Štev. 3851.
X.
1922.
Lavantinske
uradni list.
Vsebina: 42. Sacrae Congregationis Rituum solutio dubii de non apponendis templis tabulis cum nominibus defunctorum ibidem non sepultorum. — 43. Sacrae Congregationis Rituum resolutio circa campanulata pulsandam in celebratione Missae. — 44. Zahvala svetega očeta Pij a XI. za dar v prid afriškim sužnjim. — 45. Poškodbe spomenikov s podpisovanjem posetnikov. — 46. Izkaz cerkvenih zbirk za pogorelce v Pečkah m a kol -
ske župnije. — 47. Slovstvo. — 48. Osebna naznanila.
42.
Sacrae Congregationis Rituum
solutio dubii de non apponendis templis tabulis cum nominibus defunctorum ibidem non sepultorum.1
Sacrae Rituum Congregationi pro opportuna declaratione sequens dubium expositum fuit; nimirum : „Utrum in ecclesiis earumque cryptis divino cultui destinatis apponere liceat tabulas cum inscriptionibus et nominibus fidelium defunctorum quorum corpora inibi tumulata non sunt ncc tumulari possunt iuxta canonem 1205 § 2 Cod. I. C.“
Et Sacra Rituum Congregatio, omnibus accurate perpensis, proposito dubio respondendum censuit:
>Non licere, iuxta alias resolutiones et ad tramitem decreti S. R. G. n. 733 et can. 1450 § 1 Cod. I. C.“ Atquc ita rescripsit et servari mandavit. Die 20. Octobris 1922.
•p A. Card. Vico, Ep. Portuen. et S. Rutinae,
X. R. C. Pracfcctuš.
L. »P S.	Alexander	Verde, Secretarius.
1 Acta Apostolicae Sedis. Ann. XIV. Vol. XIV. Romae, 31. Octobris 1922. Num. 15. pag. 556 sq.
43. Saevae Congregationis Rituum
resolutio circa campanulata pulsandam in celebratione Missae.2
Occasionem nacti Congressus Eucharistici Inter-nationalis hoc anno Romae habiti et prospero felicique progressu probati, quidam Sacrorum Antistites aliique viri dignitate ac pietate conspicui, ad decorem divini cultus erga ipsum ineffabile Eucharistiae mysterium, etiam per uniformitatem ritus et aedificationem christi-tidelium, provehendum, Sacram Rituum Congregationem adierunt, reverenter postulantes :
„Utrum Rubricae quae in Ritu celebrandi Missam, tit. VII, n. 8, et tit. VIII, n. 6, praescribunt ministro pulsare campanulati! ad Sanctus et ad elevationem Hostiae et Calicis, post consecrationem, applicandae sint etiam ad Missas solemnes seu cantatas et pontificales, de quibus tamen circa campanulato pulsandam Missale Romanum in citatis titulis et Cae-remoniale Episcoporum, lib. II, cap. 8, silent ?“
Et Sacra eadem Congregatio, audito specialis Commissionis suffragio, quibusdam casibus a communi regula iam exceptis per decreta edita nn. 3157, Mech-linien., ad 10 (5. Septembris 1867) 3448, Societatis Iesu, ad 2 (II. Maii 1878) et 3814, Dubiorum (21.
Novembris 1893), inspecta praxi communi et antiqua, perpensis rationibus quae in casu aeque militant pro Missis privatis et aliis solemnioribus ; nempe: Christi-fidelium attentio, laetitia, devotio, fidei catholicae professio in veram ac realem lesu Christi praesentiam in Sanctissima Eucharistia, eorumque consociatio angelicis choris ad laudandum Deum et adorandum; quum neque obstet praenotatum silentium, quod, sicut in aliis caeremoniis, suppletur in casu per expressas Rubricas quae non distinguunt inter Missas privatas et Missas solemniores, neque has excludunt, proposito dubio ita respondendum censuit : Affirmative, et ad mentem.
