Povprečje vseh treh starosti. 55,9 59,3 Moški 50,6 49,0 Delež mladostnikov, ki se z zmerno ali intenzivno telesno 56,9 dejavnostjo ukvarjajo vsak dan vsaj 1 uro, pri 11-letnikih znaša Ženske 52,4 27 %, pri 13-letnikih 23 % in pri 15-letnikih 18 %, povprečje za 43,9 47,1 46,5 vse tri starostne skupine znaša 23 %. Delež mladostnikov, ki se 25,0 ukvarjajo z intenzivno telesno dejavnostjo vsaj 2- do 3-krat na teden v starosti od 11 do 15 let je povprečno 77 %. 22,0 2001 2012 2016 2001 2012 2016 1) Po priporočilih WHO za telesno dejavnost za krepitev zdravja odraslih. 2) Visoko intenzivna in zmerno intenzivna telesna dejavnost skupaj v različnih kombinacijah. 3) Hoja vsaj 5 dni na teden po 30 minut. Delež mladostnikov, starih 13 let, ki so bili intenzivno telesno dejavni štiri- ali večkrat na teden znaša pri dekletih 44 % in pri fantih 59 %. V primerjavi s 27 vključenimi državami je Slovenija uvrščena na 4. mesto (HBSC). Viri: NIJZ in HBSC Determinante zdravja - dejavniki tveganja 32 RABA ALKOHOLA Alkohol je v Sloveniji najbolj razširjena droga, po kateri vsaj občasno posega večina odraslih prebivalcev. V družbi prevladuje toleranten odnos do pitja alkoholnih pijač, ki so spremljevalec mnogih osebnih in družbenih dogodkov. Kar 45 % prebivalcev Slovenije, starih 25–64 let, vsaj enkrat na leto pije čezmerno. Z alkoholom ima izkušnjo tudi pomemben delež mladostnikov, ki se z njim prvič srečajo že zelo zgodaj. Raba alkohola je eden ključnih dejavnikov tveganja za prezgodnjo umrljivost in breme bolezni ter veliko prispeva tudi k neenakostim v zdravju prebivalcev. Slovenija se po posledicah, povezanih z rabo alkohola, uvršča nad mednarodno povprečje. V letu 2019 je bilo zaradi vzrokov, ki so izključno povezani z rabo Umrli zaradi vzrokov, ki so izključno povezani z rabo alkohola, alkohola, zabeleženih skupaj 1.077 smrti. Med umrlimi zaradi Slovenija, 2019 teh vzrokov je bilo 3,8-krat več moških kot žensk, skoraj polovica (47,5 %) umrlih je bila ob smrti mlajša od 65 let, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost. V POVPREČJU 3 OSEBE/DAN UMRLE ZARADI VZROKOV, KI SO IZKLJUČNO POVEZANI Z RABO ALKOHOLA V Sloveniji je v letu 2019 registrirana poraba čistega alkohola znašala dobrih 11 litrov na prebivalca, starega 15 let in več. To predstavlja kar 91 litrov piva in 48 litrov vina in 3 litre žganih pijač na prebivalca. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi izbranih z alkoholom povezanih vzrokov smrti1), Slovenija in povprečje EU, 2008–2017 SSS umrljivosti na 100.000 prebivalcev SKUPAJ Moški Ženske 149,7 113,1 122,3 94,995,6 Slovenija 72,0 78,1 95,2 79,4 47,4 45,0 38,3 61,7 33,4 EU 52,1 31,5 27,2 27,5 2008 '11 '14 2017 2008 '11 '14 2017 2008 '11 '14 2017 1) Upoštevani so naslednji vzroki: rak grla in požiralnika, sindrom odvisnosti od alkohola, kronična jetrna bolezen in ciroza, vsi zunanji vzroki. Umrljivost zaradi izbranih z alkoholom povezanih vzrokov smrti je v Sloveniji v obdobju 2008–2017 presegala povprečje EU in je bila v celotnem obdobju višja pri moških kot ženskah, tako v EU kot v Sloveniji. Viri: NIJZ in WHO 33 Zdravje v Sloveniji KAJENJE TOBAKA V Sloveniji je kajenje tobaka med vodilnimi preprečljivimi dejavniki tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja. Letno zaradi bolezni, pripisljivih kajenju tobaka, umre 3.123 prebivalcev Slovenije, to je 60 vsak teden, od tega dobrih 40 % pred 70. letom starosti. Delež kadilcev med prebivalci, starimi 18–74 let, skupaj in po S kajenjem pričnejo predvsem najstniki in pa mladi odrasli. spolu, Slovenija, 2020 Skoraj dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili, sta prvič kadili pred polnoletnostjo. Do vključno 25. leta starosti pa jih je prvič kadilo 99 %, torej je po 25. letu starosti začetek kajenja zelo redek. Med mladostniki med spoloma ne beležimo znatnih razlik v razširjenosti kajenja. Razširjenost kajenja med mladostniki, starimi 11, 13, 15 in 17 let, Slovenija, 2018 Kadi petina (19,9 %) odraslih prebivalcev, večina vsak dan. Kadi višji odstotek moških (21,3 %) kot žensk (18,5 %). Odstotek Že kdaj kadil tobak % kadilcev se razlikuje tudi po starosti in izobrazbi. 11 let 2,2 13 let 10,4 Odstotek kadilcev se je med letoma 2016 in 2020 15 let 28,6 v Sloveniji znižal skupno in pri obeh spolih. 17 let 47,4 Kadi tobak vsaj 1x/teden Delež nekadilcev1) (15 let in več), izpostavljenih tobačnemu 11 let 0,8 dimu drugih, skupaj in po spolu, Slovenija, 2019 13 let 1,8 15 let % 8,8 Moški Ženske SKUPAJ 17 let 19,8 Dnevno 4,4 3,6 4,0 Kadi tobak vsak dan Tedensko 5,1 3,6 4,3 11 let Mesečno 10,9 7,0 8,9 0,4 13 let 0,9 1) Nekadilci, ki niso nikoli kadili, in bivši kadilci skupaj. 15 let 5,4 17 let 15,6 Izpostavljenost prebivalcev Slovenije tobačnemu dimu se je po uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, leta 2007, znatno znižala. Znižala se je tudi v bivalnih V Sloveniji se razširjenost kajenja med mladostniki znižuje vse prostorih, a je še vedno prisotna v znatnih deležih. od leta 2002, znižanje beležimo tudi med 2014 in 2018, ko sta bili izvedeni zadnji raziskavi HBSC. Po razširjenosti kajenja se slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, uvrščajo blizu povprečja vrstnikov iz držav, vključenih v raziskavo HBSC. Viri: NIJZ in HBSC Determinante zdravja - dejavniki tveganja 34 UPORABA PREPOVEDANIH DROG V Sloveniji je bilo v letu 2019 v program zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog vključenih 3.792 uporabnikov. Najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji je konoplja. V letu 2019 je bilo v Sloveniji registriranih 74 smrti, ki so povezane z uporabo drog (19 smrti zaradi odvisnosti od drog, 53 smrti zaradi zastrupitev z drogami in dve smrti v povezavi z uporabo konoplje). Heroin in kokain sta bila najpogostejša vzroka smrtne zastrupitve. Heroin je še vedno glavna droga, zaradi katere so uporabniki Povprečna starost uporabnikov prepovedanih drog, ki so vključeni drog vstopali v program zdravljenja, kljub temu da se zmanjšuje v programe centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od delež uporabnikov, ki iščejo pomoč zaradi odvisnosti od heroina. prepovedanih drog, se viša. S staranjem populacije pa se večajo tudi zdravstvene težave, kar obremenjuje mrežo omenjenih programov. Uporabniki drog po glavni drogi, zaradi katere so vstopali (prvič ali ponovno) v program zdravljenja, Slovenija, 2013 in 2019 Povprečna starost oseb vključenih (prvič in ponovno) v program zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog, Slovenija in 2013 2019 % nekatere države EU, 2018 Droga Prvi vstop Ponovni vstop Prvi vstop Ponovni vstop Heroin 52,1 84,9 52,9 80,0 Leta Luksemburg 38 Metadon 4,3 1,6 2,9 1,5 Španija1) 36 Drugi opioidi 1,1 - 2,0 1,4 SLOVENIJA 35 Kokain 6,4 2,1 3,9 4,4 Švedska 34 Amfetamini 1,1 0,5 2,0 0,7 Velika Britanija 34 Benzodiazepini - 1,6 - 1,5 Belgija 33 Konoplja 31,9 3,1 25,5 2,2 Bolgarija 33 Nizozemska2) 32 Ostalo 3,2 6,3 10,8 8,3 Ciper 31 Češka 31 Finska Smrti, povezane z uporabo drog, po vrsti uporabljene droge, 31 Slovenija, 2019 Francija 31 Irska 31 Vzrok/Vrsta droge Število umrlih Slovaška 31 Odvisnost 1) 19 Avstrija 30 Danska Heroin 17 30 Italija 30 Metadon 7 Nemčija 29 Drugi opioidi/narkotiki 9 Madžarska 28 Kokain 17 Poljska 28 Konoplja 2 Romunija 28 Psihostimulansi 3 Grčija 21 SKUPAJ 74 1) Zadnji razpoložljivi podatek iz leta 2017. 1) Odvisnost od ene ali več prepovedanih drog (MKB-10). 