pllj GLAS NARODA ★»§ )) In uni^Tow Mira.......Z narocmk, pošljite en do- _ ___List slovenskih delavcev v Ameriki. lar dY0merečP0 p**"**«- ijl'^.1**" L8!-!!-" ______ — _____K"",r"1 " -"»""- Scgtrmbfr »1st. IW3 «1 th» l-osl OHIw »t Nm York, N. V., under Art ml lonSress »f March 3rd. 1879. ADDKESS: 216 W. 18tll ST.. NEW YORK No. 113. — Stev. II3._____ NEW YORK, MONDAY, MAY 16, 1938—PON CDELJEK, I 67mAJa77938 Volume XLVI. - Letnik XI-VI. ANGLIJA PRIPRAVLJENA ŽRTVOVATI KOLONIJE ANGLIJA VIDI V NEMČIJI SVOJO NAJVEČJO SOVRAŽNICO LONDON, Anglija, 15. maja. — Debata v poslanski zbornici glede oboroževanja v zraku je pokazala, da je bila angleška javnost obveščena, katera država je vzrok za angleško oboroževanje. — Zbornica je razpravljala o velikem oboroževanju na suhem, na vodi in v zraku. Angleški narod je sedaj izvedel, da je Nemčija kriva tekmovanja v o boroževanju in da se Anglija tako naglo oborožu-je proti Nemčiji. To je tudi pravi vzrok, zakaj angleška tradici-jonalna politika zahteva, da je treba storiti vse. kar je mogoče, da se doseže sporazum z Nemčijo, ki je največja agresivna država. Angleški narod ni navdušen za vojno in je celo pripravljen prinest', yrtve, da je dosežen sporazum pod častnimi pogoji. Ravno zato, ko je bilo javnosti povedano, da je Nemčija ona država, ki najbolj ogroža mir, smatrajo angleški državniki za svojo dolžnost, da za slavijo vse svoje sile, da se izognejo pogubonosni vojni. Vsled tega bo angleška vlada skušala priti do sporazuma s kanclerjem Adolfom Hitlerjem. Ako danes govorimo o angleški politiki v Evropi, moramo govoriti o politiki Neville Chamber laina, kajti, ne da bi mu bilo mogoče očitati, da je diktator, je angleški ministrski predsednik združil angleško vnanjo politiko v svojih rokah. Chamberlain ie že pogosto v javnosti in privatno zatrdil, da ni prav nič naklonjen nazijski vladi, katero smatra za 4Vrata do pekla na zemlji." Po njegovem mnenju so nazijska načela v popolnem nasprotju s tem, kar angleška demokracija smatra za najbolj sveto. Toda ravno tako trdno je uver-jen, da je njegova dolžnost ohraniti mir, ne glede na svojo osebno naklonjenost ali mržnjo. iZato pa skuša Chamberlain doseči splošno po-mirjenje Evrope s sporazumi tudi z drugimi, kot pa samo z demokratskimi državami. Medtem ko vzdržuje pravo prijateljstvo s Francijo, hoče živeli v prijateljskih odnosa jih z vsemi evropskimi državami, ne glede na njihovo politično barvo. Dovedel je do angleško-italijanske prijateljske pogodbe. Sedaj pa skuša doseči, da sklenete slično pogodbo tudi Francija in Italija. Pred vsem pa mu je pred očmi sporazum z Nemčijo, ker drugače misli, da visi vojna nevarnost kot usodepoln meč nad glavami miroljubnih evropskih narodov. Na miren način skuša Chamberlain rešiti problem sudetskih Nemcev na Češkem, ker je mnenja, da bo mogel šele potem, ko bo ta zadeva rešena, z Nemčijo rešiti vsa obstoječa vprašanja. 'Vsa vprašanja*" pa pomeni, da je Anglija pripravljena Nemčiji vrniti kolonije, ki jih je izgubila v svetovni vojni. Hitlerja je Anglija že dvakrat posvarila, da se naj izogiblje sile, da poravna spor z Prago. In tudi izgleda, da je postal Hitler nekoliko zmernejši. — Ako ostane še dalje tako miren, tedaj se bodo kmalu pričela angleško-nemška pogajanja. Kadar pa bo pri pogajanjih prišlo na vrsto vprašanje glede kolonij, tedaj bo Anglija zavzela stališče, da Nemčiji vrne nekaj kolqnij pod pogojem, da se Nemčija zaveže, da kolonije južno od ekvatorja ne bodo imele vojaštva, kakor se bodo zavezale tudi druge države, razun republike Južne Afrike, ki je samostojna država. Naziji obnovili pritisk na vzhod MUSSOLINI NAPADA AMERIKO Obsoja Združene države, ker mu ne priznajo Abe-sinije. — Odgovoril je na govor vojnega tajnika Woodringa. UEXOYA, Italija, 15. maja. — Benito Mussolini je v svojem govoru, ,v katerem je pred 500,IKK) poslušalci večinoma razpravljal o vuauji politiki, demokratskim državam zagr >-v.il, da bodo totalitarne države '.akoj postavile blok in bodo > k upaj korakale «Ir> koiiea. Ker j«» Mussolini jev govor kmalu -ledil govoru ameriške ga vojnega tajnika Harrvja Woodringa, je smatrati Musso-linijev «ovor za odgovor Wood-ringu. ki j«.* rekel, da bodo demokratske državo prisiljen^ iti v vojno, ako bodo diktatorji se dalje zasledovali svojo doseda njo politik.k Ko j«* Mussolini omenil, da j«' ameriški državni tajnik Conle'l Hull v četrtek .v Washington u izjavil, da Itodo Združene drž;, ve nadaljevale s svojo nepri-znalno politiko, ~ da ne bodo Italiji priznale osvojitev Ali«* >i ni je, — tedaj je velikanska množica pričela glasno žvižgati. "Italija še ni pozabila >ank-t-ij, je nadaljeval Mussolini z u žirom na sankcije, ki jili je I-taliji naložila Liga narodov tekom abesinske vojne. "Ntivssa se ne bo nikdar ve?* vrnila,'' je rekel Mussolini dalje. S tem je najbrže hotel re-ri. da Italija ne bo nikdar vev-stopila v fronto s Francijo in Anglijo proti Nemčiji. Dalje je rekel, da .bo prijateljska pogodba med Italijo in Anglijo -stalna, toda izrazil je dvom, da bi mogla biti sklenjena s lična pogodba s Francijo. ANGLEŠKE STARE DEVICE ZAHTEVAJO PENZUO IvONDoN, Anglija, 14. maja. — V Angliji je organizacija starih devic — "National Spinster's Pension Association". Danes je odkorakalo 10,000 starih devic proti Londonu, kjer bodo zahtevale državno penzijo. Florence White je predsednica organizacije, ki šteje baje že 125,000 članic. Cilj organizacije je: — Vsaka neporoee-na ženska naj bi bila upravičena do penzije, ko doseže starost 55 let. Stare devico imajo vnetega zagovornika v osebi H.A. Proc-tora, člana angleškega parlamenta. — Za žensko ni nobena sra mota, če postane stara devica, — je rekel. — V svetovni ;voj-ni je padlo nad en milijon mladih Angležev. 