Mens autem est: „Si usus, ex toto vel ex parte contrarius, in aliqua ecclesia Collegiata, Cathedrali et Patriarchali, aliisque ecclesiis seu oratoriis hucusque viguerit, eadem ecclesia seu oratorium, amodo se conformet communi praxi et enuntiatae Rubricarum interpretationi ; nisi, loco campanulac, alterum et congruum signum adhibeat. Insuper ad removendum, quantum
* Idem, pag. 557 sq.
fieri potest, inconveniens quo aliqui de longinquo vel de propinquo in templo sistunt sine attentione ac reverentia etiam ad praecipuas divinorum mysteriorum actiones, maxime expedit, ut paulo ante consecrationem aliquod campanulae detur signum, iuxta communem ecclesiarum praxim.“
Quam resolutionem et mentem Sanctissimo Do-
mino nostro Pio Papae XI, per infrascriptum Cardinalem Sacrae Rituum Congregationi Praefectum, relatas, Sanctitas Sua ratas habuit, approbavit et servari mandavit. Die 25. Octobris 1922.
►p A. Card. Vico, Ep. Portuen. et S. Rufinae,
X. R. C. Praefectus.
1^. >pS.	Alexander Verde, Sccretarius.
44.
Zahvala svetega očeta Pija XI. za dar v prid afriškim sužnjim.
l)nc 20. julija 1922 št. 2371 je poslal kn. šk. ordinarija! svetemu očetu Piju XI. naslednje pismo :
Beatissime Pater !
Ordinariates Lavantinus laeto animo nuntiare praesumit Sanctitati Tuae, in dioecesi Lavantina cire? festum Epiphaniae Domini anni currentis pro nigritis Africanis summam 56.000 K, quinquaginta sex millium coronarum, collectam esse.
Quae eleemosynae ad pedes Sanctitatis Tuae deferuntur, ut Beatissimus Pater de iis gratiosissime disponere dignetur.
Ad genua Sanctissimi Patris prostratus pro me, clero gregeque fideli Apostolicam benedictionem eni-xim exoro.
Beatitudinis Tuae humillimus, devotissimus et ob-sequentissimus famulus et filius Mari bori ad flumen Dravum, die 20. Iulii 1922.
[In adnexu : 56 000 K pro nigritis Africanis.]
Spremni list apostolskemu nunciju v Belgradu se je glasil:
Illustrissime, Excellentissime ac Reverendissime Domine Archiepiscopo!
Velit Amplitudo Tua Reverendissima adnexas litteras unacum eleemosynisfin dioecesi Lavantina anno 1922 collectis pro redimendis captivis nigris Africanis in summa £6.000 K, quinquaginta sex millium coronarum, quae pecuniae per officium postale Laba cen se transmittuntur, ad thronum Suae Sanctitatis benevole dirigere.
Pro qua gratia intimas rependo grates et persisto cum singularis venerationis et observantiae sensis
Martinus Matek,
vicarius capitularis Dioecesis Lavantinae Maribor.
Reverendissimo Domino Nuntio Apostolico addictissimus servitor Martinus Matek, vicarius capitularis.
Maribori ad flumen Dravum, die 20. Iulii 1922.
Adiacent:
1. Litterae ad Suam Sanctitatem,
2. Eleemosynae 56.000 K pro
nigritis Africanis.
Illustrissimo, Excellentissimo ac Reverendissimo Domino Hermenegildo Pellegrinetti, Archiepiscopo Ada-nensi, Nuntio Apostolico Beograd.
Pismu je bila priložena miloščina, nabrana v Lavantinski škofiji v prid afriškim sužnjim. Kot odgovor
na zgorajšnje pismo je prejel mnogočastiti gospod kapiteljski vikar dne 7. avgusta 1922 naslednji dopis: Nonciature Apostolique
Belgrado.	Belgradi	4.	Augusti 1922.
Illustrissime et Reverendissime Domine!
