Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra -12. januar 1987 - številka 1 Iskrin koledarza leto 1987 predstavlja šest izbranih starih zemljevidov, med temi je troje delo slovenskih razumnikov, ki na svoj način kažejo pomen in mesto naše ožje domovine v evropski politični in kulturni zgodovini. Nekdanje naravno okolje, mičnost in lepoto nekaterih od številnih slovenskih mestec in trgov, pa prikaže šest izbranih umetniških upodobitev že v preteklosti gospodarsko in narodnostno pomembnih krajev in pokrajinskih središč zgodovinske Slovenije. (Na sliki: zemljevid Janeza Vajkarda Valvasorja, TABULA DUCATUS CARNIOLIAE VINDORUM MARCHIAE et HISTRIAE ... A Atlas NovusTerra-rum Orbis Johannesa Baptista Homanna, Nurnberg 1753). Letni plani ’87? čeprav nas do zaključnih računov In obravnavanja rezultatov gospodarjenja za leto, ki se Je Izteklo, loči Se slaba dva meseca, Je naš delovnik že Izpolnjen z nalogami, ki smo Jih, allpajlhbomo spreje-II z letnimi plani za 1987. leto. Osnutka zvezne In republiške resolucije predvidevata, da se bo nadaljevala dosežena proizvodnja rast, okrepil Izvoz, povečala delovna storilnost ter učinkovitost gospodarjenja In zmanjšala stopnja Inflacije. Kako pa bomo to dosegli, Je odvisno od ukrepov ekonomske politike, še bolj pa od nas samih; od tega, kako hitro se bomo v svojem delovnem okolju uskladili In sprejeli najpomembnejši letni dokument In kako ga bomo skozi vse leto Izpolnjevali, da bomo dosegli cilje, ki smo Jih v njem opredelili. Prav zaradi naštetih razlogov pa ni vseeno, če Je naša pot Jasno začrtana še preden obrnemo koledarski list novega leta, ali pa ga sprejemamo šele takrat, ko bi že morali vse moči dnevno usmerjati v krepitev materialnega položaja gospodarstva. Čas morapostatlnašzavez-nlkln ne breme. Morda smo se v preteklih letih tega premalo zavedali In vzroke za nastale težave vse preveč Iskali v negativnih gospodarskih gibanjih. In kaj smo naredili sami, da bi te težave vsaj omilili, če Jih že ne moremo takoj odpraviti? AH smo že sprejeli osnovne smeri razvoja, katerih realizacija pomeni našo — Iskrino In širšo družbeno obveznost v 1987. letu? Š. D. I Rudi Pirc — Iskra Avtomatika: Izteka se prvo leto srednjeročnega obdobja in navada je, da vsak od nas v krogu družine, prijateljev, ali na delovnem mestu, oceni svoje delo in dosežke. Spoznanje, da težave našega življenja in gospodarjenja niso izključno zunaj nas, temveč precej tudi v nas samih, je vsekakor eno izmed bistvenih spoznanj, ki je v Avtomatiki dozorelo v iztekajočem se letu. Torej, da si lahko le z lastnimi silami in sposobnostmi ustvarimo soliden materialno-ekonomski položaj, kot temeljno vodilo našega nadaljnega dela. To najbolj zgovorno potrjujejo prizadevanja, vključno z nekaterimi uspešnimi rešitvami, ki smo jih že uresničili v 1986. letu. Pri tem bi se na prvem mestu rad zahvalil celotnemu kolektivu Avtomatike, ki je znal celovito in realno oceniti svoje sposobnosti in na temelju lastnih znanj in izkušenj doseči zastavljene planske cilje; predvsem izvozne, kjer po večletnem premoru prvič presegamo planirani izvoz v višini cca 34 mio $. Čeprav nas še vedno bremenijo zaloge, kreditne obresti in likvidnost pa doseženi rezultati vključno s prizadevanji, ki ste jih pokazali skozi vse leto potrjujejo, da bomo tudi te težave premagali. Leto, ki ga zaključujemo pa ostaja predvsem za nas pomembno že iz naslednjih razlogov: sprejeli smo srednjeročne dokumente in s tem vizijo našega razvoja do 1992. leta, ko naj bi zaključili z zastavljenimi aktivnostmi vlaganj (cca 25 milijard in 30 miljonov $ v opremo) in pridobivanja tržnih vrednosti. Te pa pomenijo pretežno izvozno usmeritev, ko naj bi do 1992. leta iztržili cca 120 milijonov $ izvoza, od tega vsaj 50% s konvertibilnih tržišč. Torej moramo že danes razvrstiti in strateško opredeliti naše proizvode ter jih skozi vsa leta novelirati, oz. dopolnjevati z novimi izdelki, ki jih od nas pričakuje kupec svetovnega tržišča. Zastavljene naloge pa zahtevajo tudi ustrezno organiziranost. Delavski svet delovne organizacije je dal v mesecu novembru v razpravo Program za izboljšanje poslovanja s spremembami v organiziranosti delovne organizacije, s čimer sem izpolnil tudi obljubo, da vam s prevzemom funkcije glavnega direktorja podam način vodenja delovne organizacije, ki ste ga že prejeti in program dela. Osnovna ideja programa izhaja iz ugotovitve: če hočemo postaviti najkrajšo pot iz razvoja v proizvodnjo, ki ni široko-potrošna temveč investicijska, moramo samoupravno organiziranost prilagoditi njenemu tehnološkemu konceptu. To je tudi edini način, da se izognemo motnjam, ki povzročajo izgubo časa, energije in denarja. Ob tej priložnosti bi znova poudaril, da program ni samostojna celota, temveč ga lahko 'ocenjujemo le skupno, v okviru planskih dokumentov, odločitev glede oblikovanja program-sko-proizvodnih vertikal in sprejetim načinom vodenja in, da je odprt za vse ustvarjalne predloge, ki jih pričakujemo do 20. januarja. Tudi 1987. leto ne bo — kot predvidevamo — lahko in bo terjalo od nas veliko naporov. Če bomo v vseh sredinah naše Avtomatike in Iskre kot celote sprejeli pošteno in odgovorno delo in dobre medsebojne odnose za zagotovilo boljšega jutri, potem lahko z zaupanjem in optimizmom sprejmemo nove naloge. V imenu najožjih sodelavcev in v svojem imenu vam v novem 1987. letu želim čim več osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov, Fablo Škopac — Iskra Banka: Od leta 1987 si želim in pričakujem, da bi se v našem gospodarskem sistemu začela uveljavljati politika, ki bo temeljila na ekonomskih kriterijih in spodbudah, z manj administrativnih posegov v gospodarske tokove in več tržnih zakonitosti. V Iskri na finančnem področju bomo morali v letošnjem letu definitivno znižati naš dosedanji trend zadolževanja in sicer predvsem tistega zadolževanja, ki je bilo namenjeno raznim neperspektivnim in nerentabilnim programom, financi- Fablo Škopac ranju prikritih izgub in drugih fiktiv v naših bilancah. Rezultati takega načina zadolževanja se v naših bilancah izkazujejo v stalnem rastu deleža prihodka in dohodka za obresti in zniževanju naše akumulativne in neproduktivne sposobnosti. V letu 1987 bomo skušali uveljavljati interesno združevanje in zadolževanje za konkretne