2) Zadnji razpoložljivi podatek iz leta 2015. V Sloveniji je 21 % prebivalcev, starih od 15 do 64 let, vsaj enkrat v življenju že uporabilo katero izmed prepovedanih drog. Viri: NIJZ in EMCDDA 35 Zdravje v Sloveniji MONITORING PITNE VODE V letu 2019 se je 93 % prebivalcev Slovenije oskrbovalo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma na oskrbovalnih območjih, pri katerih se je izvajal monitoring pitne vode (spremljanje kakovosti) na mestu uporabe (pipa uporabnika, javni objekti, objekti za proizvodnjo in promet živil, objekti za pakiranje pitne vode). Kakovost pitne vode ni bila znana za okoli 7 % prebivalcev, to so sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba (npr. kapnice)). Dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo in kakovost pitne vode se je v obdobju 2010–2019 nekoliko izboljšala. V letu 2019 je bilo v okviru rednih preskušanj odvzetih 3.147 vseh pesticidov. V posameznem letu tudi pesticidi: bromacil, vzorcev na 858 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 93 dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, metazaklor, % prebivalcev. Kot pokazatelj mikrobiološke kakovosti je mezotrion, permetrin in terbutilazin. pomembna fekalna onesnaženost, prikazana je neskladnost zaradi prisotnosti bakterije Escherichie coli, ki se določa v V letu 2019 je bilo pesticidom izpostavljenih 1.130 uporabnikov. vseh odvzetih vzorcih in na vseh oskrbovalnih območjih; Nitrati so ponekod stalno presegali mejno vrednost, razen v 11,4 % vzorcev je bilo neskladnih zaradi vseh mikrobioloških letih 2016–2017 in 2019, v nekaterih letih tudi: nikelj in svinec parametrov, od tega 1,7 % vzorcev zaradi Escherichie coli. ter indikatorski kemijski parametri aluminij, mangan in železo. Pesticidi in nitrati so prisotni v vodnih virih predvsem na V obdobju 2010–2019 je od kemijskih parametrov mejno območjih z intenzivnim kmetijstvom, zlasti v severovzhodni vrednost v pitni vodi presegal pesticid desetilatrazin, do leta Sloveniji. 2017 tudi atrazin in občasno: bentazon, metolaklor in vsota Neskladni vzorci zaradi prisotnosti Escherichie coli, Slovenija, 2019 Neskladni vzorci zaradi prisotnosti Escherichie coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2019 Vir: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, NLZOH, 2020; Kartografska podlaga: ARSO, GURS; Obdelava podatkov in kartografija: NIJZ, DRSV, 2020. Escherichie coli ni prisotna manj kot 500 uporabnikov od 501 do 1000 uporabnikov od 1001 do 10.000 uporabnikov več kot 10.000 uporabnikov Determinante zdravja - dejavniki tveganja 36 Neskladni vzorci zaradi preseženih mejnih vrednosti kemijskih parametrov, Slovenija, 2019 Presežene mejne vrednosti Vir: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, NLZOH, 2020; kemijskih parametrov v Kartografska podlaga: ARSO, GURS; vzorcih pitne vode v letu 2019 Obdelava podatkov in kartografija: NIJZ, DRSV, 2020. aluminij mangan železo desetil-atrazin Monitoring pitne vode je v Sloveniji predpisan s Pravilnikom o pitni vodi in se izvaja po letnem programu monitoringa. Viri: NLZOH 37 Zdravje v Sloveniji ONESNAŽENOST ZRAKA – OZON V letu 2019 so bile vrednosti ozona podobne kot v preteklih letih in nekoliko višje kot v letu 2018. Največja dnevna 8-urna povprečna vrednost je bila presežena na vseh merilnih mestih. Opozorilna vrednost je bila presežena petintridesetkrat. Alarmna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Za varovanje zdravja ljudi sta predpisani tudi urna opozorilna Slovenija sodi v skupino z ozonom (180 µg/m3) in alarmna vrednost (240 µg/m3). Opozorilna bolj obremenjenih držav EU. vrednost je bila v letu 2019 presežena na treh merilnih mestih, skupno petintridesetkrat. Alarmna vrednost v letu 2019 ni bila presežena. Tudi sicer je v Sloveniji alarmna vrednost za ozon Povprečne letne koncentracije ozona v Sloveniji v zadnjih letih presežena le izjemoma. ne kažejo izrazitega trenda. Po velikih koncentracijah izstopata leti 2012 in 2013. Razlike v posameznih letih so posledice V obdobju 2011–2018 so se v Sloveniji maksimalne urne vremenskih razmer. Največja dnevna 8-urna ciljna vrednost koncentracije ozona gibale med 172 µg/m3 (2016) in 216 µg/m3 je zlasti v topli polovici leta (med aprilom in septembrom) (2017), v povprečju 198 µg/m3. V istem obdobju so se drugod po presežena na večini merilnih mest, z izjemo tistih na prometnih Evropi maksimalne urne koncentracije ozona gibale med 251 lokacijah. Na prometnih merilnih mestih so ravni ozona nižje, µg/m3 (2012) in 414 µg/m3 (2018), v povprečju 310 µg/m3. ker ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade. Visoke ravni ozona so zlasti značilne za vroče dni, Maksimalne urne koncentracije ozona, Slovenija in izbrane ko so temperature dlje časa nad 30 °C in predvsem ob zahodni članice EU1), 2011–2018 cirkulaciji zraka, ki lahko prinese bolj onesnažen zrak iz Italije. Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali V µg/m3 let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive Italija strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem 414 sistemu. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona (vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze), Italija zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in Španija Italija Italija Grčija 342 umrljivost zaradi bolezni dihal in bolezni obtočil. 301 315 Španija 296 301 Onesnaženost zraka z ozonom je največja na Primorskem, Italija predvsem zaradi vpliva ugodnih vremenskih razmer in transporta 251 262 ozona in njegovih predhodnikov iz Italije. V povprečju pa so 216 211 največje izmerjene vrednosti na merilnem mestu na Krvavcu, 199 205 210 kar je značilno za postaje v visokogorju. 177 190 172 Slovenija Za varovanje zdravja ljudi je predpisana ciljna 8-urna vrednost 120 µg/m3, ki je lahko presežena največ petindvajsetkrat v koledarskem letu, kot povprečje zadnjih treh let. Dovoljeno število preseganj ciljne vrednosti za triletno povprečje je bilo 2011 '12 '13 '14 '15 '16 2017 2018 preseženo na večini merilnih mest. Največji vpliv k tej vrednosti je leto 2017 z nadpovprečno visokimi temperaturami v vseh treh 1) Izbrane članice EU, ki so v posameznem letu zabeležile najvišje vrednosti poletnih mesecih. koncentracije ozona. Viri: ARSO in EEA Determinante zdravja - dejavniki tveganja 38 ONESNAŽENOST ZRAKA – DELCI PM10 IN PM2.5 Podatki kažejo, da se onesnaženost zraka z delci zmanjšuje. Kljub temu so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim vrednostim, predvsem zaradi onesnaženosti iz individualnih kurišč in v večjih mestih tudi zaradi prometa. Zaradi negativnih vplivov delcev na zdravje ljudi so najbolj ogroženi otroci in starejši. Onesnaženost zraka s prašnimi delci vpliva na nastanek zdravstvenih težav, kot so astma, bronhitis, srčno-žilna obolenja, poškodbe pljuč in razvoj rakavih obolenj. Slovenija sodi med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi. Povprečna letna koncentracija delcev Zaradi upada gospodarskih dejavnosti, vključno PM10 v letu 2019 ni presegla dovoljene letne mejne vrednosti za s padcem cestnega prometa v številnih mestih, varovanje okolja (40 µg/m3). V večjih mestih, kjer živi večina ljudi, so se v času pandemije covida-19 koncentracije je bila presežena s strani WHO priporočena povprečna letna delcev PM povsod po EU precej znižale. mejna vrednost za zaščito zdravja ljudi (20 µg/m3). Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke Izgubljena leta življenja zaradi vpliva onesnaženega zraka razmere še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male z delci PM2.5, na 100.000 prebivalcev, Slovenija in nekatere kurilne naprave. države Evrope, 2018 Letna mejna vrednost delcev PM2.5 (20 µg/m3) v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. WHO kot priporočeno YLL/100 000 mejno vrednost PM2.5 za zaščito zdravja ljudi predlaga 10 µg/m3. < 478 479-634 Dolgotrajna izpostavljenost delcem poveča tveganje obolevnosti 634-894 in umrljivosti za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. 