Accepit haec Nunciatura Apostolica litteras Dominationis Tuae Reverendissimae de die 20. Iulii currentis anni, No. 2371, quibus oblatio coronarum 56.000 pro redimendis captivis africanis nunciabatur et S. Patri praesentabatur. Paulo post pecunia ipsa accepta est.
Litteras ad S. Patrem simul cum pecunia oblata, quibus patet quanta Lavantinae dioecesis sit fides et caritas, misi secundum tuum desiderium.
Me orationibus tuis commendans remaneo
Dominationis Tuae Reverendissimae addictissimus in Domino Ulmo, et Rmo. f Hermenegildus Pellegrinetti, D. D. Martino Matek, Archiepiscopus tit. Acfancn. Vie. Capit. Dioecesis	Nuntius	Apost.
Lavantinae Maribor.
Dne 8. septembra 1922 je pisala S. Congregatio de propaganda fide imenovanemu gospodu:
S. Congregazione de Propaganda fide.
Roma, li 8. Septembre 1922. Illustrissimo c Reverendissimo Signore!
Mi reco a dovere significare alla S. V. il ricevimento della somma di Lit. 3262.00 corrispondente alla somma di Dinari 14.000 trasmessami quale prodotto delle elemosine costi raccolte per l’abolizione della schiavitù in Africa.
La ringrazio della premura da Lei posta nel procurare questa colletta tanto a cuore alla S. Sede, e colgo questa occasione per professarmi con ben distinta stima
Di V. S.
Devotissimo servo f P Fumasoni-Blondi Are. di Dloclea
Segrio.
Dnc 11. novembra 1922 pa je došla zahvala svetega očeta Pija XI. Glasi se tako-le:
Segreteria di Stato di sua Santità.
Ex Aedibus Vaticanis, die 23. Octobris 1922. Illustrissime ac Reverendissime Domine!
Valde sane de religiosa civilique re haud ita pridem meruerunt boni illi lavantini fideles, qui, te qui-
dem cum clero instante, pecuniae vim C'.oron 56.000 Beatissimo Patri pro miseris Africae nigritis reverenter miserunt.
Td accidit, uti par fuit, Sanctitati Suae perquam gratum acceptumque, cum nulla re magis delectari soleat quam regni lesu Christi incremento.
Itaque debitas vobis grates agit Augustus Pontifex de sanctissimo officio; atque in auspicium divinorum munerum, quae certe magna erunt, itemque ut
paternae benevolentiae pignus, tibi cunctoque clero ac populo vigilantiae tuae commisso, Apostolicam Benedictionem effuso animo impertit.
Ego autem, sensus existimationis maximae erga te meae profiteor, quibus sum Ulmo, et Revmo.
Domino Martino Matek.
Vicario Capitulari Lavantino Marburg.
Amplitudini Tuae addictissimus P. C. Gasparri.
45.
Poškodbe spomenikov s podpisovanjem posetnikov.
Pokrajinska uprava, odd. za prosveto in vere, je. z dopisom z dne 4. novembra 1922, št. 3856, naznanila semkaj to-le :
„Ministrstvo prosvete opozarja na pobudo Umet-ničkog odelenja z okrožnico štev. 5876 z dne 27. sept. L 1. na brezobzirno postopanje obiskovalcev srbskih samostanov, ki si domišljajo, da so napravili nekaj izredno važnega, ako so zapisali preko fresk na stenah svoje ime in datum obiska. Ravno zastopniki takozvanih kulturnih slojev se najbolj odlikujejo pri tem barbarstvu:
Isto velja tudi za naše razmere: Stene, slike in celo kipi starinskih, posebno romarskih cerkva ali cerkva in kapelic v izletnih krajih so vse popisane, kolikor daleč seže človeška roka. Spomeniški konservator opozarja samo na posebno drastičen slučaj na blejskem otoku, kjer so letos spomladi pred kraljevim obiskom vso cerkev nanovo prepleskali, da zabrišejo sledove tega barbarizma, a je bila cerkev
par tednov potem že zopet do človeške višine vsa popisana.