projekte, ki imajo realne možnosti za uveljavitev na trgu, predvsem tujem, ki povečujejo naš izvoz in plačilno sposobnost. Pričakujem, da bomo v letošnjem letu bolj pogumno začeli opuščati nerentabilno proizvodnjo in izdelke in s tem ustvarjali možnost za vpeljavo novih, ki bodo prestrukturirali Iskro in omogočali dosego zastavljenih planskih ciljev. Zoran Polič — Iskra Elementi: Leto 1986 lahko kljubnemajhnim težavam ocenimo kot relativno uspešno za našo DO. Plan proizvodnje smo presegli za 15%, domače prodaje za 26%, plan izvoza pa smo dosegli v višini skoraj 90%, kar lahko glede na padec konjukture, padec cen in druge težave štejemo za uspeh. Ostali kazalci poslovanja so kljub predvideni izgubi v dveh TOZD ugodni. Ob tem pa ne moremo mimo posameznih vprašanj, s katerimi se vsakodnevno srečujemo v DO, ali v okolju. Če pogledamo znotraj DO, je to predvsem kriza naše kadrovske politike, kar sicer ni samo problem naše DO temveč širši. Nadalje vprašanje kvalitete kjer, kljub željam in zastavljenim ciljem, s težavo spreminjamo stvari. Poleg izmeta, nepravočasnih dobav, reklamacij itd. še posebno zaskrbljuje naše neposlovno obnašanje in pogosto neorganiziran tržni nastop. P-av tako lahko tem vprašanjem dodamo še vprašanjenašeor-ganiziranosti, če tu izpostavimo predvsem vodenje učinkovite enotne politike DO itd... Glede okolja pa lahko predvsem ponovimo vprašanje, že tolikokrat zastavljeno tudi na teh straneh, kdaj bomov Jugoslaviji dočakali takšno učinkovito ekonomsko politiko, ki bo izhajala iz objektivnih dejstev in ne bo samo in predvsem rezultat stalnih kompromisov. Želeli bi tudi večjo stalnost ukrepov ne pa, da zadnje ukrepe sprejemamo praktično na zaključku poslovnega leta. O tem, kakšne so posledice naše devizne zakonodaje in tečaj ne politike ni potrebno ponavljati, saj je direktno in indirektno škodo v tem trenutku težko oceniti, je pa tudi za družbo prevelika. Kaj naslednje leto? Kljub vsem nedorečenostim ekonomske politike smo si zastavili dosti optimistične cilje, predvsem v izvozu. Za doseganje le-teh se bomo morali predvsem organizirati za učinko- vito reševanje notranjih vprašanj (kvaliteta, boljše izkoriščanje delovnega časa, obvladovanje finančnih tokov, zagotavljanje optimalnih poti trženja itd.) Predvsem pa želimo, da se v naslednjem letu v Iskri čimprejprenehamo ukvarjati sami s seboj in svojo organiziranostjo in pridemo do takih dogovorov in rešitev, ki bodo omogočili, daseposvetimosamoin predvsem tistim nalogam in ciljem, ki smo si jih zastavili v naših srednjeročnih planih. Marijan Štraus — Iskra Invest servis: Težko se je odločiti, katerim vidikom našega delovanja naj kot poslovodni delavec dam večji poudarek, ali prehojeni poti naše delovne organizacije v letu 1986, ali naj težišče rajši postavim v prihodnost. Srednjeročni program smo načrtovali in sprejemali v času, ko še nismo vedeli, da bo prav leto 1987 prelomno in, da se bodo hkrati začele dolgo napovedovane, sedaj pa zaradi stanja v kakršnem smo, že kar neodložljive aktivnosti zunaj naše delovne organizacije. To so: 1. Spremembe družbeno-eko-nomsko-političnega sistema. Predolgo odlaganje sprememb zaradi naše različnosti je pripeljalo do tega, da so nas dogodki, problemi in krize dohiteli in prehiteli. S težavo se sporazumevamo za ukrepe, ki bi jih morali že sprejeti in izvajati na ravni države, republike in občine. 2. Organizacijske spremembe SOZD Iskra v skladu, s sprejetimi smernicami na posvetovanju v Poreču. Z več kot deset let staro organizacijsko obliko ni mogoče več vztrajati in uspešno obvladovati razmerij, ki vladajo in bodo po predvidevanjih vladale na domačem in tujem tržišču delovanja naše Isk- rine asociacije. Načrtovana preobrazba bo postopna in prilagojena razmeram, ki jih bo takratni čas zahteval. Na prve izmed navedenih dogodkov, ki se bodo dogajali v letu 1987 zunaj naše delovne organizacije, ne bomo mogli vplivati, n a druge pa le delno, saj smo organizacija posebnega pomena, ki ji predmet nosilnega programa dejavnosti določajo organizacije združenega dela materialne proizvodnje v Iskri. Te naloge smo v preteklosti zadovoljivo izvajali in lahko ugotovimoda smo v glavnem izpolnili pričakovanja v objektivnih razmerah, v katerih smo se znašli. Naše delovanje znotraj Iskre priča, da se je 430 članski kolektiv vgradil, uveljavil in bil sprejet v širši tehnološki proces Iskre. Toda od preteklosti ne moremo živeti, niti od doseženih uspehov, še manj pa z odnosi in navadami, ki so nas spremljale skozi naše desetletno obdobje. Pravočasno se bomo morali prilagoditi nastalim spremembam, da nas dogodki ne bodo našli nepripravljene, ko vemo, da skozi Iskrin sistem na nas učinkujejo vedno z zamudo. Leto 1987 bo za našo delovno organizacijo zato pomembno in odločujoče iz naslednjih razlogov: — V težjih razmerah bomo izvajali planske naloge poslovnega leta 1987, ob dejstvu, da gospodarski instrumentarij, še ni povsem definiran. — Približati se bomo morali nekaterim ciljem srednjeročnega plana in to v bistveno težjih razmerah za njihovo realizacijo. — Odpraviti moramo motnje, ki so nastale znotraj našega sistema. Da bomo to zmogli, si je treba poleg običajnih ciljev v ta namen postaviti še kratkoročne naloge, z namenom, da bi ustvarili razmere za normalno delovanje poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih organov v naši DO. To pa zahteva od vseh večjo strpnost, pripravljenost in enotnost, če hočemo minule dogodke zares spraviti v arhiv in se že v prvih delovnih dneh novega leta obrniti v prihodnost. Vsem članom kolektiva želim srečno in uspešno novo leto. Peter Kobal— Iskra Kibernetika: Ob prehodu v novo leto običajno primerjamo doseženo z načrtovanim za tekoče leto ter snujemo načrte za prihodnost. Minulo leto je bilo v znamenju nadaljnjega iskanja rešitev za hitrejše odpravljanje nakopičenih problemov iz preteklih let. Zunanjetrgovinska menjava, odplačevanje dolgov, inflacija, realni tečaj, nagrajevanje ustvarjalnega dela, cenovna politika, delovanje tržnih zakonitosti in še množica drugih težav ostaja odprtih. V vse te tokove smo bili in smo neposredno vpeti tudi mi, delavci Iskre Kibernetike. Peter Kobal Po prvem letu tekočega srednjeročnega obdobja 1986—1990 bomo kljub nekaterim problemom, ki se odražajo predvsem v slabšem