894-1517 Učinke izpostavljenosti določata koncentracija ter trajanje ≥ 1517 Ni podatka izpostavljenosti. Še posebej so zdravju nevarni manjši delci, ker Države/regije, ki niso vključene v proces prodrejo globlje v pljuča. izmenjave podatkov Delcem so posebej izpostavljeni otroci. Podatki za obdobje 2010–2019 kažejo, da je največji delež otrok v starosti 0–15 let v povprečju izpostavljen koncentracijam PM10 v razponu med 21 in 30 µg/m3. Po podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok, predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal dobrih 15 % vseh sprejemov otrok. Število sprejemov otrok v bolnišnico zaradi bolezni dihal bi se po izračunih WHO v Sloveniji zmanjšalo za okoli 200 na leto, če bi bila povprečna letna koncentracija delcev PM10 20 µg/m3 (ali manj). V letu 2018 je bilo največ izgubljenih let življenja zaradi onesnaženosti zraka z delci PM2.5 na 100.000 prebivalcev v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer so opažene tudi najvišje koncentracije PM2.5. Najmanjši vplivi onesnaženega zraka Slovenija je na dobri poti, da zaradi PM2.5 so v državah na severu in severozahodu Evrope. doseže cilje WHO. Za Slovenijo je bilo ocenjeno 1.016 izgubljenih let življenja na 100.000 prebivalcev - spada med bolj prizadete države znotraj EU. Viri: ARSO in EEA 39 Zdravje v Sloveniji ONESNAŽENOST ZRAKA – CVETNI PRAH Karta najpomembnejših skupin alergenega cvetnega prahu za Slovenijo našteva rastlinske vrste, značilne za srednjo Evropo, mediteransko področje in tujerodni rod ambrozije. Večino cvetnega prahu v zraku sproščajo rastline v našem okolju, prinašajo pa ga tudi vetrovi. Na nihanja obremenitve zraka poleg zakonitosti narave vplivamo z aktivnostmi, s katerimi v okolje vnašamo dolgoročnejše spremembe na ravni podnebja, rabe tal, obremenjenosti okolja z onesnaževali, spremembami v gojenju kmetijskih in industrijskih kultur ter pokritosti z gozdom in sajenjem novih alergogenih vrst. Letni seštevek cvetnega prahu, po merilnih postajah, Meritve cvetnega prahu potekajo od leta 1996, izvaja jih Slovenija, 2010–2019 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V letu 2019 so celoletne meritve potekale na štirih merilnih postajah (Obala, Obala Št. zrn/leto Ljubljana, Maribor, Lendava) in v času cvetenja ambrozije v 80.000 Brežiški kotlini. V letu 2019 se je potek sezone na merilnih 40.000 mestih razlikoval po obdobjih najvišjih obremenitev in vrsti 0 cvetnega prahu. Najvišje obremenitve smo na Obali zabeležili 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '181) 2019 v marcu ob cvetenju cipres, v Mariboru v februarju s cvetenjem leske in jelše in v aprilu s cvetenjem breze in gabra, v Ljubljani pa 80.000 Ljubljana je bil najbolj obremenjen mesec april. Posebnost sezone so bile 40.000 v Ljubljani še visoke obremenitve s travami že v začetku maja, na 0 Obali pa se je sezona cvetnega prahu oljk razvila v juniju. 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 V Evropi potekajo aerobiološke meritve cvetnega prahu po Maribor posameznih državah že desetletja. Evropska karta obremenitve 80.000 zraka s cvetnim prahom in povezave z nacionalnimi merilnimi 40.000 mrežami so dostopne na spletni strani https://www.polleninfo. 0 org/en/links/europe.html. Alergikom s polinozo je dosegljiva 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 spletna stran polleninfo.org (https://www.polleninfo.org/ country-choose.html), ki omogoča povezave s spletnimi stranmi X – Ni podatka. nacionalnih merilnih mrež. 1) Obala: pri letu 2018 manjkajo podatki za en mesec. V Sloveniji sledimo 60 vrstam cvetnega prahu različnega alergenega potenciala. Viri: NLZOH Zdravje v Sloveniji 40 4 PREVENTIVNI PROGRAMI 41 Zdravje v Sloveniji PRECEPLJENOST PREBIVALSTVA Precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b (94,7 %), ošpicam, mumpsu in rdečkam (93,6 %) je bila v Sloveniji v letu 2019 relativno visoka, trend zniževanja se je ustavil. V Sloveniji je še vedno velik problem nizka precepljenost prebivalstva proti sezonski gripi, se pa ta že tri sezone zapored zvišuje in je bila v zadnji sezoni najvišja v zadnjih desetih letih. Precepljenost predšolskih, šolskih otrok in srednješolcev Precepljenost proti gripi, Slovenija in nekatere države EU, (obvezna cepljenja), Slovenija, 2019 oz. 2019/20 2018 Delež cepljenih (%) % (stari 65 let in več) Precepljenost predšolskih otrok Leto 2019 Združeno kraljestvo1) Davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus 72,0 Irska influence tipa b, otroška paraliza 94,7 68,5 Nizozemska 62,7 Ošpice, mumps, rdečke 93,6 Belgija 59,1 Precepljenost šolskih otrok Šolsko leto 2019/20 Grčija 56,2 Španija Hepatitis B (3. odmerek cepiva) 79,9 54,3 Italija 52,7 Ošpice, mumps, rdečke (2. odmerek cepiva) 91,0 Švedska 52,2 Davica, tetanus, oslovski kašelj (3. razred OŠ) 90,0 Danska 52,0 Francija 51,0 V sezoni 2019/20 se je število cepljenih oseb proti gripi v Finska 49,5 primerjavi s preteklim sezonami nekoliko zvišalo, cepljenih je Luksemburg1) 39,8 bilo 6,8 % prebivalcev. Madžarska 24,1 Poseben problem je še vedno prenizka precepljenost proti Češka 21,5 gripi pri osebah, starih 65 let ali več, ki so pogosto tudi kronični Litva 14,8 bolniki. Delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več je v SLOVENIJA 12,9 Sloveniji v sezoni 2019/20 znašal le 18,8 %. Tako smo daleč od Slovaška 12,5 zastavljenih ciljev WHO, po katerih naj bi precepljenost starejših Estonija 10,2 proti gripi znašala vsaj 75 %. Latvija 7,7 1) Začasni podatki. Precepljenost proti gripi v starostni skupini 65 let in več je bila v Sloveniji v letu 2018 nižja kot v večini drugih držav EU, ki so posredovale podatke. Viri: NIJZ in OECD Preventivni programi 42 PROGRAM SVIT V Sloveniji je bilo v letu 2019 v državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke povabljenih 308.155 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 201.352 oseb. Ta delež predstavlja 66 % povabljenih, kar je za skoraj 9 odstotnih točk več kot na začetku delovanja programa, ampak še vedno za dobre 4 odstotne točke manj od željenega deleža (70 %) preiskovancev v ciljni populaciji. Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in V Sloveniji je rak debelega črevesa in danke med 5 danke, ki deluje na nacionalni ravni od leta 2009 dalje. V Sloveniji najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj, hkrati je leta 2019 v Programu Svit sodelovalo 66 % povabljenih. Od pa je ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je začetka programa v letu 2009 spremljamo trend naraščanja mogoče preprečiti s presejanjem. odzivnosti vabljenih oseb. V letu 2019 se je v presejalni program odzvalo za 1 odstotno točko več vabljenih kot v letu 2018, ko je bila odzivnost na vabila za skoraj 9 odstotnih točk večja kot na začetku delovanja programa (57 %). Pozitivni presejalni testi v Programu Svit, po spolu, Slovenija, 2010–2019 Odzivnost vabljenih v Program Svit, po spolu, Slovenija, 2019 % 8,7 7,8 Moški 7,1 7,4 7,1 6,3 5,9 SKUPAJ 6,1 71 % Program Svit 60 % 5,8 66 % odzivnost 5,0 5,1 4,7 Ženske V letu 2019 je izjavo o sodelovanju v Programu Svit vrnilo več žensk (71 %) kot moških (60 %). Višjo odzivnost žensk, za 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 približno 10 odstotnih točk, lahko zasledimo skozi celotno obdobje delovanja programa. Med presejanimi v letu 2019 je imelo po testu na prikrito krvavitev v blatu 168.949 (94 %) oseb negativen izvid in 10.950 V letu 2019 je bilo v presejalnem programu (6 %) pozitivnega. Delež oseb s pozitivnim testom na kri v blatu izvedenih 10.736 kolonoskopij. Odkritih je bilo je bil tudi v letu 2019 kot običajno večji pri moških (7 %) kot pri 172 rakov in 2.016 napredovalih adenomov, ki ženskah (5 %). Moški imajo večje tveganje za raka debelega predstavljajo večje tveganje za raka. črevesa in danke, a se slabše udeležujejo presejanja. Viri: NIJZ 43 Zdravje v Sloveniji ZORA Pregledanost ciljne skupine žensk programa ZORA (20–64 let) v zadnjem triletnem obdobju (1. 