Pokrajinska uprava, odd. za prosveto in vere naproša preč. duhovščino, naj sama v svojem področju premišlja o merah, kako izkoreniniti to razvado, in navaja nekatere mere. ki bi jo vsaj omejile:
1. Namestili naj bi se napisi, ki opozarjajo obiskovalca na nedostojnost takega dejanja na posvečenih stenah in predmetih in na nekulturnost čečkanja po neposvečenih predmetih, ki pa imajo umetniško ali zgodovinsko vrednost.
2. Kateheti naj tozadevno poučavajo dcco v šoli, primerna prilika za to je posebno ob izletih.
3. Želeti bi bilo, da propovedniki v romarskih cerkvah od časa do časa opozore na nedostojnost takega početja.“
O tem se obvestijo čč. kn. šk. župnijski uradi z naročilom, da tudi ti uradi pri pomagajo po svojih močeh pri zatiranju imenovane razvade.
46.
Izkaz cerkvenih zbirk za pogorelce v Pečkah makolske župnije.
Dne 4. maja. na god sv. Florijana, krščanskega vojščaka in mučenca, sc je poslala častitim kn. šk. župnijskim uradom nujna prošnja, ki se je glasila tako-le :
Potom kn. šk. dekanijskega urada v Slov. Bi-Bistrici je dne 29. aprila 1922 došla semkaj ta le prošnja občinskega urada Pečke od dne 25. aprila 1922:
Posestnikom Krošl Juriju, Krošl Janezu, Godec Jakobu in Haložan Julijani, vas in občina Pečke, župnija Makole, je dne 15. aprila ob 15. uri nagloma nastali požar uničil hiše in gospodarska poslopja. Vsled močnega vetra je bil požar tako silen, da se ni dalo rešiti sploh ničesar. Nesrečnim pogorelcem so zgorela vsa živila, denar, obleka, vozovi, ter vse poljedelsko orodje. Skupna škoda se ceni do 1,100.000 K; skupna zavarovalnina pa znaša samo 4500 K.
Poškodovani so.sledcči:
1.	Krošl Jurij, pogorela hiša in vse drugo gospodarsko poslopje, 1 konj, 1 govedo in svinje. Na-
dalje vsa živila, prihranjeni denar, pohištvo, obleka, vozovi ter vse poljedeljsko orodje. Škode do 900.000 K.
2. Krošl Janez, hiša, denar, vsa živila, obleka, posoda in pohištvo. Škode do 75.000 K.
3. Godec Jakob, gospodarsko poslopje, vozovi, poljedeljsko orodje. Škode do 140.000 K.
4. Haložan Julijana, hiša' in vse gospodarsko poslopje, živila, denar, obleka, pohištvo, posoda in vse poljedeljsko orodje. Škode do 80.000 K.
Omenjenim bode sedaj treba staviti nove domove, toda iz lastne moči jim ni mogoče. Okoličani sicer pomagajo po svojih močeh, a ker sami niso veliko premožni, ne morejo ponesrečencem dovolj pomagati. Vitem obupnem položaju so oni občinski in župnijski urad prosili, naj pri kn. šk. ordinarijatu v Mariboru prosita, da isti blagovoli odrediti pobiranje milodarov po župnijskih cerkvah naše škofije za nesrečne pogorelce.
Predležeča prošnja priporočena od kn. šk. župnijskega urada v Makolah, dne 26. aprila 1922 št. 148,
se častitim kn. šk. župnijskim uradom Lavantinske škofije naznani z naročilom, da o njej obvestijo tamošnjc ljudstvo v svrho podpore v prid omenjenim pogorelcem.
Nabrani prispevki se naj čim prej potom kn. šk. dekanijskih uradov pošljejo semkaj, da se izročijo v pomoč ponesrečencem.