dohodku zaradi cenovnih neskladij in nerealnega tečaja dinarja, dosegli pozitivne rezultate. To se kaže v utrjevanju in intenziviranju programske strategije, izpolnitvi in prekoračitvi načrta proizvodnje, v uspešni prodaji, izboljševanju delovnih razmer in v adaptacijah ter v pripravah na večje naložbe. Naš pogled pa seže že v letošnje in prihodnja leta. Trdnosmoseodt-očili za intenziven razvoj Kibernetike kot en otnega kolektiva v sestavi SOZD Iskra. Samo korekten in odkrit dialog pri nadaljnjem načrtovanju ob upoštevanju specifičnosti utrjuje enotnost kot podlago za dosego zastavljenih ciljev. Naši cilji pa so postavljeni nad povprečji, ne zgolj preživeti, pač pa zagotoviti blaginjo, standard in dobro počutje v celotnem kolektivu. Prehojena pot in spopad s problemi potrjujeta, da je pretežna večina delavcev v Kibernetiki usposobljena in tudi v prihodnje pripravljena graditi čvrsto organizacijo. Ob novem letu se zahvaljujem delavcem Kibernetike za doprinos k razvoju delovne organizacije z željo, da bi osebno srečni in obdarovani z zdravjem dosegali nove uspehe v razvoju Kibernetike. Srečno v letu 1987! 2. stran Klub inovatorjev — štipendistov SOZD Iskra Razstava dosežkov V Iskri se zavedamo, da lahko le z usposobljenimi in inovativnimi kadri stopamo v korak s hitrim razvojem znanosti in tehnološko revolucijo v svetu. Skrb za kadre se v Iskri odraža že pri usmerjanju mladih v tehniške poklice. Tako je Iskra med drugim že vrsto let pokrovitelj republiškega tekmovanja v znanju — Vesele šole Pionirskega lista. Sodeluje tudi z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije, predvsem s finančno podporo gibanja Znanost mladini, kamor sodijo razni mladinski raziskovalni tabori. Predvsem pa Iskra intenzivno skrbi za svoje štipendiste, ki jih je vsako leto približno 2.000 na vseh stopnjah in smereh. Nekatere Iskrine delovne organizacije imajo svoje štipendiste združene v Klubu štipendistov, ki delujejo v okviru mladinske organizacije njihovih DO. Na ravni SOZD Iskra paže 18. leto skih in diplomskih nalog, ki se načeluje Klub inovatorjev — štipen- našajo na reševanje problemov distov SOZD Iskra, kjer aktivno de- štipenditorjev. Najuspešnejše na-la okrog 400 štipendistov. Tu so še loge so nagrajene, posebej aktivni bolj tehniško usmerjeni, ki so si v Rožni dolini opre- Štipendisti pripravljajo brezplač-mili delavnico, kjer imajo praktične ne seminarje, kjer se srečujejo s vaje s področja elektrotehnike. Tu konkretnimi primeri izdelovanja popravljajo in izboljšujejo stare posameznih izdelkov. Organizirajo instrumente in naprave, ali pases- tudi oglede tovarn in razgovore v tavljajo nove izdelke. Nekatere od Iskri in izven nje, kar jim znatno konjih si lahko ogledamo tudi na razs- risti pri poznejšem vključevanju v tavi dosežkov kluba. Večino inst- proizvodno delo. Sodobno oprem-rumentov si študentje priredijo s Ijena knjižnica nudi štipendistom pomočjo Iskrinih temeljnih orga- ustrezno strokovno literaturo, nizacij. Za sodelovanje pa se oddolžijo, bodisi stestiranjem podarje- Člani kluba inovatorjev štipen-nih predmetov, bodisi s tehničnimi distov SOZD Iskra nameravajo v poročili, ki jih v Iskrinih organizaci- prihodnje še bolj razširiti svojo dejati koristno uporabijo. Ena izmed javnost, predvsem na tehničnem rednih dejavnosti kluba je nepres- področju in se še bolj približati na-tano povezovanje z matičnimi Črtom proizvodnih delovnih orga-TOZD. Štipendisti se že med ob- nizacij in njihovim razvojnim nalo-vežno prakso, skupajskadrovskimi gam. Pomemben dosežek v zad-delavci in strokovnjaki v razvojni njem času je tudi »računalniška službi, oz. v komerciali, odločijo za delavnica«, ki si jo člani kluba opre-usmeritevštudija, izdelavoseminar- mljajo s pomočjo Iskrinih TOZD. F Iskra SOZD ___ _______ I Sklepi 4. zasedanj a delavskega sveta SOZD Iskra 40) Na osnovi podane informacije sekretarja DS Jasta Marcona ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov 3. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 26.11.1986 In pri tem ugotavlja — DOElektrozveze je Izvedla volitve za manjkajočega delegata v odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra, — SaS o izvajanju srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986—1990 na področju dejavnosti skupnega pomena je še vedno v postopku sprejemanja v Elektroakustiki, — s strani pravnlhnaslednlkov DO široka potrošnja so bili izvoljeni naslednji delegati v odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1986: Elektromotorji Minka Benedičič Videomatlka Jože Cvetek Antene Miroslav Žust Rotacijski sistemi Danilo Jež Elektroakustika delegat še ni določen, — veljavnost sklepa o odobritvi poračuna za dejavnosti IN DOK, Standardizacija In Marketing Je podana, ker je pridobljeno soglasje delegacije DO Kibernetika. 41) Na osnovi podane informacije v. d. člana K PO SOZD Janka Šavlija ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednji sklep: DS ugotavlja, da je potrebnoza delovanje organizacij skupnega pomena in izvajanje nalog skupnega pomena zagotoviti kontinuiteto financiranja od 1. 1. do sprejetja Letnega programa za leto 1987. Zato soglaša, da podobno kot v preteklosti, poteka financiranje v prehodnem obdobju na osnovi programov iz Letnega programa 1986, upoštevajoč mesečne zneske v višini 1/12 vrednosti Iz leta 1986, povečane za 80%. Po sprejetju Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987 pa se Izvede poračun na osnovi delilnlka v skladu sSamoupravnlmsporazumom o izvajanju srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986—1990 na področju dejavnosti skupnega pomena. 42) Na osnovi podane informacije direktorja Iskra banke Fabia Škopa-ca, predloga odbora za finance in predloženega gradiva sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednji sklep: DS odobri podaljšanje roka za vračilo odobrenega sanacijskega kredita TOZD Elektroakustika Sežana v višini 55.547.428 din do 30.4.1987. 43) Na osnovi podane informacijev. d. člana KPO SOZD Pavla Gantarja, predloga delegacije DO Kibernetika ter predloženega gradiva sprejme DS v skladu s podanimi stališči delegacij soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme pristop naslednjih DO v SOZD Iskra: — Iskra Elektromotorji, p. o., Železniki — Iskra Videomatlka, p. o., Ljubljana — Iskra Elektroakustika, p. o., Sežana — Iskra Antene, p. o., Vrhnika — Iskra Rotacijski sistemi, p. o., Spodnja Idrija (ime DO bo dokončno določeno na svetu za celostno podobo Iskre). 