0e bi ostali pri življenju, bi ne bilo danes toliko starih devic. j Avstrija ni padLa v roke 'Xemcije, ker je 100,000 nem škili vojakov vpadlo v A v stri jo, temveč ker je Nemčija pot! kupila avstrijske izvrševalu. ; oblasti, da so izdale >vojo de-ži lo Nemčiji. i Pri zavzetju Dunaja >o » svo lJili tajnih zborovanj vdrle m« zijske skupine na ulice, so za sedle javna poslopja in areli i rate državne uradnike, razun onih, ki so bili zapleteni v z:i-jroto. Nazi ji najprej razširjajo i»n» pagando, podkupijo državo* .nitadnike, nato pa pošljejo svojo armado na mejo. Ista trojna ,nevarnost -ndaj preti Celtosl > .vaški, Madžarski, Jugoslaviji in Romunski. Bolgarska. Grška in Turčija niso v noposre ' lui nevarnosti, četudi se*je tan* delo že tudi začelo. i I Podjetniki v nemških okra i jih na Tehosl o vaškem silijo Svoje delavce, da stopajo v na zi.jsko organizacijo. Rok z a i vpis v stranko poteče 30. maja. : Svoje delavce pa svarijo, kaj ;-e bo ž njimi zgodilo, kadar pr: d-e Hitler na Češko, ako bo te daj ne bodo v nazijski stranki. • Na Madžarskem so naziji ze lo delavni pod vodstvom majoi -ja Ferenea Szalasija, toda miv-no zaradi nazijskega delovanj;1. !je padel Da ran v i je v kabinet ,ie postal novi ministrski predsednik Beta Imredr. j ; Na Romunskem je kralj K« . rol prisilil Gogov kabinet, da i je odstopil in aretiran je bil tV-'šisticni voditelj Codreanu iT. ■fašistično gibanje na Romuu-jskem ni dovoljeno. V Jugoslaviji ni bilo nikake preniembe Nemčiji prijazne politike, katero je zapoeel ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in katero odobn:-je knez-namestnik Pavel, ee-itudi ; večina jugoslovanskega {naroda nasprotuje tej politiki. V Jugoslaviji je najmočnejše pol-nazijsko gJbanje Zbor. ki mu naeeljnje Dimitrij Liolic, ki je dobil iz Nemčije okoli 200,000,000 dinarjev podpore. (Zbor je prejel ta denar za poljedelske pridelke, ki jih je poslal v Nemčijo ter je prejel mnogo strojev iz Nemčije, ka-itere je prodal, toda za nje mu ni bilo treba plačati. Nedavno se je Zbor razcep« i in sedaj ima še komaj '20,00* pristašev. •Nemško majšino v Jugosla viji, ki šteje okoli 500,000 ljudi, so organizirali na nazijski na čin agenti iz Nemčije.. Za propagando v Jugoslaviji izda Nemčija velikanske vsote, I LAF0LLETTE OBISKAL PREDSEDNIKA Roosevelt je povabil sen. La Folletta na jahto. -Senator je lani nasprotoval znižanju izdatkov za javna dela. WASHINGTON, D. C., 1+. maja. — Za konec tedna je povabil predsednik Roosevelt k sebi senatorja Roberta La Fol let ta iz Wisconsiiia ter vpi i-zoril ž njim na jahti vožnjo po veki Potomac. Ta uoirodck jevzbudil v po iiličilih krogih razna domnevanja, kajti Robert La Follette je brat gavernerja Pliilipa La Folletta, ki je nedavno ustanovil tretjo politično stranko, \ kateri boče zbrati vse napredne elemente dežele. Med povabijenlfiii gosti je tudi La Follettova žena, demokratski senator (ireen z Rhotk Islandci ter Mrs. James Roosevelt, predsednikova sinaha. Senator je bil prejšnja let:» že večkrat predsednikov gost, toda današnji njegov obisk je po treh mesecih prvi. La Follette je bil zadnje let.: odločno nastopil proti predlaganemu skrčenju izdatkov za javna dela, češ, da bi bilo to slabo deželo, ki bi v gospodarskem pogledu še bolj miza do vala. STRAŠEN PRIMER ZANEMARJENOSTI OČe in mati sta imela svo* je štiri otroke štirinajst let zaprte v temnem prostoru. — Ne morejo niti govoriti niti hoditi. BOSTON, Mass., 15. maja. — Tuka.jšuji bolnici so bili izročeni štirje otroci nekega 7o-letnega nezaposlenega tesarja in njegove 53 let stare žene. Naj-tarjši Isyit je star 25 let, njegov brat je leto dni mlajš*. dočim sta stari hčeri 2o oziroma 14 let. Otroci ne morejo hoditi in so gluhonemi. Mlajši fant je poleg tega še slep. Družina je stanovala v neki zapuščeni hiši. Otroci so bi i i Štirinajst let zaprti v temnem prostoru. Zdravniki so dognali, da so hromi in gluhonemi od rojstva. Vsem se čudno dozdeva, da oblasti že prej niso prišle na sled tem neznosnim razmeram. Nedavno je nekdo povedal nekemu duhovniku, da sliši včasi iz hiše čudne glasove Duhovnik je javil zadevo policiji, in tako je prišla stvar na dan. OSEMNAJST DNI V GOZDU MEDIA, Pa., 15. maja. — Osemnajst »Ini je blodil 54 let tit Edward T. Hesirv po bližnjih gosdoviii ter se preživljal 0 koreninami, travo in dreves- no skorjo. Z doma je šel 2G. a-prila. Zdravniki so mnenja, da ga je zapustil spomin. Včeraj so ga našli na nekem skednju, zaritega v seno. KER SO KRŠILI WAGNERJEV0 POSTAVO Prvi kriminalni proces zastran kršenja Wagner jeve postave. — Premogovne korporaci je so obložene zarote. ON DON Kentucky, 14. maja. — Pred tukajšnjim zveznhi okrajnim sodiščem -e bo pri čel v ponedeljek prvi kriminalni proces zaradi krčenja Wau ne rje ve postave, katera jamči delavcem pravico organiziranja. Obtoženci ><>: dvaindvajset premogovnih korporaeij, štiriindvajset družbenih uradnikov in triindvajset bivših in seda n j Lli policijskih uradnikov v Harlan okraju, središču jugovzhodnega okrožja mehkega premoga. Obtoženi so, da so se zarot'-li, da ne dajo delavcem pravice pridružiti se uniji in pravice kolektivnega barantanja za krajše ure, boljše plače in boljše delav>ke pogoje. Proces, ki bo trajal najmanj mesec dni, bo zelo značilen za Harlan okraj, kjer -o zadnja leta na dnevnem redu krvavi spopadi med majnerji in kom panijskimi najeteži. Vladni dokazi temelje na izpovedih podanih preti La Fol-lettovim odborom zia civilne svoboščine. Na razpolago so zaprisežene izjave majnerjev, ki so bili spodeni z dela ali drugače prikrajšani v svojih pravicah, ker so se pridružili United Mine Workers of Amerie-a. vera in juga prodirajo proti strategični železnici, podpira 200 aeroplanov. Aeroplani so tudi večkrat bombardirali Sučov in ubitih je bilo mnogo civilistov in pošku dovane so bile kitajske utrdbe in vojaška skladišča. Japonski letalci tu^li bombardirali Kanton-Hankov železnico, po kateri dobivajo Kitajci svoje poglavitne zaloge. tfVROČITE SE NA "GLAi* NARODA" NAJSTAREJŠI KLOVRNSKI DNEV*^ V i H. MARTIN JE