Vsled te mile prošnje so poslali razni dekanati nabrane darove semkaj v znesku 22.120 K. Ta vsota sc je nakazala po čekovnem uradu v Ljubljani v prid pogorelcem v Pečkah, kn. šk. župnijskemu uradu v Makolah dne 9. avgusta 1922. Prejem denarja je potrdil kn. šk. župnijski urad v Makolah v naslednjem pismu :
Vdano podpisani poroča sledeče : Za pogorelce v Pečkah tukajšnje župnije je podpisani prejel od mnogoč. kn. šk.	konzistorija	znesek	.	Din.	5530'—
od preč. dekanijskega	urada	v Ptuju	.	„	85\50
Skupaj	.	Din.	561550
Zgorajšnja	svota	sc je	v sporazumu z g. občin-
skim predstojnikom in s svetovalci dotične vasi raz-
delila na štiri jednake dele, tako, da so prejeli po-gorelci :
Godec Jakob,	Pečke	.	.	Din.	1403'87
Haložan Julijana,	„	.	.	„	1403'87
Krošel Janez,	..	.	.	„	1403-88
lvrošcl Jurij,	,,	-	„	1403'88
Skupaj . Din. 5615-50 Nesrečneži so jokali od veselja.
Vsi obdarovanci, kakor tudi vdano podpisani župni urad in občinski urad Pečke sc zahvaljujejo mnogoč. kn. šk. konzistoriju najtopleje za blagohotno naklonjenost in izdatno pomoč. Nesrečni pogorelci so obljubili, da hočejo celo življenje moliti za svoje dobrotnike.
Kn. šk. župnijstvo sv. Andreja v Makolah, dne 11. septembra 1922.
K. Šegula, župnik. Vsem blagim duhovnikom in usmiljeninj vernikom naj vsedobri Bog stoterno povrne, kar so dobrega storili pogorelcem v Pečkah.
L Sp o ln u j zapovedi! Po raznih virih spisal Franc Bernik, župnik v Domžalah. Prva knjiga, 1921, strani 391. Druga knjiga, 1922, strani 471. Samozaložba. Cena 15 4- 22 dinarjev brez poštnine. Naroča se pri samozaložniku. — Knjigi obsegata poljudno, preprosto, s primernimi zgledi pojasnjeno razlago božjih in cerkvenih zapovedi v 60 razpravah, oziroma cerkvenih govorih. Prav porabno in praktično delo bo dobro služilo dušnim pastirjem pri sestavljanju pridig in krščanskih naukov, nudilo bo pa tudi vernikom izpodbudno in koristno duhovno berilo.
2. Knjigarna G. J. Manz v Regensburgu je izdala
47. Slovstvo.
in s prošnjo za naznanitev v uradnem listu na ogled poslala „Taschenkalender und kirchlich-statistisches Jahrbuch für den katholischen Klerus 1923.“ Cena 50 M., s poštnino 58 M. — Ta 45. letnik priročnega koledarja prinaša med drugim prav podučno razpravo o pravicah in dolžnostih župnikov, župnijskih upraviteljev in cerkvenih predstojnikov po določbah novega
cerkvenega zakonika.
Naznanilo. Na ponovno izraženo željo čč. gg. dušnih pastirjev se pripravlja nova izdaja knjige „Sveto opravilo očitne službe božje za Lavantinsko škofijo.“
48. Osebna naznanila.
Postavljen jc bil g. Jakob Kabusa za provizovja v Jur-kloštru (1"J. oktobra 1922).
Prestavljena sta bila gg. kapelana : Janez Zaje od Sv.
Lovrenca na I)r. p. v Majšberg in Franc Rop od Sv. Barbare pri Vurbergu k Sv. Lovrencu na Dr. p. (1. oktobra 1922).
Umrl je g. Franc Cerjak, kapetan v Kostrivnici, dne 29. oktobra 1922, v 64. letu starosti.
Kn. šk. Lavantinski konzistorij v Mariboru,
dne 25. novembra 1922.
Martin Matek,
doctor rom. In iure canonico,, ravnatelj pisarne.
ilHKUrnu ... Cirila > aiuriDor«.