2. DS ugotavlja, da vsi samoupravni sporazumi, samoupravni splošni akti in sklepi organov upravljanja SOZD Iskra, ki so obvezovali DO Široka potrošnja, zavezujejo DO — pravne naslednice DO Široka potrošnja. 3. DS razpisuje dopolnilne volitve delegatov za delavski svet SOZD Iskra In odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra v naslednjih volilnih enotah: Volilne enote — DO št. delegatov DS odbor Iskra Elektromotorji 3 1 Iskra Videomatlka 2 1 Iskra Elektroakustika 2 1 Iskra Antene 2 1 Iskra Rotacijski sistemi 2 1 Volitve se Izvedejo do 15.1.1987. Volilne komisije DO posredujejo por- očilo In zapisnik volilnih komisij, hkrati s pisnimi Izjavami kandidatovo sprejemu kandidature volilni komisiji SOZD najkasneje do 31.1.1987. 4. DS zadolži KPO SOZD, da v roku 3 mesecev pripravi za obravnavo na DS predlog o razdelitvi del skupnih stroškov za skupne dejavnosti v enakih deležih po DO SOZD. 44) Na osnovi podane obrazložitve v. d. člana KPO SOZD lije Mediča, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti, odbora za tržništvo, predloga delegacije DO Kibernetika ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednjesklepe: 1. DS sprejme Poročilo o poslovanju Iskrine inomreže v času od 1.1. do 30. 9. 1986 In zadolži 'skro Commerce, da sprejme ustrezne ukrepe Iskre Electronics Inc. New York glede uskladitve stroškov z dohodki, sanacije zalog In glede preusmeritve na osnovno dejavnost, t. j. na prodajo Iskrinih Izdelkov na področju ZDA. 2. DS se strinja, da Cranex A. G. ZUrlch še nadalje opravlja dejavnost holding podjetja za Iskrino inomrežo. Poleg že prenešenega Iskrinega lastništva na Cranex za firme In sicer: Perles A. G. Pleterlen.lretS.p.A.Trst, Iskra Benelux, Iskra FrancePariz se prenese na goldlng podjetje Cranex tudi Iskrina udeležba na naslednjih podjetjih v tujini: Iskra Elettronicaltaliana, Iskra Electronics A.G. Solothurn, Iskra Elektronik GmbH Stuttgart, Cefra GmbH Mtinchen, Iskra Limited London, Iskra Electronics Inc. New York. Dokler bo firma Cranex opravljala dejavnost holding podjetjaza Iskrina podjetja v tujini, se mora zagotoviti enako kot sedaj 100% lastništvo Iskre nad holding podjetjem Cranex. Ker niso Izpolnjeni pogoji Iz 25. člena Zakona o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini, ostane Iskra še nadalje neposredni lastnik udeležbe pri mešanih podjetjih v tujini: lskraemecQluto,TTE Istanbul. V neposredni lastnini Iskre ostane tudi firma Eurocommerce S. A. Caracas, ker je zanjo predlagano mirovaje po 40. členu zakona. 3. DS odobri ustanovitev stalnega predstavništva Iskre v Pekingu, Kitajska. Iskra Commerce izvede celoten postopek. 4. DS odobri najem nepremičnine za poslovne prostore Iskra France s pomočjo finančnega leasinga ter pooblasti Iskra France, dasklene lea-slng pogodbo z ustrezno firmo za nepremičnine v vrednosti 16,978.000.- FF in položi zahtevani depozit 4,000.000.- FF. 5. DS odobri povečanje kapitala v mešanem podjetju Ttirktelekom En-dtlstrlsi A.S. In Istanbul od 1.000 mio TL na 4.000 mio TL, od katerega znaša Iskrin prispevek v povečanju 1,385.938,- TL tako, da bo Iskra s povečanjem Imela v TTE 1.800 mio TL, ali 45% kapitala. Sredstva za vplačilo kapitala Iskre vTTE v višini 1,385.938.—TL prispevata Telematlka (80%) In Iskra Commerce (20%) In se zagotovijo: — iz ustvarjenega dobička, ki ni podvržen obveznosti transfera v Jugoslaviji v TTE, ki pripada Iskri za leto 1985, v višini 60,429.942.-TL, — Iz sredstev, ki pripadajo Iskri za plačilo royaltl TTE po pogodbi o prenosu tehnologije (odločba o registraciji pogodbe pri SKElšt.V. Pov. 06-832/5 z dne 26.7.1982 Inšt. V. Pov. 06-322/2 z dne 31.5.1983 v znesku TL 72,663.427,15), — Iz lastnih sredstev Iskre z nakupom deviz na enotnem deviznem tržišču v skladu s 1. točko 20. člena Zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini v višini TL 77,844.630,85, — Iz revalorizacijskega sklada TTE, od katerega po turških predpisih odpade na Iskro 31,25%, kar znese TL 125 mio, — iz naslova inozemskega kredita (Cranex A. G.) v znesku T1 1.050 mio. DS odobri elaborate o upravičenosti povečanja kapitala vTTE Iz maja in oktobra 1986 ter spremembe statuta TTE. Iskra Commerce najameprl firmi Cranex A.G. ZUrlch kredit v višini US$ 1,6 mio pod naslednjimi pogoji: — rok odplačila 18 mesecev s tem, da se kredit in pripadajoče obresti odplačajo v 3 obrokih, z zapadlostjo po 6 mesecev vsak, — obrestna mera: LIBOR +3/4% brez ostalih stroškov, — brez garancije s tem, da odplačilo glavnice, obresti In stroškov najetega kredita bremenijo Iskra Telematlko v višini 80% In Iskro Commerce v višini 20%. 6. DS odobri nakup hotela Korotan s pripadajočim zemljiščem za znesek Asch 47,500.000.-, ki ga kupi IDC GmbH Celovec. Sredstva za nakup te nepremičnine se predvidijo v planu IDC za leto 1987. Hotel se uredi kot računalniški šolski center za izobraževanje tujcev in le Izjemno za jugoslovanske državljanje. Morebitno poroštvo za nakup prevzameta izključno DO Iskra Delta in Iskra Commerce. 45) Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskre Commerce Mitje Tavčarja, predloga odbora za tržništvo ter predloženega gradiva sprejme DS (»2 proti«) naslednji sklep: DS sprejme ugotovitve 15. konference trženja Iskre— Brdo’86.Predlog delegacije DO Avtomatika za dopolnitev ugotovitev ni bil sprejet, bo pa celovitost trženja Iskre predmet obravnave na eni izmed naslednjih sej DS. 46) Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke FabiaŠkopca, predloga odbora delegatov podpisnicSaSo uresničevanju razvojnih programov in odbora za finance ter predloženega gradiva sprejme DS v skladu s podanimi stališči delegacij soglasno naslednji sklep: DS sprejme predlog o revalorizaciji združenih sredstev SOZD za uresničevanje prioritetnih investicij kot sledi: — Iskra banka bo odobrena združena sredstva revalorizirala investitorju tudi za čas črpanja do začetka vračanja teh sredstev, — obračunana revalorizacija je enakomerno razmejena na dobo vračanja združenih sredstev, s tem da se sorazmerni del plačuje, kot dodatek k vsakoletno izračunani revalorizaciji združenih