DOBIL ZAUPNICO' Unija avtnih delavcev bo podpirala ponovno iz-^ volitev governerja Fr.' Murphy ja. — Organiziranje Fordovih delav- Icev-_______________________j DETROIT, Mich., 14. maja.' j— Mednarodni izvršilni odbor j iTnited Automobile Worker* j ;of America je izrekel daws Homer Martinu, predsedniku | organizacije, zaupnico ter mu • j obljubi I vso pomoč v njegovih j prizadevanjih, da organizira Fordove delavce, delavce v j •zrakoplovni industriji ter one, i ki delajo za WPA. I j I Nadalje je obljubil izvršilni txlbor preprečiti divje stavk,?,' mobilizirati .vso organizacijo proti krčenju plač, pos|>ešiti boj za "closed diop'' ter pod-, pirati ponovno izvolitev michi-j ganskega governerja Franka i j Murpbva. Izvršilni odbor je za tesuejše j 'sodelovanje med organizirani-1 . . . i mi delavci in organiziranimi I far mer ji ter je odobril I^a Foi-'lettov predlog, da sme biti v o. j-; na napovedana le v slučaju, e • 'glasuje za napoved vteina ame- ( riskega naroda, i i i — i L JUTI BOJI ZA KITAJSKO ! i ŽELEZNICO Lunghaj železnica je bila prerezana. — Kitajci ne vidijo neposredne nevarnosti. _ f SANOUAJ, Kitajska, lo. maja. — Kitajci so pričeli protinapadi, da prebijejo j v- [ pousko črto, ki se je zajedla v . osrednjo fronto v namenu, da 1 vdari na Sučov in Lungliaj že leznico. Skupni kitajski napadi južno od Lunghaj železnice, ki je bi-, la po japonskih poročilih pre- j rezana, so v prvi vrsti obrnjeni proti Jungčengu in Meng- j čengu v severnem delu pro vir.- j ce Ankvej. ! Obe mesti se nahajata za jii-ponskimi odelki, ki so z juga 1 prodrli do železnice blizu Tanar-|š*ana, 50 milj za pad no od Su 'čova, kjer se križate Lungliaj |in Tiencin-Pukov železnici, j Lunghaj železnico so tudi japonski letalci razdejali na več krajih, vsled česar velikanska kitajska armadia po železnici ne more dobivati zalog. Japonci pravijo, da je 400,000 Kitajcem odrezana pot za umik in 'da se bodo morali ali podati, j&li pa bodo uničeni. I Japonskim armadam, ki s se- l NAZIJI VODIJO PROPAGANDO NA ! BALKANU ii —^— | PRAGA, Cehoslovaška, I 5. maja. — Uničenje ► neodvisnosti Avstrije, kar pomeni pričetek nem-■ škega prodiranja proti vzhodu, je zbudil vse drža • |ve, ki jih bo morala obvladati Nemčija, če bo ho-■j tela dospeti do petrolejskih polj na Romunskem in v Mozulu. t M0 LAB NA ROD A"-New Yoi* Monday, May 16, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'JL w "GLAS NARODA" (VOICE OF THE t»EOPLE) Owned nod Published by f SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Prank Kakv>. PreaJdent j. Lupsha. Ses. Place of business of tbo corporation and addresses of above officers: *1# *E8T lftk STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year IS8UED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za oelo loto velja list sa Ameriko In Escado ..............$6.00 Za (ml leta ................ $3.'»0 Za Za pul leta ................$3.50 Subscription Yearly $6. *MJLA8 NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ *N PRAZNIKOV 'GLAS NARODA". 216 WEST 18tb 8TREET. NEW YORK, N Y^ TELEPHONE: CHelsea Z— 1UZ DOPISI brez podpisa In osebnosti se ne prlob&ijejo. T>enar za naročnino naj se blagovoli poSIljati .m Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nair tudi projgnje biraliSce naznani, da hitreje najde-«o naslovnika. FORD IN STALNE PLACE Te oroeevnleetu, VI* -noče Henry Ford i>od nobenim pogojem garantirati svojim delavcem letne plače. Po njegovem mnenju-je tudi večina delavcev proti temu, kajti v tem .-tueaju bi nekateri ne mogli aaslužiti toliko kot sicer lahko zaslužijo. Javnosti ni znano, če sta Roosevelt in Ford razpravljala o tem, ko je bil slednji na obisku v Beli hiši. Po mnenju nekaterih sta, kajti Roosevelt je bil ta načrt priporočil vsem delodajalcem. Fordu je že park rut presenetil imlustrijalui svet s svojim odredbami, posebno pa leta 1akega delavca od $2.75 na $5. Pred dobrini mesecem je michiganski. gaverner Frank Murphy, ki ga smatrajo za velikega prijatelja Rooseveltove administracije, šel k Fordu in mu predlagal, naj zajamči vsem svojim delavcem toliko in toliko letnega zaslužka. Ford ga je poslušal, odgovoril mu pa ni nič pozitivnega. Par dni prodno se je Ford odpravil v Belo hišo, je ne odvisna organizacija Fordovih delavcev (kompanijska unij?) pozvala Kdsela Forda naj določi za vsakega delavca $1,500 letne minimalne plače. V zameno l)i vsak delavec obljubil kupiti vsaki dve leti novo Fordovo karo. Fordovi uradniki so po temeljitem preudarku predlo«; zavrnili. — (V mi garantiramo letno plačo, — je bil njihov ./.govor, — kdo bo pa nam garantiral letno produkcijo? (»lede delavskih plač ima Ford svoje posebne nazore. Nedavno je rekel: — Amerika še ne ve, kaj so resnične plače. Ijeta 1914 je začel Ford plačevati svojim delavcem po iM.OO na dan. Lota 1!H!» je znašala dnevna plača že $(5.00. Leta 11)211, ko je začela dežela padati v depresijo, je po.višal dnevno plačo na $7 00, ki jo je pa znižal leta 1!»31 na $4.00. Leta 1934 jo je povišal na $5.00, leta 19.17 pa na $G.00. Po zatrdilu nekega kompauijskcga uradnika plača Ford !»1 centov na uro, tako <1« zasluži delavec v osmih urah $7.JS. Prihod ljubljanskega Župana dr. Jurij Adlešiča in ge. soproge v New York V petek, dne 13. t. m. sta dospela s paruikoin "Rex", 1 ju bljanski župan dr. .Jurij Adlo šič v spremstvu svojo soproge ge. Vere Adlešič. Na pomolu pri parniku so ju pričakali: ge- Dr. Jurij Adlešič • neralni konzul kraljevino Jugoslavije div- Božidar Stojanovič, Oskar (iavrilovič, jugoslo vanski konzul, izsi'ljeuiski ko juisa/-.g; Slavo Trust, ter depu-tacija raznih jugoslovanski !