7. 2016–30. 6. 2019) presega mednarodno priporočeno mero 70 % in znaša 72,4 %. Od vseh 158.916 registriranih izvidov presejalnih brisov materničnega vratu ciljne populacije v letu 2019 jih je bilo 89,1 % opredeljenih kot normalnih, 5,2 % jih je imelo neneoplastične spremembe. Patoloških izvidov, ki narekujejo dodatno diagnostiko, je bilo 5,5 %. ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih Pregledanost1) ciljne populacije žensk, Slovenija in nekatere in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. evropske države, 2018 Pregledanost v presejalnem programu ZORA se je ustalila nad mejo priporočenega deleža pregledanosti, ki zagotavlja % učinkovitost programa, in znaša 72,4 % (triletni pregledovalni Irska2), 3) 77,8 ciklus 1. 7. 2016–30. 6. 2019). Norveška 76,3 Najvišji odstotni delež pregledanosti je v nižjih starostnih Švedska2) 75,9 skupinah do 49 let. V ostalih starostnih skupinah (50–54, 55–59 Češka 75,8 in 60–64 let) je vidna počasna a vztrajna rast pregledanosti od Velika Britanija4) 74,8 prvega do zadnjega opazovanega obdobja. Luksemburg3) 74,3 Delež žensk, ki po presejalnem pregledu potrebujejo dodatne SLOVENIJA 72,4 preiskave, se od začetka programa ZORA manjša. V letu 2010 je Finska2), 4) 71,4 delež patoloških brisov znašal 5,9 %, nato je upadal in potem Nizozemska2) 57,6 ponovno nekoliko naraščal do vrednosti 5,5 % v letu 2019, kar Litva2) je za 0,4 % manj, kot je bilo leta 2010. Delež patoloških brisov je 51,0 največji pri mladih ženskah in se s starostjo manjša. Slovaška2) 45,6 Estonija2) 45,3 Latvija 43,8 Patološki presejalni brisi materničnega vratu, Slovenija, Italija 39,6 2010–2019 Madžarska 32,2 % 5,9 5,5 1) Izvajanje presejalnega programa za raka materničnega vratu se med državami razlikuje, prikazani podatki ne upoštevajo specifičnosti programa 4,3 posamezne države. 2) Razlika v metodologiji. 3) Začasna vrednost. 4) Ocenjena vrednost. 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 Delež žensk, ki po presejalnem pregledu potrebujejo še dodatne preiskave, se od začetka programa ZORA manjša. Viri: ONKOLOŠKI INŠITUT LJUBLJANA in OECD Preventivni programi 44 DORA DORA je organiziran populacijski presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk za ženske v starosti od 50 do 69 let. Ženske ciljne skupine so v okviru programa vsaki dve leti vabljene na presejalno mamografijo, katere namen je odkriti zgodnje, še netipne rakave spremembe. Nosilec programa je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalni Udeležba žensk v presejalnih programih za raka dojk1), program DORA je od decembra 2017 vzpostavljen na območju Slovenija in nekatere države EU, 2018 celotne Slovenije. % Program DORA je državni presejalni program za raka dojk, ki je po pojavnosti poleg nemelanomskega kožnega raka Finska 83,6 najpogostejši rak pri ženskah. Namen programa je zgodnje Danska 83,2 odkrivanje in tako zmanjševanje umrljivosti zaradi raka dojk. Nizozemska 77,0 Presejalna metoda je rentgensko slikanje – mamografija, na Združeno kraljestvo 75,2 katero so vabljenje vse ustrezne ženske v Sloveniji v starosti od SLOVENIJA 74,3 50 do 69 let. Čeprav sega začetek presejalnega programa DORA Irska 74,3 v leto 2008, se je ozemeljska pokritost oz. vključenost v program Hrvaška 64,0 razvijala postopoma in je od leta 2017 dalje dostopen v vseh Malta 61,0 slovenskih regijah. Ženske ustrezne starosti so aktivno vabljene k Češka 60,9 mamografskemu slikanju na 22 mamografih po Sloveniji. Število Italija 60,5 slikanih žensk oziroma opravljenih mamografij v presejalnem Luksenburg 54,5 programu je od začetka programa postopoma naraščalo s Estonija 52,8 širitvijo presejalnega programa v vse regije Slovenije. Francija 50,2 V letu 2019 je bilo v programu DORA opravljenih 107.887 Litva 50,0 presejalnih mamografij. Latvija 42,1 Madržarska 40,0 Ciper 33,2 Udeležba v programu DORA, Slovenija, 2019 Slovaška 30,4 1) Izvajanje presejalnega programa za raka dojke se med državami razlikuje, prikazani podatki ne upoštevajo specifičnosti programa posamezne države. Presejalni programi v različnih državah Evropske unije ne potekajo popolnoma enako, zato podatkov o njih ne moremo Slovenija povsem neposredno primerjati. Okvirna primerjava držav z uradno objavljenimi podatki kaže, da je udeležba žensk v 78,2 % presejalnem programu v Sloveniji med višjimi v EU. Udeležba žensk v presejalnem programu DORA v Sloveniji je med najvišjimi v EU. Viri: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA in EUROSTAT 45 Zdravje v Sloveniji VZGOJA ZA ZDRAVJE V letu 2019 je bilo izvedenih 29.559 različnih zdravstvenovzgojnih dejavnosti in 62.737 dejavnosti s področja zobozdravstvene vzgoje za otroke, mladostnike, starše in pedagoške delavce. Pripravo na porod in starševstvo je obiskalo 10.095 nosečnic in 7.143 partnerjev. Podatki za leto 2019 kažejo, da se večino dejavnosti izvede za Z različnimi programi vzgoje za zdravje omogočamo osnovnošolsko populacijo. Z osnovnim programom vzgoje za posamezniku pridobivanje znanja, oblikovanje zdravje za osnovnošolce izvajalci zajemajo večino osnovnih šol stališč in vedenj za zdrav življenjski slog. in večino oddelkov (95 %). V Sloveniji poteka Priprava na porod in starševstvo v okviru Vzgoja za zdravje se izvaja v zdravstvenih domovih, vzgojno-primarnega zdravstvenega varstva (v večini zdravstvenih izobraževalnih ustanovah ali v lokalnih skupnostih. Pri domov) ter v porodnišnicah. Priprava na porod in starševstvo je dejavnostih za otroke in mladostnike se upošteva tudi dejavnosti sestavljena iz več srečanj, eno srečanje traja dve uri. V letu 2019 za starše in strokovne delavce v vrtcih in šolah. je bilo skupno 17.238 udeležencev. Dejavnosti vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike po vsebinah in starostnih obdobjih, Slovenija, 2019 Izvajanja po vsebinah Število % Zdrave navade 711 11,0 Varnost in preprečevanje poškodb 298 4,6 Preprečevanje nalezljivih bolezni in osebna higiena 1.128 17,5 Druge vsebine v vrtcih za otroke 3.720 57,7 Predavanja za vzgojitelje predšolskih otrok 330 5,1 Predšolsko obdobje Predavanja za starše predšolskih otrok 260 4,0 SKUPAJ 6.447 100,0 Osnovni program vzgoje za zdravje 8.990 50,4 Druge vsebine za osnovnošolce 7.443 41,7 Predavanja za strokovne delavce osnovnih šol 226 1,3 Predavanja za starše osnovnošolcev 613 3,4 Temeljni postopki oživljanja za osnovnošolce 583 3,3 Osnovnošolsko obdobje SKUPAJ 17.855 100,0 Preprečevanje rakavih obolenj 180 3,4 Osebna higiena in odnos do telesa 222 4,2 Medosebni odnosi in samopodoba 193 3,7 Vpliv substanc na telo 179 3,4 Temeljni postopki oživljanja za srednješolce 365 6,9 Druge vsebine za srednješolce 4.028 76,6 Srednješolsko obdobje Predavanja za strokovne delavce srednjih šol 70 1,3 Predavanja za starše dijakov 20 0,4 SKUPAJ 5.257 100,0 Viri: ZZZS Zdravje v Sloveniji 46 5 ZDRAVSTVENO VARSTVO NA PRIMARNI RAVNI 47 Zdravje v Sloveniji ZDRAVSTVENO VARSTVO VSEH POPULACIJSKIH SKUPIN V letu 2019 je bilo v zdravstvenem varstvu na primarni ravni opravljenih skupno 9.383.936 obiskov. Preventivnih pregledov so bili v največji meri deležni otroci do 5. leta, medtem ko so kurativne preglede najpogosteje koristili