sredstev, — revalorizacija velja za vse do sedaj črpana združena sredstva, torej za vse možne primere, ko so bila ta sredstva že črpana: Investitor pa je tudi že vrnil vsa združena sredstva, ali jih je le delno vrnil pa še ni pričel z vračilom ter velja tudi za vsa odobrena, a še ne črpana združena sredstva In za vse bodoče odobritve, — sklep o revalorizaciji se ustrezno vgradi v vse bodoče sklenjene pogodbe, k vsem do sedaj že sklenjenim pogodbam pa se s TOZD, oz. DO sklenejo ustrezni dodatki, — Izračun revalorizacije po DO In vračilo Iz predložene priloge je globalen. Dejanska obveznost plačila revalorizacije In njena delitev je odvisna od dosedanjega vračila združenih sredstev. Če je TOZD, oz. DO že vrnila vsa združena sredstva, je obveznost plačila revalorizacije takojšnja, vsi ostali, ki ta sredstva še vračajo pa bodo v skladu z razmejitvijo obračunane revalorizacije za dobo vračila združenih sredstev del revalorizacije plačali takoj, del pa v preostalih letih vračanja združenih sredstev. 47) Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra bankeFabiaŠkopca, predloga odbora za finance ter predloženega gradiva sprejme DS v skladu s podanimi stališči delegacij soglasno naslednji sklep: DS se strinja s predlogom, da Iskra banka razdeli prejeta nadomestila za uporabo združenih sredstev za strateško-razvojne programe In prejete obresti od plačanih anuitet za plasirana sredstva rezervnega sklada v letu 1986 med združevalce po ključu, Izračunanem po stanju združenih sredstev SOZD na dan 31.12.1985. 48) Na osnovi podane obrazložitve v. d. člana KPO SOZD RadaFaleski-nija, predloga odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednji sklep: DS dodeli 6,300.000 din Iz združenih sredstev za strateško razvojne programe SOZD izvajalni organizaciji TOZD Orodjarna v DO Kibernetika za sofinanciranje naloge »Standardizacija orodja — II. faza«. Na podlagi 10. člena SaS o Izvajanju srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986—1990 napodročju dejavnosti skupnega pomena, DS odstopa od pravice do vračila in nadomestila teh sredstev, ker je naloga skupnega pomena, zaradi česar je bila na enak način sofinancirana že I. faza te naloge In pooblašča predsednika KPO SOZD za sklenitev ustrezne pogodbe. 49) Na osnovi podane obrazložitve v. d. člana KPO Miloša Kobeta ter predloženega gradiva sprejme DS (1 »vzdržan«) naslednji sklep: DS sprejme predlog za oblikovanje Centra za družbeno-instituclonalno informiranje SOZD Iskra, kot podlago za realizacijo le-tega. 50) Na osnovi podane obrazložitve predsednika KOS SOZD Avguština Ciuhe ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS imenuje Odbor za proslavo dneva Iskre — dneva borca v letu 1987 v naslednji sestavi: — predsednik Franc šlfkovlč predsednik KPO SOZD — podpredsednik Igor Gruden predsednik DS SOZD — člani Miloš Kobe stiki z Javnostjo SOZD Avguštin Ciuha predsednik KOS SOZD Mojca Sirk predsednica KS ZSMS SOZD Tone Orožlm predsednik ZB SOZD Miloš Pavlica DPOSOZD Jaka škrbine Marketing predsednik DS DO Delta Stane Tičar predsednik ZSM DO Delta AlmaDIndlč predsednica SK DO Delta Lea Kolar predsednica AK ZK DO Delta Janez Škrubej predsednik PO DO Delta Igor Petrič predsednik org. odbora Delte Predsednik DS SOZD Igor Gruden Iskra Avtomatika V zadnjih dneh decembra sprejeli letni plan 1987 Na 18. rednem zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Avto- zazakijučekšekratkaprimerjava matika, kije bila 26.12.1986, so delegati na podlagi ugotovitve, da so se vsi KSaaSS izSTrea- delavski sveti TOZD in DSSZ izjavili za sprejem predloga, sprejeli letni plan Mzacije za preteklo leto. Na- delovne organizacije za 1987. leto. čr,uiemo'da se b0 Zadnji dnevi preteklega leta so bili v Avtomatiki kot v večini delovnih organizacij namenjeni zbiranju številk tekočega poslovanja, ki naj bi v končnem seštevku dale rezultate za 1986. leto kot prvo leto srednjeročnega obdobja 1986—1990. Čeprav nas do zaključnih računov in obravnavanja rezultatov gospodarjenja ločita še slaba dva meseca, je iz prvih, g robih ocen razvidno, da je delovna organizacija Avtomatika v preteklem letu poslovala dokaj uspešno, saj smo praktično dosegli vse planske postavke, vključno z izvozom, ki se giblje nekaj nad 34 mio $. Izpolnitev letnega plana pa ne pomeni samo rezultata celoletnih naporov delavcev Avtomatike, temveč hkrati tudi obveznost, da najpomembnejši letni dokument delovne organizacije izpolnimo tudi v letošnjem letu. Kajti le na ta način bomo lahko sebi in širšemu družbenemu okolju dokazali, da uspešno poslovanje ni rezultat naključij, temveč kompleksnega uresničevanja sprejetih programskih, razvojnih intržnihus-meritv. Le-te pa so na osnovi obstoječe delitve dela v delovni organizaciji zapisali v letnem planu Avtomatike za 1987. leto. Če iz obširnega gradiva povzamemo samo nekaj osnovnih pokazateljev, ki opredeljujejo sicer dokaj ambiciozno zastavljen letni plan, potem bomo morali v letošnjem letu, na domačem trgu prodati za 91,3% več kot v preteklem letu, realno planiran porast izvoza je ocenjen na 17,8% (od tega konvertibilnega za 19,8, na klirinško tržišče pa za 15,9%). V ta namen pa bo potrebno dvigniti proizvodnjo za 13,4% več kot je ocenjena njena vrednost za 1986. leto. Še posebno podrobno jev planu opredeljena investicijska dejavnost, z izhodišči plana investicij, ki med drugim opredeljujejo, da obseg vlaganj ne sme presegati 10% planiranega celotnega prihodka delovne organizacije za tekoče leto, ob hkratnem upoštevanju zahteve po finančni stabilnosti delovne organizacije in konkurenčni sposobnosti izdelkov. Pomemben je tudi podatek, da se z letošnjim letom, skladno s srednjeročnim planom Avtomatike in projektom »Aktorika« pričnejo vlaganja v dve strateški, izvozno usmerjeni investiciji, ki bosta predvidoma zaključeni v drugi polovici 1988. leta. Kot zanimivost lahko dodamo, daje v letnem planu podrobno opredeljen tudi plan razvojnih nalog, kar nikakor ni naključje. V avtomatiki se dobro zavedamo, da je rast na- šega izvoza, predvsem konvertibilnega v veliki meri odvisna prav od tega, v kolikšni meri bomo znali slediti najnovejšim tehnološkim dosežkom v svetu, jih vgraditi v naše izdelke in jih ponuditi tudi najzahtevnejšim kupcem. — ekonomičnost poslovanja povečala za 2,3% — rentabilnost za 