« ne\vvorškilt društev. Slovencu so pri sprejemu zastopali sledeči: Mr. Anton Šubelj, Mr-. Ivanka Hude, Mr. Loo Za kraj šok, Mr. Raymond Hlacha, Mi. Alotod Končan, tor Mr. Anth ony Kvot, kateri jo zastopal tudi naš list "Glas Naroda". Iz Cle velanda, H., so prišli odličnima gostima naproti: Mr. Joseph (irdina, Rev. Slapšek, Rev. Vo dušek ter Rev. Tagran, kot zi stopniki Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Sprejem je bil zolo ]>risrčon, kakršnega odlična gosta, p.) njihovem izrazu nista pričakovala. Nato jo g. generalni konzul kraljevine Jugoslavije tu v New Yorku, dr. Božidar jauovič, vse navzoče pov:> j bil na svoj doni v Hotel Del Monieo na oDtli Street in Park j Avenue, kjer je bil prirejen sijajen banket Pri .tem banket a 'na čast dr. Adlešiču in gospej j soprogi je g. Stojanovič ofici-jolno pozdravil omenjena odi. 'gosta, ter jim žolal v par jedi-natih besedah veliko najboljšega užitka in obenem razvedrila za časa njihovega bivanja v tej !deželi. V imenu Jugoslovan-kega Kulturnega vrta ,v Cle-jvelandu, Ohio, pa ju je prisrčno po zdi,3 vil Mr. Joseph Gr dina. Dr. Jurij Adlešič, so je v j par izbranih besedah prav lepo zahvalil obema govornikoma, i ter vsem navzočim za lep spiv-jjem, ter obljubil, da bo ostal z gospo soprogo tu par dni pred povratkoin .v našo krasno Slovenijo. 7a\ takrat je naš gen. konzul dr. Božidar Stojanovič, že vse potrebno diplomatskim potom uredil, hič-ila j m i $4Jc: na Uil«-u. l l.VVM i; <»I TI.IIT Ui \V. <;ist ST.*. NEW YORK. X. V. Telefon: nilunilius ."i—s—10, 17. is» Iz Slovenije .llillllllUjMlHiSlllnuj,IIIIIIIII„1„|ll!lt|! OGLAŠUJTE V GLAS NARODA' MANEVRI AM. VOJAŠKIH AEROPLANOV TRAGEDIJA IVANKE KONCANOVE IZ TO-MACEVEGA Ivanka Kont*anova, žrtev frodkinske tragedije Tonia^e-ve^a, je klju»b naj.-krbnejši ne- zdravnikov na kirurškem otl-delku podlegla poškodbam*. Kakor kaže zdravniški izvid, jo je mož prbil v navalu divje besnosti. S sekiro ji je zadel sedem težkih ran. skoraj vsakokrat je 'udaril z ostrino. Da se ugotove podrobnosti njene smrti, je sodišče odredilo obdukcijo. Franceta Končana, moža, ki je na tako strahoten način ženo spravil s poti in ugonobil sebe in družino, so je ženski o-rožniki prepeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodi-di^-a. Drža\mo tožlFstvo jo proti njemu že predlagalo uvedbo kazenskega postopanja zaradi umora. Preiskava je poverjena sodniku Lojzetu Piškurju, 'ki se je takoj odpravil na kraj zločina, da opravi lokalen ogltnl in ugotovii dejanski stan. Vsa zuamenja pa kažejo, da je France Končan izmed onih izgubljenih ljudi, ki jih je tako žalostno iznraličil. France Končan napravlja vtis vkonmgnil z rameni in odgovarjal da sam ne ve. Pred leti ga je zadola kaip in od takrat je /«ivčno bolehal, da so jt* moral dclj časa zdraviti tudi na opazovalnem oddelku. Ko je bil njegov zločin odkrit, so najprej poiskali storilca. Našli so ga v kleti, kjer je bil drobno vrv prtičvT?til na kavelj in si jo zadrgnil okoli vratu. Bil je že brez zavesti a ko so ga sneli, se je kmalu predramil. 7k\a j bodo ženo zagrebli. mož bo dajal odgovor pred sodniki, dvoje nesrečnih otrok pa stoji pred pnrzno cesto v življenje. JOŽE ROŽE ARETIRAN Mari'bor ima Tiopet svojo senzacijo. Tukajšnja policija je namreč aretirala znanega rav-matelja tukajšnje "Privredne in zdravstvene zadi*uge za vzajemno pomaga nje v Marilx>ru' in Glavne privredne zadruge, glavno ]»overjenitš(tvo za Maribor" Jožefa Rožeta. Ol>e zadrugi sta »imeli svoje jK)slovne prostore v prvem nadstropju v Tattenbaohovi ulici 2. Ka.kor .sino ya- poročali, je bil Jože Rože netrogei?« za|>ora. To in pa druge stvari so dale povod bareski upravi, da je že pred dnevi »sporočila nianiil>or-ski policiji, naj stori primerne ukrepe, da se razčisti zadeva poslovanja omenjenih zadrug saj so oblastva že del j časa su- mila, da se poslovanje obeli zadrug ne vrši v skladu z zadružnimi pravili. Na Občnem zboru "Priredne zadruge" ki je bil v poslovnih prostoilih v Ta-tenbachovi miici, pa je predse-doij(X-i ravnatetelj Jože Rože iarazil nekatere hude očitke nasproti mariborskemu sodišču v zvezi z njegovo nedavno obsodbo. Navzočim zadmigarjem je v okvirju svojega poročila predočil poslovanje v uajsvet-lej-ili barvi h. Občni zbor pa je imel nepričakovan zaključek ko so se pojavili v prostorih organi policije, ki so Jožefa Rožeta aretirali. Ko so policijski ergnni vstopili v lejx> opremljene prostore hiše, kjer ima zadruga pet sni*, so bili v-i ua-vzoči prepatleni. Ko so policijski organi v |>isfuni, v kateri je G ženskih pisaitniških moči. pndložili uradni nalog, je vodja izjavil ad nima zadruga niti pare gotovine. Policija jo na to preiskala vse prostore ter naisla samo nekaj knjig, toda nobene gotovine. Zadruga je imela le pri podružnici Poštne hranilnice okrog 9000 din na dobrem in to je bil ves denar, s katerim je razpolagala. Pač l^a so našli še dve hranilni knjižici na ime neke kmetice iz ptujske okolico z vlogo 500 din. Ok rog 11. do|>oLdne j<> policijski stražnik odvedel aretiranega Rožeta a na prdstojništvo policije k zaslišanju. Tu je bil Rože moč-no aroganten in je ostro zavračal vso očitke gl«*de prevare. Po zaslišanju je moral spet nazaj v policijske zapore. Do Glavnmga trga je stopal pred stražnikom, a ko je prispel do vogala Gosposke ulice. jo je jadrno uibral v beg in začel teči čez Glavni trg proti Koroški cesti. Stražnik jo je kajpada ubral za nji in in ga dohitel še na Koroški cesti in ga trdo prijel. Dogodek je seveda vzbudil veliko j>ozorni;st v vsem Maiiiboiiu. Policija domneva, da .je ho tel Rože ptfbugniti, ker se je bal. da 'bo moral v kratkem nastopiti 14-meseeno kazen, o f-e j mer je bilo že poročano. Polet Lega ga čaka kazen zaradi obrekovanja sodišča in sodnikov tor zaradi najnovejše afere pn" Priv>redni zadrugi. Tudi je o-sumljen, da je ponarejal razne listine, s pomočjo katerih si je prilaščal denar. Za koliko je oškodoval zadrugo, ni znano. Zadrugino poslovanje bo pregledala posebna sodna kmuosi-ja. Za mcntaliteto, ki je vladala v nekaterih krogih v zadnjem času, je značilno ol»»ležje občnega zbora, ki je bil 25 apr. K občnemu /lx>ru so namreč prišli nekateri zadrngarji, kakor