prebivalci, stari 65 let in več. V letu 2019 je bilo med celotno populacijo v zdravstvenem Med preventivnimi obiski so leta 2019 prevladovali obiski varstvu na primarni ravni opravljenih 1.435.374 preventivnih predšolskih otrok, starih od 0 do 5 let (2.086 obiskov na 1.000 in 7.790.297 kurativnih obiskov, kar pomeni 687 preventivnih otrok navedene starosti). obiskov in 3.729 kurativnih obiskov na 1.000 prebivalcev. Največ kurativnih obiskov je bilo opravljenih pri prebivalcih, V tem poglavju smo prikazali zdravstveno dejavnost v starih 65 let in več (5.547 na 1.000 prebivalcev te starostne zdravstvenem varstvu na primarni ravni (zdravstveno varstvo skupine), nekoliko manj pa pri otrocih, starih od 0 do 5 let (5.489 predšolskih in šolskih otrok ter mladostnikov, reproduktivno na 1.000 otrok v tej starostni skupini). zdravstveno varstvo žensk, dejavnosti splošne oziroma družinske medicine in medicine dela, dežurna služba in nujna medicinska pomoč). Preventivni in kurativni obiski v zunajbolnišničnem Skupno število obiskov se je v zadnjih desetih letih v začetnem zdravstvenem varstvu na primarni ravni, po starostnih obdobju zniževalo, zadnja leta pa ponovno beležimo porast. skupinah, Slovenija, 2019 Zniževanje je šlo na račun kurativnih obiskov, saj se je pogostost Na 1.000 prebivalcev starostne skupine preventivnih obiskov v celotnem obdobju pri vseh starostnih skupinah povečala, predvsem je zelo porasla v skupini starejših Preventivni obiski1) Kurativni obiski od 65 let zaradi uvedb sprememb v organizaciji zdravstvenega 0-5 let 2.085,9 5.489,2 sistema. Preventivni pregledi za ugotavljanje dejavnikov 6-19 733,9 2.299,2 tveganja in ogroženosti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni 20-64 669,9 3.277,3 potekajo v okviru Programa integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih. Vanj so vključeni moški in 65+ 295,2 5.547,0 ženske od 30. leta naprej. SKUPAJ 687,0 3.728,6 1) Timske obravnave, posveti in druge preventivne aktivnosti niso vključene. Preventivni in kurativni obiski v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu na primarni ravni, Slovenija, 2010 in 2019 V letu 2019 so bile bolezni dihal najpogostejše ugotovljene bolezni in stanja v zdravstvenem varstvu na primarni ravni pri Na 1.000 prebivalcev otrocih in mladostnikih. Pri prebivalcih v starostni skupini 20–64 Preventivni obiski1) let so bile na prvem mestu bolezni mišičnoskeletnega sistema 2010 603,8 in vezivnega tkiva, nato sledijo bolezni dihal. V starostni skupini 2019 687,0 prebivalcev 65 let in več so prevladovali obiski zaradi bolezni obtočil ter bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva. Kurativni obiski 2010 3.602,8 2019 3.728,6 1) Timske obravnave, posveti in druge preventivne aktivnost niso vključene. V Sloveniji je bilo v letu 2018 opravljenih 6,6 obiskov pri zdravniku na prebivalca, kar nas uvršča v sredinski del lestvice držav EU. Viri: NIJZ in EUROSTAT Zdravstveno varstvo na primarni ravni 48 PATRONAŽNO ZDRAVSTVENO VARSTVO Patronažne medicinske sestre so leta 2019 opravile skupaj 1.212.633 obiskov, od tega 1.032.100 (85,1 %) kurativnih in 180.533 (14,9 %) preventivnih. V desetletnem obdobju se število vseh patronažnih obiskov na 1.000 prebivalcev ni bistveno spremenilo. Opazno se je spremenilo razmerje med številom preventivnih in kurativnih obiskov v korist slednjih. Po strokovnih smernicah naj bi preventivna dejavnost Preventivni obiski v dejavnosti patronažnega zdravstvenega v patronažnem zdravstvenem varstvu predstavljala varstva, po varovancih, Slovenija, 2019 najmanj 40-odstotni delež celotnih storitev, kar v praksi že vrsto let ni uresničeno. Samo v zadnjem Varovanci po Odmik od leta 2018 (%) desetletju (2010–2019) je bilo opravljenih za 4,5 % skupinah Število % Novorojenčki 79.218 43,9 več kurativnih obiskov, medtem ko se je obseg preventivnih -4,0 Otročnice 33.923 18,8 obiskov znižal za 19,9 %, vendar se je v primerjavi z letom 2018 -0,6 število preventivnih obiskov v letu 2019 povečalo za 3,7 %. Kronični in ostali bolniki 27.816 15,4 +33,1 Dojenčki 19.387 10,7 +16,3 Nosečnice 4.820 2,7 +11,1 Preventivni in kurativni obiski v dejavnosti patronažnega Otroci 1-6 let 4.633 2,6 -4,8 zdravstvenega varstva, Slovenija, 2000–2019 Starostniki 3.069 1,7 Rakavi bolniki 2.057 1,1 +0,5 % Ostali varovanci 1.619 0,9 +7,7 Kurativni Diabetiki 1.467 0,8 +10,6 85,4 85,1 Invalidi 1.425 0,8 -14,5 76,6 Duševni bolniki 822 0,5 +0,7 Bolniki s kisikom 219 0,1 +35,2 TBC bolniki 34 0,0 +161,5 Šolarji 24 0,0 -72,4 SKUPAJ 180.533 100,0 Preventivni 23,4 14,9 Med obravnavanimi pacienti je vse večji delež starostnikov 14,6 obremenjenih s polimorbidnostjo. Zdravstvena nega starostnika je specifična, predvsem pa dolgotrajna. Že vrsto let so najpogostejši vzrok za obisk patronažne 2000 2004 2009 2014 2019 medicinske sestre na pacientovem domu bolezni obtočil, bolezni kože in podkožja ter bolezni mišičnoskeletnega sistema Preventivne obravnave v patronažnem zdravstvenem varstvu in vezivnega tkiva. so v veliki meri (76 %) namenjene novorojenčkom, otročnicam, dojenčkom in nosečnicam. V primerjavi s preteklim letom se je v letu 2019 najbolj zmanjšalo število obiskov šolarjev (72 %), Primarno poslanstvo patronažnega varstva je preventivna najbolj pa se je povečalo število preventivnih obravnav TBC dejavnost in skrb za še posebno ranljive skupine bolnikov (162 %), vendar gre v obeh primerih za zelo majhno prebivalcev. Dostopnost prebivalcev do patronažnih število obravnav. storitev po Sloveniji se iz leta v leto izboljšuje. Viri: NIJZ 49 Zdravje v Sloveniji ZOBOZDRAVSTVO V letu 2019 je bilo v zobozdravstveni dejavnosti zabeleženih 3.102.865 obiskov. 69 % obiskov je bilo v okviru dejavnosti za odrasle, kjer beležimo 1.275 obiskov na 1.000 prebivalcev, starih 20 let in več. V zobozdravstveni dejavnosti za otroke in mladostnike pa je bilo opravljenih 2.351 obiskov na 1.000 otrok in mladostnikov do 19. leta starosti. Skupno je bilo opravljenih 4.279.950 zobozdravstvenih storitev. Restavracijskih storitev je bilo 23 %. V zobozdravstveni dejavnosti otrok in mladostnikov se opravljajo Obiski v dejavnosti zobozdravstvenega varstva, Slovenija, aktivnosti, ki obsegajo odkrivanje in zdravljenje zobnih in ustnih 2010–2019 bolezni pri otrocih in mladostnikih, starih do 19 let, ter redne preventivne zobozdravstvene preglede pri predšolskih otrocih, Na 1.000 prebivalcev učencih, dijakih in študentih. Otroci in mladostniki 2.659,3 V dejavnosti zobozdravstvenega varstva odraslih se prikazujejo 2.350,5 aktivnosti, ki obsegajo odkrivanje in zdravljenje zobnih in ustnih bolezni ter zobnoprotetično in estetsko rehabilitacijo pri ljudeh, starih 20 let in več. Pri pregledu podatkov desetletnega obdobja 2010–2019 o Odrasli številu vseh obiskov v zobozdravstveni dejavnosti za otroke in mladostnike beležimo od leta 2015 dalje padanje števila obiskov 1.228,7 1.224,3 1.275,0 na 1.000 prebivalcev, starih 0–19 let, ki gre v večji meri na račun padanja števila kurativnih obiskov. Iz primerjave števila vseh obiskov, ki so bili zabeleženi v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, je razvidno, da že vrsto 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 let ostajajo na isti ravni. Primerjava slovenskih podatkov s podatki drugih evropskih držav ni možna zaradi velikih razlik v sistemih zobozdravstvenega varstva. V Sloveniji si redno čisti zobe (vsaj dvakrat dnevno) le sedem od desetih odraslih, starih 18–74 let, od tega osem od desetih žensk in šest od desetih moških. Viri: NIJZ Zdravje v Sloveniji 50 6 ZDRAVSTVENO VARSTVO NA SEKUNDARNI IN TERCIARNI RAVNI 51 Zdravje v Sloveniji SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST V letu 2019 je bilo v specialistični ambulantni dejavnosti opravljenih 4.723.916 obiskov, v večini kurativnih. Preventivne aktivnosti in triažni obiski predstavljajo manj kot en odstotek vseh obiskov v dejavnosti. Na 1.000 prebivalcev je bilo v specialističnih ambulantah opravljenih 2.251 kurativnih obiskov. Največ jih je bilo opravljenih v internističnih (24 %), kirurških (14 %) in okulističnih ambulantah (11 %), najpogosteje ugotovljene bolezni in stanja pa poškodbe in zastrupitve (12 %), bolezni očesa in adneksov (11 %) ter mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (9 %). V zadnjem desetletnem obdobju je število obiskov naraščalo Stopnja kurativnih obiskov v zadnjem desetletju je bila pri do leta 2016. V letu 2016 (v primerjavi z letom 2010) je ta porast ženskah višja kot pri moških. V letu 2019 smo zabeležili 2.443 znašal 11 %, predvsem na račun povečanja števila ponovnih obiskov na 1.000 žensk, kar je za 19 % preseglo stopnjo kurativnih kurativnih obiskov, kjer je zabeležen 45-odstotni porast. V letih obiskov pri moških (2.060 obiskov na 1.000 moških). V letu 2017 in 2018 beležimo rahel upad vseh kurativnih obiskov. 2019 je bilo zabeleženo največje število kurativnih obiskov pri V letu 2019 glede na predhodno leto beležimo manjši porast populaciji, stari 65 let in več, in sicer 4.193 na 1.000 prebivalcev obiskov v specialistični ambulantni dejavnosti. Na 1.000 oziroma 4,2 obiska na enega prebivalca v tej starostni skupini. prebivalcev je bilo opravljenih 1.097 prvih in 2.251 vseh Razmerje med prvimi in ponovnimi obiski kaže vidno naraščanje kurativnih obiskov. ponovnih obiskov s starostjo. V letu 2019 je bilo razmerje med prvimi in ponovnimi kurativnimi obiski v najmlajši starostni skupini 10 : 4 v prid prvih obiskov, v najvišji starostni skupini pa Poškodbe in zastrupitve so med najpogostejšimi 10 : 13 v prid ponovnih obiskov. razlogi za obisk specialističnih ambulant v vseh starostnih skupinah do 64. leta. Kurativni obiski v specialistični ambulantni dejavnosti, po starostnih skupinah, Slovenija, 2019 Kurativni obiski v specialistični ambulantni dejavnosti, Na 1.000 prebivalcev starostne skupine Slovenija, 2010–2019 Prvi1) kurativni obiski SKUPAJ kurativni obiski Na 1.000 prebivalcev 0-5 let 973,0 1.395,2 Vsi kurativni obiski 2.355,0 2.251,3 6-19 712,8 1.273,8 2.113,2 20-64 944,6 1.912,0 65+ 1.856,3 4.193,2 SKUPAJ 1.097,2 2.251,3 Prvi1) kurativni obiski 1) Prvi kurativni obiski vključujejo prve kurativne obiske in prve kurativne obiske 1.259,8 zaradi kontrole kronične bolezni. 1.074,2 1.097,2 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 1) Prvi kurativni obiski vključujejo prve kurativne obiske in prve kurativne obiske zaradi kontrole kronične bolezni. Zdravstveno varstvo na sekundarni in terciarni ravni 52 Obiski1) pri zdravniku na prebivalca, Slovenija in nekatere Med evropskimi državami obstajajo velike razlike v številu države EU, 2018 obiskov pri zdravniku na prebivalca. Na Slovaškem je to število najviše, znaša 11 obiskov in je petkrat višje kot na Cipru (dva Slovaška 10,9 obiska na prebivalca). Slovenija se je v letu 2018 uvrstila v Madžarska 10,7 sredinski del lestvice držav članic EU. Nemčija 9,9 Litva 9,9 Nizozemska 9,0 Češka 8,2 Poljska 7,6 Belgija 7,2 Hrvaška 6,7 Slovenija 6,6 Austrija 6,6 Bolgrija 6,3 Latvija 6,0 Luksemburg 5,8 Estonija 5,6 Romunija 5,2 Irska 5,0 Finska 4,4 Danska 3,8 Grčija 3,3 Švedska 2,7 Ciper 2,1 1) Vsi obiski v zdravstvenem varstvu na primarni in sekundarni ravni ter obiski na bolnikovem domu. Viri: NIJZ in EUROSTAT 53 Zdravje v Sloveniji BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE Podatki kažejo, da je bilo v letu 2019 v vseh slovenskih bolnišnicah 421.259 bolnišničnih obravnav vseh vrst in zaradi vseh vzrokov (zaradi bolezni, poškodb, zastrupitev, porodov, fetalnih smrti in obravnav novorojenčkov), kar je za 6,6 % več kot v letu 2010 (395.056). Hospitalizacij je bilo 361.323, dnevnih obravnav 55.700 in dolgotrajnih dnevnih obravnav 4.236. Povprečna ležalna doba pri hospitaliziranih zaradi vseh vzrokov je bila 6,9 dni, kar je primerljivo z nekaterimi državami EU. SSS hospitalizacije se je od leta 2010 do 2019 znižala za 3 %; pri Od leta 2010 do 2019 se je SSS hospitalizacije zaradi večine moških se je znižala za 9 %, medtem ko se je pri ženskah povišala vzrokov znižala, zvišala se je le zaradi duševnih in vedenjskih za 3 %. motenj, bolezni mišično-skeletnega sistema, nosečnosti in poroda, prirojenih malformacij, stanj, ki izvirajo v perinatalni dobi, ter dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno stanje. V povprečju smo zaradi Povprečno trajanje hospitalizacij zaradi bolezni v letu 2019 je bolezni hospitalizirani dlje bilo 7,7 dni, zaradi poškodb in zastrupitev pa 6,9 dni. Smrtnost (7,7 dni), kot zaradi poškodb (na 100 hospitalizacij) je bila pri boleznih 3,5/100, pri poškodbah in zastrupitev (6,9 dni). in zastrupitvah pa 1,9/100. Starostno standardizirana stopnja hospitalizacije1) zaradi Povprečna ležalna doba v bolnišnicah, Slovenija, 2019 vseh vzrokov2), po spolu in skupaj, Slovenija, 2010–2019 SSS hospitalizacije na 1.000 prebivalcev 7 DNI Ženske 181,2 POVPREČNA LEŽALNA DOBA 175,9 v BOLNIŠNICAH 161,5 SKUPAJ3) 157,3 151,4 138,4 Moški BOLEZNI 7,6 7,8 POŠKODBE IN ZASTRUPITVE 7,8 6,1 2010 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 '18 2019 V letu 2019 je bilo zabeleženih 29.080 hospitalizacij zaradi 1) Brez tujcev. poškodb in zastrupitev, predvsem zaradi padcev (61 %), 2) Bolezni, poškodbe, zastrupitve, porodi, fetalne smrti, obravnave novoro-transportnih nezgod (9 %) in namernih poškodb (samopoškodba, jenčkov, spremstvo, sterilizacije in darovanje organov. 3) Vključno s primeri, kjer je spol nedoločljiv ali neznan. napad; 2 %). Moški imajo višjo SSS hospitalizacije (14,6/1.000 prebivalcev) kot ženske (9,1/1.000). V obdobju 2010–2019 število hospitalizacij zaradi poškodb in zastrupitev ne kaže značilnih sprememb, SSS hospitalizacije pa statistično značilno pada. Zdravstveno varstvo na sekundarni in terciarni ravni 54 Groba stopnja hospitalizacije zaradi vseh vzrokov, Slovenija Povprečna ležalna doba v vseh bolnišnicah (v dnevih) zaradi in nekatere države EU, 2018 in odmik od 2012 vseh vzrokov, Slovenija in nekatere države EU, 2018 in odmik od 2012 Na 100.000 prebivalcev (%) 2018 Odmik od leta 2012 Število dni Bolgarija 2018 34.188,6 +22,4 Odmik od leta 2012 Madžarska Romunija 21.124,4 -4,4 9,6 Češka Češka 19.589,8 -2,3 9,4 -0,1 Francija Madžarska 19.254,7 -4,3 8,8 +3,2 Hrvaška Slovaška 19.094,1 +0,3 8,6 -1,1 Italija Francija 18.553,0 +10,7 7,9 +0,2 SLOVENIJA 17.495,3 +2,3 Finska 7,7 -3,3 Poljska 17.301,5 +6,7 Romunija 7,3 -0,2 Belgija 16.833,3 -0,9 Slovaška 7,1 -0,5 Hrvaška 16.176,1 +4,0 Poljska 7,0 -0,1 Finska 16.161,4 -8,9 SLOVENIJA 7,0 -0,4 Italija 11.414,6 -11,4 Belgija 6,2 -0,5 Nizozemska 8.975,6 -24,3 Bolgarija 5,2 -0,5 Nizozemska 4,5 -0,7 Stopnja hospitalizacije zaradi vseh vzrokov je bila v letu 2018 nižja kot v letu 2012 v dobri polovici držav, za katere sta znana oba podatka (tj. v 7 državah od 13). Povprečna ležalna doba v vseh bolnišnicah zaradi vseh vzrokov je bila v letu 2018 v večini držav krajša kot v letu 2012 (tudi v Sloveniji), daljša pa le v dveh državah med tistimi, za katere sta znana oba podatka. Viri: NIJZ in EUROSTAT 55 Zdravje v Sloveniji OBRAVNAVE NA REHABILITACIJI V letu 2019 je bilo v slovenskih zdraviliščih in v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije (URI Soča) 34.746 rehabilitacijskih obravnav vseh vrst in zaradi vseh vzrokov (zaradi bolezni, poškodb …), kar je 15 % več kot v letu 2010 (30.107). Povprečno trajanje hospitalizacij na rehabilitaciji je bilo 15,1 dneva, kar je za 1 dan manj kot leta 2010. Večina obravnav na rehabilitaciji je stacionarnih, a se je delež Število hospitalizacij, bolniški dnevi in povprečno trajanje ambulantnih v opazovanem obdobju 2010–2018 povečeval, v hospitalizacij na rehabilitaciji – stacionarne obravnave1), letu 2019 pa je zaradi spremembe v beleženju upadel (poročati Slovenija, 2019 so začeli o zaključenih ambulantnih obravnavah, ne več o posameznih). Število Povprečno hospitalizacij2) Bolniški dnevi trajanje (dnevi) Stacionarnih obravnav je bilo 31.415 (kar je za 57 % več kot v letu 0-6 let 406 5.315 13,1 2010), ambulantnih pa 3.331 (kar je trikrat manj kot v letu 2010 – zaradi ponovne spremembe v poročanju leta 2019). 