17,2% — dohodek na zaposlenega — nominalno 96,0% — produktivnost bo nominalno naraščala za 12,9. Š. D. 6. stran Iskra Avtoelektrika Inovatorji na plan! Kolektiv novogoriške Iskre Avtoelektrike je stopil pogumno v novo leto drznim načrtom naproti. In da bodo načrti laže uresničljivi, naj stopijo na plan tudi inovatorji, naj še bolj kot v lanskem letu zaživi množična inventiv- na dejavnost! Raziskovalna skupnost in OK SZDL občine Nova Gorica objavljata tudi letos Razpis o podelitvi nagrad in priznanj »Inovator Nova Gorica 1986«. Za nagrado »Inovator Nova Gorica 1986« lahko kandidirajo delavci in skupine delavcev občine Nova Gorica, ki so v letu 1986 uresničili dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade in priznanja podeljuje posameznikom, ali skupinam za njihove dosežke na področju inovatorstva; to je za izume, vzorce in modele, tehnične in druge izbol jšave, kot jih določajo veljavni zakonski predpisi in družbeni dogovori. Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo: komisija za inovacije pri delovni organizaciji ali TOZD, delavski sveti DO ali TOZD, družbenopolitične organizacije DO ali TOZD, strokovna društva, posamezniki. Prijava mora v pismeni obliki vsebovati: osebne in splošne podatke priglasitelja (ime, strokovna izobrazba, delovne naloge, ki jih opravlja in drugo), kratek opis ali risboza predstavitev priglašene inovacije, podatke za vrednotenje inovacije (prihranek, uporabnost, izvirnost, pogoji nastanka, pomembnost za racionalnejše poslovanje), za inovacije v OZD ali TOZD dokument, ki dokazuje, da je inovacijo obravnavala in odobrila pristojna komisija, ali drugi pristojni organ v DO, ali TOZD. Na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanja bodo podelili eno nagrado — 150.000 din s plaketo, tri nagrade po 75.000 din s plaketami, štiri nagrade po 55.000 din s plaketami, pet nagrad po 40.000 din s plaketami, deset nagrad po 20.000 din s plaketami, trideset priznanj. Prijave zbira Raziskovalna skupnost občine Nova Gorica, Gradnikove brigade 1 do 28. 2.1987. Lani je prišlo tudi v roke inovatorjev Iskre Avtoelektrike veli ko nagrad in priznanj. Zato smo tudi v naslovu zapisali, Inovatorji na plan, da bo tudi v tej množični vsedružbeni akciji Iskra Avtoelektrika v samem vrhu. M.R. Srečanje z bodočimi strokovnjaki Zadnji lanski ponedeljek je bila novogoriška Iskra Avtoelektrika kar nekam pusta, stroji so mirovali, ni bilo običajnega delovnega vzdušja, delavke in delavci so bili doma na kolektivnem dopustu. Vendar je taka slika prevladovala le dve urici, že ob devetih je bilo mladostne razigranosti na pretek, saj so Avtoelektrike obiskali štipendisti TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru, bodoči strokovnjaki, učenci4.letnikovsrednjih šol terštudentje višjih in visokih šol. Dvorana delavskega samoupravljanja, kjer je potekalo srečanje, je bila skoraj premajhna, saj je bil obisk povabljenih presenetljivo dober, to pomeni, da se bodoči strokovnjaki še kako zanimajo, kje bodo lahko razdajali pridobljeno znanje po končanem šolanju, kaj jih' čaka v novi delovni sredini, vseh se je zbralo kar prek šestdeset. Učence in študente so sprejeli in pozdravili Robert Žerjal, glavni direktor, Aleš Nemec, njegov pomočnik, Boris Leban, direktor TOZD Inštitut za Avtoelektrike, Karel Brenčič, vodja področja samoupravnih, pravnih in kadrovskih zadev ter Milenka Konjedlc iz kadrovske službe. V uvodu je bodočim članom kolektiva predstavil delovno organizacijo in poslovanjev lanskem letu glavni direktor, Spregovoril jetu- di o prenovi tehnologije, investicijah, o neomejenih možnostih za zaposlovanje mladih kadrov s tehničnega področja, itd. Pomočnik glavnega direktorja je predstavil novosti iz programa Avtoelektrike ter podčrtal glavne naloge, ki so z velikimi črkami zapisanev srednjeročnih planih. DirektorTOZD Inštitut pa je podrobnbspregovoril o nalogah tega kolektiva, edinega registriranega za razvojno-razisko-valno dejavnost na Goriškem. V prisrčnem razgovoru, ki je nato sledil, so gostje postavili vrsto vprašanj in sprožili probleme, ki jih pestijo pri študiji (seznanjanje s tehnično literaturo, boljša počitniška praksa, nagrajevanje, praksa v inozemstvu, itd.). Prvo tovrstno srečanje jev celoti uspelo, z gotovostjo pa lahko trdimo, dasta bili zadovoljni obestra- ni.To potrjuje tudi skupni dogovor, da bo tako srečanje poslej tradicionalno, v okviru možnosti pa ne bo nič narobe, da bi se štipendisti in štipenditor srečali vsaj dvakrat letno in tako vzpostavili neposredno povezovalno obliko. In ta oblika mora zaživeti, saj načrtuje Iskra Avtoelektrika svoj nadaljnji razvoj prav na mladih, perspektivnih strokovnjakih. Ob zaključku uspelega srečanja se je glavni direktor zahvalil za polnoštevilno udeležbo, zaželel vsem zdravja, sreče in uspehov pri študiju ter zagnanost, delavnost in poštenost ob prihodu vperspektiv-ni kolektiv Iskre Avtoelektrike. Povejmo še to, da imajo vse TOZD in skupne službe Avtoelektrike trenutno na šolah srednjega in visoko usmerjenega izobraževanja 252 štipendistov. M.R. Slovo od starega leta v Bukovici Zadnjo lansko soboto je izbral kolektiv novogoriške Iskre Avtoelektrike za slovo odstaregaleta. Praznovanje za zaposlene v Šempetru je bilo že drugič zapovrstjo izven delovnih prostorov, v veliki dvorani kulturnega doma v Bukovici. Več vzrokov je bilo, dasosezato odločili: predvsem premajhen skupni prostor, gneča pri razdeljevanju »novoletne malice«, poškodovana je bila skupna imovina, razbita steklenina in nenazadnje, izvajanje sprejetega sklepa o prepovedi pitja alkoholnih pijač v delovni organizaciji. Tudi lani je skupno praznovanje zaključka leta lepo uspelo, kar narekuje tovrstno prakso obdržati. Čeprav velika dvorana je bila nabito polna, sodelavke in sodelavci so se ob zvokih ansambla Lapos Hertz prijetno zabavali in plesali, malo pred polnočjo so moški lepotci intimno izbirali naj-šarmantnejšo, najlepšo in sploh »naj« mis Iskre Avtoelektrike, na drugem koncu dvorane je donela pesem »srečno, srečno . vse najboljše«, v bližnjem bifeju je imel človek občutek, da točijo zastonj, ob vznožju stopnicsejehudovalasode-lavka, dasoji »šle« najlonke zaradi petarde, novogoriški MIR je stregel s pečenimi klobasami in rostbifom, KK Vipava se je izkazala z žlahtno kapljico