ugotavlja policija, oboroženi z samokresi. Zadruga rji so iznesli na občnem zl>oru ta*ko hude očitke proti ravnatelju Rožetu. da so se bali. da jih l>o napadel, ker je iprecej nasilen, in so se za vsak primer oborožili. ,t' s5 - , Na sliki je videti del 217 vojaških aeroplanov na manevrih v vzhodnih državah. Važno za potbvanje Kdor Je namMiJra p*l»vatl * at^rl kraj alt Mill h«fi a« tam, Jf potrebna. Aa > pmtfan v aarit alvarrh. Valcd ftaAa M|* Wn# akn«n> Vam immtmm dali naJhalJAa |«j|MlU 1» tndl fN polr^hon pmiirhfti, da |a palsvaajt* tiaafcaa ia Ultrt *«U w ta-apna «brnil# na naa ta ma pnJnMifla. Mi frmkrkimn tw, Mini hmMJ« ta" pmraiok dbaj|l|aiila. potni I lata. Tl*aja In aploh raa. kar ja sa peievanj* .patrrima a naJMtrpJM« tam, fn kar Je clavna, aa najmanj** utVnAk* % Nrdrterljanl naj no odlaftajo do »ndnJoKp trfndlfca. ker ______ n doki I« Waoblnctona povratno dovoljonj«u HS-ENTaCV PRRMlt. trpi najmanj an •M*l|# t«r»j tak«J u brnifi^na mtmHU In im«(hI)mm Vir it bout* peroni in ndnlin« ptUrall. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Peter :: Prilioihijo leto bo^ta v Ameriki dve svetovni razstavi: v San Franciscu in v New Yorku Clafornicani zatrjujejo, tla bo njihova največja, najlepša in najpomembnejša. Xewyorea-ni pa pravijo isto o svoji. Nemčija je bila na newyor-skeui razstavišču za rental a velik prostor, pred nekaj tedni se je pa premislila in razilrl.-t pogodbo. Zastopana bo pa Ju^osla.v? ja. Xa par tisoč kvadratnih čevljev velikem prostoru bo skušala pokazati svoje največje znamenitosti. t'pati je, da napisi ne bodo samo v cirilici. Liga narodov, ki je bila u--tanovljena iz najpieiiienitej-ših nagibov, je umrla sramotne smrti. Ustanovljena je bila v svrho vzdrženja miru in pravilnosti med narodi. Izzra svoje 11 stanovitve sicer ni preprečila nobene vojne, toda narod, ki se mu je krivica #otiila, je vseeno 4jojil nekakšno zaupanje do nje. Ko ni mogla preprečiti vojne med Italijo in Abesinijo, s: je podpisala smrtno obsodbo. Ko pa te dni ni hotela poslušati obtožbe bivšega abesiii^ke-ga cesarja, je dokazala, da nje-iio uho in njena vest ne preneseta resnice. Ko je dospel po zavzetju Avstrije Adolf Hitler na Dunaj, je imel govor, v katerem je rekel med drugim tudi nasled nje: — Jaz sem zato tukaj, ker s i domišljam, da zmorem več kot pa gospod Sdhusehnigg. . . Jaz sem dokazal, da zmorem več kot pa pritlikovci, ki so škorci uničili deželo . . . Če se jih bo po >to letih še kdo spominjal, ne ven i . . . Vem pa, da bo <>-stal o v zgodovini moje ime, kot ime velikega sinu te dežele. . . TV besede dokiazujejo, da na čelu velike nemške državi, možak, ki bi moral biti v bla znici. V Xew Vorku je prejšnji ti den neki policist ustrelil svoj:» ženo, svoja dva otroka, nato pa še samega sebe. Da se je ustrelil, je storit najboljše, kar je mogel stori*i Jutri bo praznik češkega svetnika sv. Janeza Nepomuka, ki je bil za svojo molčeč 110-1 vržen v Vltavo. Ni in ni namreč hotel povedati, kdo je hodil k češki kraljici vasovai. Svetnik je imel včasi Velik kredit ter je veljal za patrom vseh zaljubljencev. To je bilo takrat, ko so znale ženske skrivati svoje tajne. Dandanes jih tie skrivajo več. Se celo s takimi doživljaji se hvalijo, ki jili niso doživele. Na praznik sv. Janeza Nepo-muka so bile češnje na idrij 'skeni semnju.'Vipavcu, ki jih je prvi pripeljal, je 'plačala 1-[drij-ka občina dvajset kton na-j g rade. Sčasoitia so zahtevali več, češ, da pokurijo pod drev-|jem dvajset kron drv, da sad pravočasho dozori. I Prve češnje niso bile kaj prida. Vipavec ti ni zameril, če si mu rekel, da so kisle, nikdar ti ,pa ni odpustil, ve si čknenil, da imajo po dimu okus. Angleške stare device hočejo I imeti penzijo. Par dolarjev na mesec bo sla'bo Nadomestilo z i tisto, če*ar ni, pa naj bo devica še tako stara. Denarne r _ pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ -55............Din. 100 Za $ 6 35 ............Lir 100 S 5.00............Din. 200 t 12-25............Lir 200 9 7.20 ............Din. 300 f 29.50............Lir 50« $11.65............Din. Su(i $ 57.00 ............Ur 1000 $23.00............Din. 1000 $112.50............Ur 20*) $45.00 ............Din. 2000 $167.50............Ur 3000 KM 81 GBNI SEDAJ HI Tit O MENJAJO SO NAVEDENE CRN H PODVftfcENE KPREMRMBI GORI ALI DOLI Ea ItplaHla ntJM iM«k«v kal um) aav«4rat, haJW » dinarjih ali lirah 4aval)nJ«tvo naših konzulatov. zakaj, za .noje prve prihranke bi me radi osle-parili. Kdo me vprašate, radovedneži? Xo, Arabci, to se razume. kdo neki! Zdaj sem v Aleksandri ji in >em že na ro-l«i propada. Kličem na pomoč, kličem v svet! — A kaj mi zaleže! Prav )mV tlači tu so že v Stuezu začeli napadati mojo blagajno. Vendar sem tedaj mislil, da 1m> to kaka navadna jmmota in ».«•111 >«* oprostil. To j«' bilo koj, ko sem moral plakati kva-ranteiiskeiiiu zdravnika 15 ' pijastrov in mu izročil barkovoc za 1 funt, ker nisem mel drobižu. Saj veste, kako j*' to na taki k varan t enak i pre-i-kavi: zdravnik te niti ne jk>-gleda iu reče: "Kateri razred na ladji?" — Odvrneš: "Prvi.