7-19 788 11.691 14,8 20-64 14.793 226.031 15,3 65+ 14.651 221.075 15,1 SKUPAJ 30.638 464.112 15,1 V Sloveniji se rehabilitacijske obravnave izvajajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem 1) Niso zajete dnevne in dolgotrajne dnevne obravnave. 2) Vključno s tujci. inštitutu Republike Slovenije - Soča in osemnajstih zdraviliščih. Povprečna starost pacientov na rehabilitaciji je bila v letu 2019 58,7 let (pri moških 56,2 in pri ženskah 61,1 let), medtem ko je Obravnave na rehabilitaciji, po načinu obravnave in starostni bila v letu 2010 56 let (pri moških 53,5 let, pri ženskah 58,1 let). skupini, Slovenija, 2019 V letu 2019 je bilo največ obravnav na rehabilitaciji zaradi bolezni Na 100.000 prebivalcev1) mišično-skeletnega sistema (40 %), sledijo poškodbe (22 %) in bolezni obtočil (14 %), na 4. mestu so bolezni živčevja (10 %), na Ambulantne Stacionarne 5. mestu pa neoplazme s (7 %). 0-6 let 188,6 344,0 7-19 91,5 322,3 20-64 160,1 1.204,2 65+ 189,3 3.545,1 SKUPAJ 159,2 1.502,2 1) Brez tujcev. Na rehabilitaciji je bilo obravnavanih za 6 % več žensk kot moških. Najvišja stopnja obravnav na rehabilitaciji je bila v starosti 65 let in več (pri stacionarnih 3.545, pri ambulantnih pa 189 na 100.000 prebivalcev). Viri: NIJZ Zdravje v Sloveniji 56 7 AMBULANTNO PREDPISANA ZDRAVILA 57 Zdravje v Sloveniji AMBULANTNO PREDPISANA ZDRAVILA V letu 2019 je bilo izdanih 18,5 milijonov receptov za originalna in generična zdravila ter magistralne pripravke v vrednosti 542 milijonov evrov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,8 recepta s predpisanimi zdravili v vrednosti 259 evrov. Največ receptov je bilo predpisanih za zdravila za bolezni srca in ožilja (ATC skupina C), s 25,6 %, sledijo zdravila z delovanjem na živčevje (ATC skupina N) z 18,7 % ter za zdravila za bolezni prebavil in presnove (ATC skupina A) s 13,5 %. Najpogosteje izdani recepti za predpisana zdravila, po glavnih V povprečju je v letu 2019 vsaka ženska skupinah klasifikacije ATC, Slovenija, 2019 prejela 10,1 receptov v vrednosti 260 evrov, vsak moški pa 7,6 receptov v vrednosti 259 evrov. Zdravila za bolezni srca in ožilja Podatke o porabi zdravil prikazujemo po 14 glavnih skupinah anatomsko-terapevtsko-kemične (WHO ATC/DDD) klasifikacije zdravil, ki je mednarodni, univerzalni klasifikacijski sistem za 25,6 % razvrščanje zdravil. Pogostost predpisovanja zdravil prikazujemo v številu receptov na 1.000 prebivalcev in narašča s starostjo prejemnikov. Opazno poraste po 60. letu, po 70. letu pa začne strmo naraščati. Največje predpisovanje zdravil je pri starejših od 85 let. Zdravila z delovanjem na živčevje 18,7 % Zdravila za bolezni prebavil in presnove 13,5 % Ambulantno predpisana zdravila 58 Zdravila vseh ATC skupin, razen ATC skupine V (razna zdravila), Največ sredstev je bilo porabljenih za zdravila za zdravljenje so bila pogosteje predpisana ženskam. novotvorb in imunomodulatorje (ATC skupina L), sledijo zdravila Skupna vrednost izdanih ambulantno predpisanih zdravil v letu za bolezni srca in ožilja (ATC skupina C) ter zdravila za bolezni 2019 je bila 542 milijonov EUR. prebavil in presnove (ATC skupina A). Poraba zdravil v definiranih dnevnih odmerkih na 1.000 prebivalcev na dan (DID) po dveh glavnih skupinah klasifikacije ATC, Slovenija in nekatere države EU, 2018 C – Zdravila za bolezni srca in A – Zdravila za bolezni prebavil in DID ožilja presnove Madžarska 724 280 Nemčija 697 222 Češka 605 305 Finska 591 293 SLOVENIJA 556 233 Slovaška 534 270 Švedska 519 268 Italija 487 182 Belgija 475 181 Litva 457 138 Nizozemska 451 321 Grčija 1) 448 189 Španija 2) 445 301 Estonija 430 174 Portugalska 392 228 Luksemburg 3) 323 439 Avstrija 320 144 Latvija 299 295 Danska 4) 182 1) Odstopanje od definicije. 2) Prelom časovne vrste. 3) Ocena podatka. 4) Ni podatka. Viri: NIJZ in OECD Zdravje v Sloveniji 59 8 VIRI V ZDRAVSTVU 60 Zdravje v Sloveniji VIRI V ZDRAVSTVU Ob zaključku leta 2019 je bilo v zdravstvu zaposlenih 6.812 zdravnikov, 1.514 zobozdravnikov, 7.996 medicinskih sester in 13.468 tehnikov zdravstvene nege. V zadnjih desetih letih se je število zdravnikov povečalo za 37 %, zobozdravnikov za 20 %, medicinskih sester za 84 % in tehnikov zdravstvene nege za 8 %. Organizacijski, kadrovski in drugi viri v zdravstvu pomembno Število javnih zdravstvenih domov (63), bolnišnic (27) in lekarn prispevajo k zmogljivosti zdravstvenega sistema. (24) se v zadnjih desetih letih ni spremenilo. Število vseh zdravnikov v zdravstvu se je v obdobju 2010–2019 Zasebnih izvajalcev bolnišnične dejavnosti je malo, skupaj povečalo za 37 %, število zdravnikov splošne in družinske opravijo manj kot 3 % vseh bolnišničnih obravnav. Nasprotno medicine pa za 40 %. Povprečni letni prirast je znašal 4 %, število pa število zasebnikov v zunajbolnišnični dejavnosti še vedno medicinskih sester pa je raslo s 7 % povprečno letno stopnjo. narašča. Zasebni izvajalci zunajbolnišnične dejavnosti v splošni in družinski medicini vključujejo četrtino vseh zdravnikov v tej dejavnosti, v dejavnosti zobozdravstva pa več kot polovico. Zaposleni v zdravstvu, Slovenija, 2019 Število bolniških postelj pada že od leta 1980, takrat je bilo v 326 bolnišnicah 695 postelj na 100.000 prebivalcev. V letu 2019 smo imeli 443 postelj na 100.000 prebivalcev. Po številu postelj na ZDRAVNIKOV prebivalca je Slovenija malo pod povprečjem držav članic EU. Bolniške postelje, Slovenija in EU, 2009–2018 72 Na 100.000 prebivalcev 550,7 ZOBOZDRAVNIKOV EU 500,5 460,3 462,4 Slovenija 442,8 1 027 MEDICINSKIH SESTER IN TEHNIKOV ZDRAVSTVENE NEGE na 100.000 prebivalcev 2009 '10 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 2018 Število zdravnikov na 100.000 prebivalcev je v Sloveniji, kljub rasti v zadnjih 20 letih, pod povprečjem držav članic EU. Viri v zdravstvu 61 Zdravstveni delavci, zaposleni v zdravstvu, Slovenija in nekatere države EU, 2018 Na 100.000 prebivalcev Zdravniki Zobozdravniki Farmacevti Medicinske sestre Avstrija 524,1 56,9 71,8 685,2 Litva 459,8 98,5 102,8 777,9 Nemčija 431,1 85,8 65,7 1.106,1 Bolgarija 421,7 103,7 435,4 Danska 419,4 71,8 54,0 1.009,9 Ciper 407,3 112,2 91,7 532,1 Češka 403,8 73,8 69,1 Španija 402,1 118,9 586,9 Italija 397,7 83,3 119,1 574,2 Malta 397,2 47,9 128,8 778,3 Nizozemska 367,0 55,0 21,0 Estonija 348,3 96,6 72,2 629,1 Hrvaška 344,1 84,8 76,2 166,5 Madžarska 338,4 70,3 80,2 494,4 Latvija 330,4 70,6 85,6 SLOVENIJA 317,8 71,9 70,7 342,5 Francija 317,1 64,7 103,3 Belgija 313,0 75,4 125,0 Romunija 304,7 83,5 90,1 73,9 Združeno kraljestvo 284,1 52,7 89,8 636,8 Viri: NIJZ in EUROSTAT Zdravje v Sloveniji 62 9 IZDATKI IN VIRI FINANCIRANJA 63 Zdravje v Sloveniji IZDATKI IN VIRI FINANCIRANJA V letu 2018 so tekoči izdatki za zdravstvo znašali 3.813 milijonov evrov, kar je bilo nominalno za 8,3 % več kot v letu 2017. Nekoliko manj kot tretjina tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo je bilo financiranih iz zasebnih virov. Največ sredstev, tj. nekoliko več kot tri četrtine, je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so se v 2018 glede na leto 2017 povečali za 9,1 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago so se prav tako povečali, in sicer za 5,8 %. v t.i. standardih kupne moči (SKM) na prebivalca (v EUR). Izračunana vrednost tega kazalnika za leto 2018 Slovenijo uvršča na 15. mesto med 25 državami EU, ki pripravljajo podatke po enaki metodologiji. Izdatki za zdravstvo: Izdatki za zdravstvo: Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo na prebivalca (SKM v 3 813 milijonov € 1 573 543 milijonov € EUR), Slovenija in nekatere države EU1), 2018 8,3 % BDP 9,9 % BDP Standard kupne moči (SKM) na prebivalca (v EUR) Nemčija 4.473 Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so se v obdobju 2009–2018 Avstrija 3.980 vseskozi povečevali, izjema je le leto 2012, ko so bili za nekaj Nizozemska 3.907 milijonov evrov nižji v primerjavi z letom poprej. Iz zasebnih virov Švedska se letno namenja nekoliko manj kot tretjina vseh sredstev za 3.905 Danska financiranje zdravstvenega varstva. V letu 2018 je bilo razmerje 3.805 med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega Luksemburg 3.749 varstva 73 % : 27 %. Francija 3.704 Belgija 3.667 Irska 3.530 Tekoči izdatki1) za zdravstveno varstvo, po virih financiranja, Združeno Kraljestvo 3.083 Slovenija, 2009–20182) Italija 2.504 V 1.000.000 EUR Španija 2.465 Češka 3.813 2.279 Portugalska 2.226 3.096 SKUPAJ1) 2.781 SLOVENIJA 2.186 Ciper 2.263 1.844 Javni sektor Litva 1.714 Estonija 1.702 834 1.032 Grčija 1.628 Zasebni sektor Madžarska 1.545 Slovaška 1.539 2009 '10 '11 '12 '13 '14 '15 '16 '17 2018 Hrvaška 1.348 Latvija 1.334 1) Tekoči izdatki ne vključujejo izdatkov za investicije. 2) Od 2014 v veljavi nekoliko revidirana metodologija sistema zdravstvenih Bolgarija 1.269 računov, t. i. metodologija SHA 2011 (pred tem je bila v veljavi verzija SHA 1.0). Romunija 1.212 Za boljšo primerjavo med državami se uporablja kazalnik, ki izloča 1) Prikazane so tiste države članice EU, ki imajo podatke pripravljene v skladu z učinek razlik v ravni cen med državami - izdatki za zdravstveno varstvo mednarodno primerljivo metodologijo sistema zdravstvenih računov (SHA 2011). Viri: SURS in EUROSTAT Epidemija covida-19 v Sloveniji 64 10 EPIDEMIJA COVIDA-19 V SLOVENIJI 65 Zdravje v Sloveniji EPIDEMIJA COVIDA-19 V SLOVENIJI V Sloveniji smo prvi primer covida-19 potrdili dne 4. 3. 2020 pri osebi, ki je pripotovala iz Maroka. Zaradi vse večjega porasta števila primerov v naslednjih dneh je bila 12. 3. 2020 s strani Vlade Republike Slovenije razglašena epidemija in uvedeni številni ukrepi za zamejitev širjenja. Do 31. 5. 2020, ko je bila epidemija preklicana, je bilo skupno Število cepljenih oseb potrjenih 1.473 primerov okužbe s SARS-CoV-2, z najvišjim dnevnim številom potrjenih primerov 61 dva tedna po začetku 664.217 epidemije. V obdobju od 1. 6. 2020 do 18. 10. 2020 je bilo število 1. odmerek potrjenih primerov 12.213. Najvišje število dnevno potrjenih 407.275 primerov je bilo 898, in sicer dne 16. 10. 2020. Tri dni zatem je Z vsemi odmerki bila ponovno razglašena epidemija. V obdobju od 19. 10. 2020 do Delež cepljenih oseb z vsemi odmerki 31. 5. 2021 je bilo število potrjenih primerov 240.359 z najvišjim dnevnim številom potrjenih primerov 3.428 v začetku januarja 2021. Od prvega potrjenega primera do vključno 31. 5. 2021 60 % smo potrdili 254.045 primerov okužbe s SARS-CoV-2 in zabeležili 19,4 % Celotna 4.694 umrlih oseb znotraj 28 dni po potrditvi okužbe. Slovenija 0 100 Tedensko število potrjenih primerov SARS-CoV-2 s časovnico ukrepov, Slovenija, 10. teden v letu 2020–21. teden v letu 2021 13.855 12 500 V 10 000 V V V V V V V 7500 VANJE UKREPO TRO VANJE UKREPO VANJE UKREPO 5000 TRO TRO VI PRIMERI NA TEDEN ZORNI UKREPI AOS AOS AOS ZORNI UKREPI NO 2500 TOPNO SPROŠČANJE UKREPO TOPNO Z TIVNO Z TIVNO Z TOPNO SPROŠČANJE UKREPO TIVNO SPROŠČANJE UKREPO TIVNO SPROŠČANJE UKREPO 20 POS 3 1.954 STROGI NAD POS AK DELNO SPROŠČANJE UKREPO AK POS AK STROGI NAD AK 00 2020-10 2020-12 2020-14 2020-16 2020-18 2020-20 2020-22 2020-24 2020-26 2020-28 2020-30 2020-32 2020-34 2020-36 2020-38 2020-40 2020-42 2020-44 2020-46 2020-48 2020-50 2020-52 2021-01 2021-03 2021-05 2021-07 2021-09 2021-11 2021-13 2021-15 2021-17 2021-19 2021-21 TEDEN NASTOPA BOLEZNI Pri interpretaciji epidemiološke krivulje je potrebno upošte-državi, kot so na primer zavzetost prebivalstva za upoštevanje vati številne dejavnike, ki vplivajo na epidemiološko situacijo v ukrepov, način testiranja, laboratorijske kapacitete itd. Epidemija covida-19 v Sloveniji 66 Cepljenje proti covidu-19, po starostnih skupinah, Slovenija, Cepljenje proti covidu-19, po odmerkih, po spolu in po vrsti 27. 12. 2020–31. 05. 2021 cepiva, Slovenija, 27. 12. 2020–31. 05. 2021 % 664.217 Z 1 odmerkom Z vsemi odmerki 0-17 0,2 0,1 Z 1 odmerkom 18-24 13,7 4,0 25-29 14,4 5,6 407.275 30-34 16,0 5,8 35-39 19,5 6,7 40-44 25,2 8,3 45-49 31,2 10,1 50-54 40,1 18,1 6.089 Z vsemi odmerki 55-59 46,6 23,5 60-64 53,5 27,4 jan 2021 feb 2021 mar 2021 apr 2021 maj 2021 65-69 60,9 50,4 70-74 72,3 64,6 75-79 65,7 59,4 Z 1 odmerkom Pfizer-BioNTech 80-84 67,6 61,6 351.453 312.764 407.019 288.503 85-89 62,7 55,7 Z vsemi odmerki Astra Zeneca 90+ 57,4 47,9 224.631 182.644 161.632 56.086 Moderna 74.713 41.833 Janssen 20.853 - 1. odmerek 2. odmerek Posodobljeni podatki o precepljenosti so dostopni na povezavi: https://tinyurl.com/nfdutrtf. 67 Zdravje v Sloveniji Ukrepi vlade za omejevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2, Slovenija, 2020 1. primer zaporedni teden 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 45. 50. UKREPI NA DELOVNEM MESTU zaprtje delovnih mest delo na daljavo 1500 1100 1500 150 ODPOVED > 500 vse javne prireditve JAVNIH PRIREDITEV O500 O5 O50 O500 storitvena dejavnost storitvena dejavnost storitvena dejavnost ne-nujne trgovine ZAPRTJE frizerji in lepotni saloni frizerji in lepotni saloni JAVNIH PROSTOROV R&B R&B 22.30 restavracije in bari, hoteli restavracije in bari mize telovadnice, športne dvorane telovadnice, športne dvorane varstvo predšolskih otrok varstvo predšolskih otrok osnovna šola P3 osnovna šola (počitnice) P3 osnovna šola ZAPRTJE IZOBRAŽEVALNIH USTANOV srednja šola srednja šola (počitnice) srednja šola visokošolsko in UNI izobraževanje visokošolsko in UNI izobraževanje visokošolsko in UNI izobraževanje USTAVITEV JAVNEGA PROMETA javni promet javni promet javni promet ostanimo doma omejitev gibanja od 21.00 do 6.00 PREPOVED GIBANJA občine občine NOŠENJE ZAŠČITNE MASKE vsi javni prostori CP3 vsi javni prostori CP3 <2m odprti in zaprti javni prostori <2m UKREPI SOCIALNEGA DISTANCIRANJA > 10 oseb > 6 oseb gospodinjstvo 10-dnevna karantena SPLOŠNI UKREPI 10-dnevna karantena/neg. test - iz držav na oranžnem ali rdečem seznamu ukrepi za rdeče regije Legenda: delno izvajanje ukrepov polno izvajanje ukrepov V času pisanja tega prispevka se epidemiološka slika še ne Ob koncu decembra 2020 smo v Sloveniji začeli s cepljenjem umirja. Zaradi slabšanja epidemioloških razmer smo v začetku proti covidu-19, ki je izhodna strategija iz epidemije. Od aprila 2021 pred ponovno uvedbo ostrejših omejevalnih začetka cepljenja, 27. 12. 2020, do 31. 5. 2021 je delež cepljenih ukrepov, s katerimi želimo pridobiti čas za doseganje višje prebivalcev z vsemi odmerki znašal 19,4 %. stopnje precepljenosti prebivalstva in s tem ohraniti nemoteno delovanje zdravstvenega sistema, ki je zaradi ponovnega porasta okužb ogrožen. Viri: NIJZ 68 Zdravje v Sloveniji