itd. Skratka, bilo jeveselo, zabavnoin bučno. In še nekaj je bilo opaziti. Namreč to, da imajo novogoriški Iskraši izredno veliko prijateljev. V Bukovici jih je bilo skoraj za četrtino toliko kot Iskrašev, kar pa ni čudno, saj je marsikdo rekel: »Gremo v Bukovico, Iskra imažur«. Inverjetnogani — ne med Iskraši, ne med prijatelji, ki mu sobotni »žur« ni ostal v lepem spominu. M. R. Iskra Servis Delovna in slavnostna seja Iskrinih serviserjev Podobno kot domala v vsej Iskri, se je v dneh pred novim letom sešel na delovno in slavnostno sejo tudi delavski svet DO Iskra Servis. Delegati te Iskrine delovne organizacije skupnega pomena so v delovnem delu med drugim sklepali o več pomembnih vprašanjih, kot npr. o gospodarskem planu tega kolektiva v letu 1987, v javno razpravo pa so dali tudi nekaj pomembnih dokumentov, med njimi osnutek pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka. Najpomembnejša odločitev zadnje seje delavskega sveta DO Iskra Servis v minulem letuje bil vsekakor sprejem gospodarskega načrta za leto 1987. Serviserji v njem poudarjajo, da se bodo prilagajali programom Iskrinih tovarn, torej večji profesionalizaciji programov, kjer so tudi tržni pogoji precej boljši, kot na področju široke potrošnje. Možnosti v tem večjem tržnem deležu pa so za serviserje predvsem v izboljšanju kakovosti in ažurnosti sjtoritev, kot tudi v celovitosti ponudbe. Najpomembnejše naloge Iskrinih serviserjev v letošnjem letu bodo torej v osvajanju novih proizvodnih programov, v izvajanju zahtevnejših vrst storitev in boljši oskrbi z rezervnimi deli, kot tudi boljši in racionalnejši pokritosti terena. Nagrado DO Iskra Servis so po smrti podelili Petru Virantu V letu 1987 načrtujejo serviserji povečanje števila zaposlenih za 2,6%, od česar bodo skoraj v večini produktni delavci. Vrednostno plani rajo za skoraj 90% večjo prodajo storitev in materiala. Ta vrednost naj bi znašala nekaj nad 20.000 milijonov dinarjev. Zastavljeni načrt je vsekakor v sedanjem gospodarskem trenutku precej pogumen, uresničili pa ga bodo lahko les prizadevnostjo vseh, ob izkoriščanju, vseh notranjih rezerv in iskanju novih možnosti za ustvarjanje dohodka. Delavski svet DO Iskraservis jev nadaljevanju zasedanja dal v javno razpravo več pomembnih dokumentov, med njimi osnutek pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnutek pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. V razpravo je dal tudi predlog sprememb statuta DO, sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v DO ter sprememb pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj. Ante Prlbačlč Iz servisa v Splitu /e prejel priznanje DO Iskra Servis Slavnostni del zasedanja je odprl direktor kadrovsko-splošnega področja Jože Čebela. Tole je med drugim dejal: Prvič v zgodovini, čeprav iskraServis obstaja že prek 30 let, naš delavski svet podeljuje: nagrado in priznanja Iskre Servisa ter priznanja našim delavcem za njihovo 10, 20 in 30 letno delo v Iskri. To so trenutki, kijih praznujemo med mnogimi slavnostmi v svojem življenju, samo s to razliko, da taka kot je danes ni napisana na nobenem koledarju. Da je Iskra v svojem 40-let nem razvoju od pri- Za kakovostno servisiranje In montaže telefonskih central Je Srbobran Karallč Iz Beograda prejel Priznanje DO Iskra Servis Franc Pirc IzCTSO Ljubljana Je prejel priznanje svoje delovne organizacije. bližno 700 članskega kolektiva postala gigant jugoslovanske elektro industrije in danes zaposluje že blizu 35000 delavcev, je gotovo potrebno poudariti, da ste temu dali svoj prispevek vi, nagrajenci in jubilanti. Nedvomno V iskri In njenem servisu sta že dvajset let Rožič Ante In Rudi Zupančič ste bili in boste tudi v bodoče, če lahko temu rečem, ambasadorji Iskre v svoji pred in po prodajni aktivnosti na jugoslovanskem tržišču. To trditev potrjuje odločitev našega delavskega sveta, da se prva nagrada IskreServisapodeli pokojnemu Petru Virantu za njegovo nesebično in požrtvovalno delo, s katerim je dal velik prispevek k razvoju servisne dejavnosti. Nadalje, da se podele priznanja: — Anteju PRIBAČIČU za njegovo izredno delavnost in strokovno znanje, ki lahko služi kot vzor in s katerim si je pridobil velik ugled med sodelavci. — Srbobranu KARALIČU, ki je s svojim dolgoletnim in požrtvovalnim delom na področju telefonije dosegel nadpovprečn e rezultate in ugled med svojimi sodelavci. — Francu PIRCU, ki se je poleg vestnega opravljanja svojih del in nalog izkazal tudi kot inovator. Nadalje podeljujejmo priznanja: 5 delavcem za 30-tetno delo v Iskri, 7 delavcem za 20-letno delo v Iskri in 37 delavcem za 10-letno delo v Iskri. Ob tem slavnostnem trenutku lahko trdimo, da so poslovni uspehi Iskre Servisa in s tem celotne Iskre tudi vaši uspehi, dragi nagrajenci in jubilantje. To so rezultati vašega požrtvovalnega dela in vere v bodočnost, tiste vere, ki Tistih, ki so v letu 1986 proslavili deset let dola v Iskri, Je v DO Iskra Servis kar precej. Zaradi varče- vam je dajala moči za vztrajno in uspešno pre- vanJa so na slavnostni seji delavskega sveta podelili priznanja In značke le tistim Iz Ljubljane, drugi magovanje večkrat nelahkih delovnih nalog. pa so Jih prejeli na manjših slovesnostih v svojih servisnih enotah. lantom sta na slavnostni seji podelila predsednik delavskega sveta Marjan Torkar in direktor kolektiva Miro Stegnar. Delovni jubilantje v Servis ni delovni organizaciji so bili tile; 30-letnlkl: Ana Luskovec, Zvonimir Dimitrije-vič, Momčilo Panič, Drago Igre, Aleksandar Trajkovski, Mane Štetič. 