** in on na to reče: "Pet uajst pijastrov." Pa je konec. Vrnil mi je torej 85 pijastrov v deset in |>et piiastrskih novcih in sem uiu rekel zbogom. Nato sem hotel nosača plačati z enim od teh pet pi-jastrskih novcev. No, ne ^lede na to, da jo kričal in razsajal ko jesihar iu zahteval 25 pijastrov. je obračal novec sem in tja. ga podržal proti -sončni, ugriznil vanj — pri čemer si je v moje veliko veselje odlomil košček zoba — ga slednjič vrgel na kamen, da bi slišal žvenket in je zaničljivo izjavil:; "No goodo zadele, sem ■se namilil noumfnega in sem zabrundal: 'Oprcaj seiir bal razjeziti ga in priti v roke policiji, a prepričal me nI prav.nič. sem prav slišal, zveni deset-pija-str-ki novec ko glas note f, pet-pi jas t in ki ko b in dvopijastr-ski kakor eis; moji novci so bili pa vsi v g-molUi. Mimo toga s* manjkale zareze, vse je bil« zabrisano in teža in kako-vost zlitine sta bili (»olovični. ' Zatorej s<*in riH>ral sp«»t vz<»-ti iz žepa fantovski bankovec in ga zmenjati .in državni na m< HČemv mi je dal JK? pijastrov nazaj in me je - prijaznim -uiehljajeui odslovil. Šele v hotelu sem se domislil, da bi ta drobiž preskusil, ali je pristen. A tega bi ne bil smel stopiti. Zakaj, če mi je uradnik zares Vse ,pravilno povedal, potem mi je izročil same ponarejene novce. Ne samo to, da so Hiteli visi glas v g-molu; tudi zares niso imeli, vse je bilo zabrisano na njih in okus so imeli po če»l>uli. Teže in trdnosti nisem mogel preiskati, ker niacin imel nobenih pristnih kovancev več. Seveda je prišlo še to, da mi je natakar napi trnino zavrnil, da mi je prodajalec časopisov pravkar kupljeno "Egyptian Gazetto" izpulil iz roke in mi je či-tilec čevljev pljunil na čevlje, da mi jili vsaj ni čist-o zastonj očistil. Kaj bi! Ali naj spet zflienjaiu denar pri takih zastopnikih človeškega ra-du! Saj bi imel nato spet sam ponarejen denar. Bilo mi je, da bi iz kože skočil. Iz avto-liusa so me vrgli, ker nisem imel pravega denarja in v ki-uu so me zapodili. V moji hotelski sobi ,pa se mi je zbiral in kopičil ponarejeni denar. Ves sem se tresel, misleč ha to, kako lath k o pride policija in Tite prime! ,Na cesto sem hodil le še ponoči z odvihanim ovrat- ZADNJI GQVOR ABESINSKEGA CESARJA Abeftwwki ^ee«ar Haile Selassie na zborovanj« Lige narodov | -T—. ■ I nikom in neobrit. Kako bi [dro-gače? Brivec je zahteval, [da mu vnaprej plačam, ko me je zalotil, da sem imel ponarejen denar. Nekaj se mi je pa le čudno zazdelo: še sem kakega taksija plačal z dva jsetpi jastrskim novcem, je šofer zmeraj z obžalovanjem 'pripomnil, da nima drobiža. Če sem kupil za 6 pijastrov sadja, tedaj ni imel trgovec drobiža in celo v kinu je poslala blagajničarka fanta menjat denar. V vseh teh pri* merhh pa so se ti farizeji vrnili in zatrjevali, da je denar ponarejen in da ga ni moči nikjer izmenjati. Pa sem tem fantičem kmalu na noge stopil. Ko je nčkoč spet neki kočijaž izjavljal, da mi ne more dati drobiža iz dvajsetipijastrskega novca in >e je ponudil, da ga izmenja v bližnji ^.'likatesni* trgovini, sem se varno splazil za njim in sem videl, kako se je ustavil za vogalom, vzel iz žepa denar in je nioj denar zamenjal z drugim. Tn potem se je vrnil in rekel, da denarja ne more izmenjati, ker je ponarejen. Da bi me J>ili videli! Saj dotlej niti vedel nisem, tla ima naš jezik toliko psovk, kolikor sem mu jih jaz zabrusil v obraz. In k stražniku sem ga od-vcdel in mu rekel, da zasluži on — kočijaž — da bi ga pretepli z devetororepo mačko in da je sramota, da hoče c-slepa-riti mene, skromnega "turista, fstražnik si pa iz tega deiiarja ni nič storil, izjavil je, da on ni poklican za take zadeve in dejal, da mora na proriiet paziti.. •Sledu ji« sem to svojo nesrečo potožil svojemu znaneu, ki je obljubil, da mi i>omaga. Drug dan je poslal k liieni človeka, ki setm ga legato Sinatra 1 za ovaduha, ker je bil ves razcapan. A njegovo vprašanje rite je vendarle osupnilo. "Slišal sem, da ima-te ponarejen denar,** je začel. Brž cem si rekel, da je najbolje, če priznani, da bom potem manj kaznovan. Povedal seiu mu. da ga imam, in sicer sem imel 12 ponarejenih novcev po dvajset pijastrov, 18 po deset in 42 po pet pijastrov. "Koliko zahtevate za ta denar?" me je vprašal Arabec. Od začudenja stati kar preb]e-del. Kaj nti bo ponarejeni denar odkupil? "Dam vam šestnajst za dvajset, sedem za deset iu tri za pet pijastrov," se je nato ponudil. Pa saj me poznate, da take nezakonite kupčije nisem mogel skleniti. Hazen. tega bi bil pri tej barantiji izgtfbil 186 pijastrov. To pa vendar ni mogoče! Mešetarila sva sem in tja in Araibec je potreboval dve uri. da je vse novce preiskusil glede na stopnjo 'poriarejenosti. Težka! jih je v roki, gledal jih je skozi lupo, prisluškoval jim je. c-bližal jih je in je bil Ised-njič zadovoljen z uspehom. . ^ "Ti novci so skoraj pristni," se je namuznil. . , "Kako pa to misfrte — skoraj pristni,** sem ga vpfas&l in se kar nisem mogel zavedeli. "No." je važno povzel. "TI dvajsetpgastrski novfci Vsc&u-iejo najmanj ža trinajst pi^astr-nov srebra. PHštejte zraven še delo in stroške, pa stanejo novci ponarejevalca najmanj 18 pijastrov. 'A T ju d je so ža-dovoljni tudi s prav majhnim zaslužkom. Slšfbi časi šo in življenje je raištneroevke, pozneje so se pa omožile. Druge so se razšle v raz H č ne poklice in nimajo nobenega stika več s ha-remskim življenjem. Naijzanimivejša je usoda 12 mladih žen iz harema nekega turškega veletrgovca. Sklenile so ostati skupaj in tako so tudi skupaj delale. VpUale so se v večerno žensko gimnazijo, čez dan (so pa delale kot "prodajal-ke, strojepiske in temu podobno. Leta 1930 šo se skupaj vpisale na univerzo. Zdaj so že visoke nradnice v pravosodnem ministrstvu, odvetnice in profesorice. Večinoma so tudi že omožene. Izmed 200 ha rem - škili žen so propadle saamo tri. • PORABA NO VINSKEGA PAPIRJA. Neki francoski list pri občuje zanimivo statistiko o porabi ^ po£l j&mo v staro db- ^ s movino. kdor 4 s če naročiti za kvo}e \ 1 sorodnike ali pt^nte-M sije, to fertlfeo stori. — j 1 Naročnina za stari p kraj st^fte :$7; — V j (talijo Hsta ne posi-^ Ijamo. ^ .novinskega papirja v poediuih državah. V Angliji pride'letno na \"sakega prebivalej 26.07 kg novinskega papirja, v Združi*-nih državah 21.76, v Avstraliji 19.20. Za temi državami angleškega jezika pride Argentina. kjer odpade na Vsakega prebivalca 12 kg letno. iSele potem pridejo na vrsto nekatere evropske države in sicer na prvem mestu Ilolandska /. 11.29 kg, Francija z 8.60 kg Japonska z 5.30, Nemčija 3.26. Italija z 1.63 in Sovjetska Rusija z 1 kg. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar**/ — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Golioa. III. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cv^t in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngomer. Vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč m pravica. — V vojni krajini. — Pravda ined bratoma. VIII. ZVEZB^: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtka iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdi«. — Ženitev iz nevosčljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradel. — Ponarejeni bankovci . X ZVBŽEK: Veronika Deseiriška; 10 zvezkov $10 Ivah Piregdtj: Izbran STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko ^ trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike sioji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v avoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," - In 4'Pniver und Blei" ter biser naše novelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1,50 Spisi I Naročite pri: i\V Knjigarn i | O las J Naroda S 216 W. 18tK STREET T NEW YORK, N. Y. « Bogovec iemej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi »al. Bdmariu so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla {Jlavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večemiska zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu {janšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada Ijttbezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 Kemal Ataturk je prepovedal mnogoženstvo in odstranil je hareme. S tem je pa na-stajlo vpraišapje, kam z vsemi temi 'ženskami. V resnici jih ni (bilo toliko, kdkor bi človek mislil. Največji harem je hnel njim, " tu v lilacnem žepu imam ise nekaj drobiža, ki mi lahko »e . . . hm, odkupite, to se pravi, zamenjate.'9 t^rav lepo je zavzejielo, ko sem vrach izgubljen, kajti da h. njega ne bi mogla izsiliti nobena sila na svetu, da bi povedal, kje je bil ono noč, v tem ga je predobro poznala. Zato se bo moral trpko pokoriti za to, kar je napravil in je inoral dovoliti, da bo ofosoje« za nekaj, česar ni zakrivil. Sunkoma se dvigne in s tresočimi rokami poravna obleko in zardi nad doibrohotno šalo nekega uradnika, ki ji je rekel, da verjame na resničnost njene izjave. Zdravniku zatrjuje, da je zopet popolnoma dobra ter plane iz sobe, kot bi pekel ia^orel za njo. Ne vidi ničesar, ničesar ne sliši na pota, tako zelo jo je prevzemala muka zavesti, da je bila njena :irtev odklonjena. Tn kar je bilo še najhujše, Ra.lf Tiefenbach je moral sedaj vedeli, da je to, kar je storila, storila iz ljubezni. Kaj vse bi dala za to, ko bi ga saj mogla prepričati, da jo je k temu gnal drug vzrok,da bo po krivem pričala. Toda prav nič ji aie pride na misel, kar bi mogla navesti za povod in v plaihi bojazni hiti dalje. Ko pride domov, gre Rozana v ognal od hišo. Toda to ji je delalo najmanjšo skrb, kajti — to je že davno sklenila — ko bo ta proces končan, ne bo več ostala pri svoji scntri. M«xl njo in med Uršulo ne more biti nobene zveze več. Lršula je napravila korak, .pred k a teran bi jo tako rada obvarovala. Mogoče je iz tega sprejela nauk, in bo v bodoče živela manj lalikomišljno kot do sdaj. Tako bo mogla UrŠu-'a izhajati brez nje, kajti lahko bo dobila drugo gospodinjo. Zato so jo mogli pogrešiti. Ni se bala, da o drugje ne bo mogla služiti kruha, kajti čila je močna in pridna in je imela tudi nekaj denarja, ki so ji ga zapustili njeni starini. Bilo je sicer samo nekaj tisoč mark, toda, dokler ne dobi dela, bo ž njimi izhajala. Najraje bi šla v tujkno. kjer je ne bi nikdo poznal, kjer ne bi mogla srečati nobenega človeka, ki je vedel za njeno sramoto. O vsem je hotela pozneje govoriti z Uršulo. Predno pa je nameravala ockpotovati iz Berlina, je hotela Ralfu Tiefenbaoliu se pisati nekaj vrstic. V kazni line i mu i*>do že pismo izročili in zato je morala pismo zelo skrbno sestaviti. Iz pisma naj bi izvedel samo to, da žrtve ni hotela et oprime strah za ttalfa Tiefenbacha. •Kaj se bo zgodilo ž njim, ako bo obsojen? Mrzla pol* jo ob-wje. Za božjo voljo ga vendar ne bodo obsodili na smrt' To •ni moglo, ni smelo bitij Kaj 1k> Horila, ako se to res zjgodi, da ga rt*i! Te misli si skmš«i odgnati. Ne. ne — tako hudo ne sane priti! In mogoče bodo še vendar-le našli pravega morilca. Nemogoče je. da bi ;a svoj prestopek bil tako kruto kaznovan, /a prestopek, ki ga je napravil v laMdoiniJšJjenosti svoje mladosti. Srpo gleda v /tla in tiho pravi preid se: "Ako umrje, bom umrla tudi jaz." I)a, to stoji naeDkirat pred njo, v uri, ko bi 011 moral dati svoje življenje, bo umrla tudi sama, .kajti ne bi mogla prenesti, da bi živela dalje, ako on ne bo več dihal. Rozana še tako sedi. zatopljena v svoje grozne misli, ko -e sestra vrne domov. Uršula samo naglo odloži in stopi v sestrino sobo. Z zaničljivim pogledom se ozre na njeno sključeno postavo. ^ 4'Tako, šele sedaj »poznava-š, kako nesramno s-i se obnašala pred sodiščem! Kako si le mogla .priti do tega, da si se mu takorekoč pred vsemi ljudmi vrgla okoli vratu? Ali si si ineu t Hr»'iot*n Pari> v Havre i j 28. itisi ja : Cpnte d i Savoia v Ui'U<*a 1. juniju : New York v Hamburg Atiuitariin v Clierbourg NornimnUe v Havre :i. junija: Kunijia v Itri'iofD Vj I * •n v:i VERDUNS3Q NEZNANI VOJAK V Franciji je umrl major Louis Espmasse, ki ostane njegovo ime združeno s spominom na neznanega vojaka, pokopa-nega v Parizu v narodnem groba. Po svetovni vojni je bilo majorju Bspinassu poverjeno vrhovno nadzorstvo nad ver-dunskimi grobovi in spomeniki. Let'a 1920 mu je bilo naročeno, naj izlbere osem krst z zemskimi ostanki padlih vojakov, ki jih ni bilo mogoče spoznati. Major je izpolnil |>ove-lje in je dal postaviti krste drugo kraj druge v verdunski kripli. Potem ji4 prišla komisija višjih častnikov, da bi določila neznanega vojaka. Poklicali so rezerviste 132, francoskega pešpolka, mu dali Šopek na verthmskih krvavih poljanah natrlianih cvetic, in ga ]K»zvala. naj položi šopek na eno izmed krst. Rezervist je šel ob krsrtah in ]K>ložil šopek na šesto. Na to krsto so takoj pritrdili medeninasto ploščico z napisom: "Vojak Francije." Krsto so odpeljali v Pariz 11. novembra in stotisoči Pariža-nov so jo sprejeli odkritih glav ko so polagali pod slavolokom zmage v grobnico, da bi za vedno simbolizirala spomin preprostega francoskega vojaka. Major Espjnasse je imel torej glavno besedo pri določitvi zenisskih ostarikov francoskega vojaka. Sam je bi'1 težko ranjen že prvi ines«ec svetovne vojne. Rt ar je bil 70 let. SKRIVNOSTI ČLOVEŠKE GA NOSU. Nam se zdi kar naravno in samo po sebi umevno, da zdrav človek more s svojim nosom vohati. In se nam to nič čudno ne zdi. Vendar pa se tudi tukaj potrjuje stara skušnja vseh učenjakov. da so najtežje tiste reči, ki se nam sprva zde najbolj preproste. Kaj se prav za prav dogaja v človeškem nosu, tega znanost do današnjih dni še ni docela pojasnila in spoznala. Večkrat postavim pravimo, da "vijolica lepo diši." in daj "gnilo jajce smrdi." Pa smo s tem vse povedali, kar smo vedeli. Znanost pa bi rada odgovorila na vprašanje, zakaj je tako. za"kaj eno diši, drugo pa smrdi. Tn na to vprašanje -zna- VDOVA stara 35 let, katoliške vere, v nekem majhnem mestu .v Ohio išče poštenega moža od 35 do 45 let z majhnim kapitalom, da skupno ž njim odpre letovišče. Po poznejšem poznanstvu možitev ni izključena. Prosim za resen odgovor v prvem pismu. Ponudbe je poslati na: "Glas Naroda", '216 W. 18tli Street, New York, N. Y. (3x — 16. 18. 20.) Značilen j«' poskus z merkap-tanom. Merkaptan je kemična spojina, ki strašno zoprno diši. To so znanstveno povedano al-kvLsulfhidrati. Kakor reeeno, ta stvar res srrdo smrdi. Pa ga je človeški nos zavohal, ko so ga v veliko dvorano razpršili komaj toliko, da ga s prostim očesom &oro videti ni bilo. Razpršili so ga komaj eno pe-tinko miligrama, in vendar ga je človek zavohal. Kaikor je torej iz teh zgledov razvidno, je naš nos precej mrtaučen aparat-Zato nikakor ne gre. da ga človek kvari in muči, kakor ga mučijo nekateri, ki tobačni dim spuščajo skozi no<. Tako kajenje, če človek tako dolgo kadi. škoduje njegovemu nosu. Zakaj pa je človeku dan dar voha. to je znanost že davno dognala. Nikakor ni gol slučaj. da je Stvarnik človeku dal voh in okus takoj ob "vhodu" v človeško telo. OlW*utIjivi nos je nekaka kontrolna straža, ki človeka takoj posvari, kadar bi elovek hotel jesti kaj takega, kar bi utegnilo škodovati. Tako ga nos- posvari, če je jed pokvarjena. če je zrak v sobi pokvarjen. Sploh je dober nos vedno na straži za človekovo zdravje. ZLATA POROKA V Št. Lovrencu sta preteklo nedeljo obhajala svojo zlato poroko oče Jernej Vrhovišek in mati Ana. roj. Gajšek, }>o domače Pajzarjeva. Oče je star 77 let, pa je še trden in vesel ter Še vedno pove kakšno o-kroglo. Bil je vedno dober in skrben »gospodar, odločen krščanski mož in naročnik katoliških časopisov. Mnogo je deloval v občinskem in šolskem odboru. Mati ima že 79 let in je dala življenje petim otrokom, ki so vsi preskrbljeni. PO SVOJI SMRT OČE PETI& OTROK. V okolici Ogrskega Gradišča se je poročil pred 18 leti neki 23-let 11 i ITieronim Kovot-Tiy in je živel s -vojo mlado ženo do leta 11>22. Zakonca sta imela otroka. Nekega dne je Novotnv izginil brez sletlu in čez nekaj časa >o listi |h>ročali. da je izvršil samomor. Prešlo je 1 f» let. Te dni je prišel brat Novotnesra žene v Bnio. Ttslaj je uu postaji zagledal moža. ki je bil za čudo podoben njegovemu "pokojnemu'* svaku. Dal ga je policijsko legitimirati in izkazalo s«' je, da je res No votli v. Ta se je leta 1928 še enkrat |m>-ročil in ima s svojo sedanjo ženo pet otrok. Na policiji je ?>riznal, da mu zakon s prejšnjo ženo ni ugajal, zato je zbežal. Sedaj mu bo ugajalo še manj. ko ga bodo obtožili bigamije. Njegov drugi zakon seveda ne velja. 4. junija: Itmuu v (itnoa 7. juuiju: Ili» cle Fruut-e v Havre j 8. Junija: > (Jucen Mary v ('lu'rbuurg \ llan^i v Hamburg 11. junija: Itex v (Uu«« Coluuilxis Bremen Cliamplaln v Havre 1.1. junija : Nurmandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hr»*m^n v Rri'mva 18. junija : Conte «li Savtria v <;en*>ii 1!). .junija: He (ii »s-e v Havre 21. junija: Euri»|Mi r Broinen 22. junija : «Ju»*rn Slar.v v I lirrfoours 11»» »It1 FrtUHV v Havr« 2.-.. Junija: Vuloiiiia w Tr*t 2Ji. junija: N«'\v York v Hituburc Normaiuiie v Hovre Aqniiania v Cherbourg 2. julija: Rn-mt'ii v Bremen rbamplain v Havr«» Rt>x v Cenoa i -ti VA2NO ZA NAROČNIKE SPOJMLN JNA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 inčev Ta kiasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM \a|vecja zaloga slovenjih Knjig v Ameriki! IVIeg uaslova j«- razvidno do ,ko Vam izročil |>utrdilo za plačano naročnino. V knjigarni £Glai* Narod«^ lahko dobite vsakovrstne slovenske knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, Jpreglja, Kmetove^ Milčinskega, itd.^JPV »alogi imamo prevode del svetovnoznanib mojstrov Gospodarske, gospodinjske in poučne, knjige "^.j;. Igre, pesmi, nemljevide^ Ljubitelji lepe knjige naj pišejo j* cenik knjig, ki jib imamo ▼ salogL, CAMFOllMA: tSan Francisco. Jacob Laushin COLUHALHJ: l'ueblo. Peter Culig. A. Saftič Walsetiburg, 31. 4. Bayuk INI »I AX A: Iudiaiui)H'iis. Fr. Zupaurič ILLINOIS: Chicago, J. Berflt Cicero, J. Fabian 4CbicaKL>. Cicero in Illinois) Joliet, Jennie Bambicb Iji Salle. J. Si«e!ieti Mascoutab. Frank August i a North Chicago in Waukegau. H"Jb. WaiSek M Alt VI.AM»: KltzmUler. Fr. VoUopiveo .MICHIGAN: Detroit, L. Planlcar MINNESOTA: (Thitiholui, Frank (iouže, J. Li>!tauieii K!y, Jo«. J. Pesbel Eveleth, liOiiis (iouže ..Gilbert, I^ouis Vessel Hihhing. John PovSe Virginia, Frank Hnaticb MONTANA: Roundup. M. M. Panian Wasboe. L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl Straiaha Little Falls, Frank Mesl« OHlO: Burberton, Frank Trotu Cleveland. Anton Bobek. Chaa. Kar-linger. Jacob Iteanik. Jobu Slaimuc tiirunl, Au t oil Nagode Lorain. Louis Balaut. Joliu Kuxu