20-letnlkl: Marija Žibert, Rudi Zupančič, Željko Haraminčič, Ante Rožič, Boris Kotevič, Tatjana Bedalov, Mate Mudražija 10-letnlkl: Andrej Grum, Ivanka Oblak, Zlato Cerkovnik, Martin Mastnak, MarijaBabnik, Vera Petrovič, Jurij Sušterišič, Majda Trampuž, Bojan Dolinar, Irena Lenaršič, Majda Klajderič, Majda Debelec, Anica Žužek, Miha Kambič, To-mislav Djordjevič, Mila Simeunovič, Miodrag Grgurevič, Miodrag Oordevič, Slobodan Boš-kovič. Radoslav Mladenovič, Ivan Radovanovič, Zoran Delič, MiloradDimitrijevič, BrankoŠipek, Vesna Bati nič, M idh at Šečič, Dimitar Kiprovski, Ema Dobnik, Milan Marin,ZdravkoPetrašič, Luka Baškovič, Milan Čuk, Ibrahim Dešišku, Bo-rivoje Maksimovič, Tomislav Savanovič, Milan Jenškovec, Dragan Ignjatovič. L. D. Tri desetletja dela v Iskri so proslavili Luskovec Anica, Zvonimir Dlmltrljevlč, Momčilo Panič In Aleksandar Drajkovskl. Hkrati pa naj bodo ta priznanja v spodbudo tudi ostalim sodelavcem v naši DOza doseganje čim boljših poslovnih rezultatov. Iskra Servis kot enovita DO v okviru SOZD Iskra je v enem letu organiziranja in poslovanja izkazala zadovoljive rezultate. Za prihodnje obdobje pa nas čakajo še precejšnje naloge, katerih, ne bo razrešil nihče drug kot mi sami. Zato vas pozivam vImenuvodstvaDO IskraSer-vis, da strnemo svoje vrste v smeri: večje produktivnost, boljše poslovne organiziranosti, večje kakovosti naših storitev in ne nazadnje tudi večje delovne discipline. Naj ob tem uporabim geslo, katero žal večkrat izzveni le kot fraza: le uspešno izvršeno delo nam zagotavlja socialno varnost. Ob zaključku teh uvodnih besed, spoštovane tovarišice in tovariši, sem vam dolžan izreči iskreno zahvalo za vaš dosedanji prispevek in vas hkrati vzpodbuditi za še nadaljnje vzorno in nesebično delo, ki se bo odražalo v čim boljših rezultatih, v korist nas samih in družbe kot celote. Nagrado DO Iskra Servis, priznanja DO Iskra Servis ter priznanja in značke delovnim jubi- Slovesnl del zasedanja Je z nastopom obogatil tudi pevski zbor Iskre Commerce In Iskre Servisa. 8. stran Iskra Elementi Srečanje jubilantov Ob koncu leta so se v temeljnih organizacijah in DSSS zvrstile slavnosti s kulturnim programom, na katerih so podelili priznanja jubilantom in se jim zahvalili za njihovo 10-, 20- ali 30-letno plodno sodelovanje v Iskri. V TOZD Magneti so podelili tudi priznanja tistim delavcem, ki so se še posebej Izkazali v letu 1986. To so : Fikreta Skrgič, Alojz Grabnar. Sonja Lukič, Rudi Cerar, Arif Be-ganovič, Dušan Vranič, Vidovič Lucija, Angelca Kunovar, Marjan Blažič, Ida Milkovič. Delovne Jubileje pa so praznovali: Lucija Vidovič — 20 let, Feliks Ogrinc — 20 let, Miladinovič Zorka — 10 let, Skrgič Fikreta — 10 let, Vranič Radovan — 10 let. Jubilanti TOZD Naprave In orodja: Janez Blaž — 20 let, Stanislav Novak —20 let, Bojan Černuta —10 let, Lambo Labrovski — 10 let. Jubilanti DSSS: Olga Babnik — 20 let, MirkoČokan —10 let, Barbara Dacar— 10 let, Silvo Gornik— 10 let, Marijan Ulaga — 10 let, Jože Vencelj —10 let. Jubilanti TOZD SEM: 30 let: Ivan Gutnik, Fani Mlakar, Pavla Zajc. 20 let: Zinka Gabrovšek, Ivanka Langenfus, Marinka Marinko, Vinko Petkovšek. 10 let: MiraOurdevič, Rada Ignjatovič, Emil Kozjek, Marija Koprivec, Ljudmila Pajk, Metka Sovdat, Zofija Sinkovič, Milan Ver-gan, Ana Vavpotič, Adem Nishori, Slavka Petkovšek, Rezka Horvat, Vido Hatze. Podlistek 4 Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sobesednik ing. Vladimir Klavs Iskra moj poklicni dom Julija 1976 je bil naš sobesednik izvoljen za predsednika skupščine Združenega podjetja Iskra. Skupščina je bilatakrat najvišji samoupravni organ tedanje Iskre. Seveda takrat to dejstvo ni ostalo neopazno in v našem glasilu smo objavili v tistem času obsežen intervju z njim, ki ga zaradi zgodovinske avtentičnosti, to pot v celoti znova objavljamo. Nedavno ste prevzeli novo pomembno odgovornost v ZP Iskra, mesto predsednika skupščine ZP Iskra. Ali bi lahko orisali svoja osebna občutja ob vaši izvolitvi oziroma po prvih izkušnjah na tem delovnem mestu, še posebej glede na to, da ste z Iskro živeli kot vodilni delavec vse od takrat, ko ste bili pred desetletji prvi vodja — delegat Iskre iz Kranja? »Ne morem še kaj posebnega ugotoviti v zvezi z občutki, oz. ob izkušnjah v še ne polnem dvomesečnem delu na tem delovnem mestu. Ugotovimo pa lahko, da je dogajanje in delo izredno razgibano, da so v teku mnoge velike akcije — lahko bi celo rekel preveč — in daje popisanega preveč papirja ter zato ni mogoče vsega solidno opraviti. Naj omenim samo glavne naloge zadnjega časa — novi zakon o združenem delu in z njim obnovljeni samoupravni sporazumi srednjeročnega programa razvoja, uveljavljen nov finančni sistem... Začela se je tudi šolska reforma in nova, večja vloga družbenopolitičnih organizacij pri vodenju podjetij itd. Seveda je to razumljivo, saj gre za korenite spremembe po naši ustavi, v upravljanju in odločanju neposredno v proizvodnji, kar prinaša dograjevanje sistema, da bi racionalno funkcionirali. Ker je pri tem naša družba demokratična in delujemo na principu dogovarjanja in popolnegasoglasja, tudi negrevse gladko, treba bo še več časa, da bomo v tem uspeli. Glede občutkov pa bi moral reči, da je moja sedanja dolžnost zelo odgovorna, še posebej v tem času, zaradi neštetih velikih akcij, poleg tega pa pada še v obdobje svetovne recesije in tudi stagnacije v Jugoslaviji, kar brez dvoma še iz drugih aspektov utežuje delo. Prav gotovo so prisotni tudi občutki zadovoljstva, posebo če se delo uspešno in harmonično odvija. Gotovo je tudi, da sem spoznal v teku svojega dela v Iskri mnogo znancev, prijateljev in prijetnih sodelavcev, z mnogimi se poznam še iz vo-jne — tako da je bila in je v nekem smislu Iskra resnično moj poklicni dom, ne oziraje se na delovno mesto, na katerem sem kdaj delal.« ZP Tskra ni majhna organizacija, temveč sodi medvefikane. Funkcije in značaj dela voditelja organizacije pa so nedvomno različne pri različnih velikostih organizacije. Kako bi v tem smislu orisali v sedanjem trenutku vsebino dela voditelja ZP Iskra kot veli kana? Ali gre pri tem bolj za vodenje in usmerjanje dela drugih ali pa se v tej funkciji skriva tudi ogromno lastnega, mnogokrat nevidnega dela? »Brez dvoma je Iskra velika in seveda se tudi vodeča funkcija in delo razlikujeta od funkcije in dela v majhnih organizacijah. V velikih sistemih dejansko precej časa posvečamo koordiniranju, vodenju in usmerjanju dela sodelavcev na raznih nivojih. Sicer pa je gotovo ena glavnih nalog trasiranje dolgoročnega razvoja in dograjevanja organizacije samega sistema. Precej posla je tudi s povezavo do družbe, tako v lokalnih kot republiških in zveznih merilih. Mnogo je poslovnih konta ktovzobstoječimi partnerji doma in vtujini, z bančnimi hišami in drugimi subjekti naše družbe. Poznano je, da Iskra posluje tako rekoč s celim svetom — to ima za posledico mnogo obiskov — tudi novih — potencialnih kandidatov za sodelovanje z Iskro. V zadnjih letih beležimo mnogo novih partnerjev iz držav tretjega sveta — nerazvitih in neuvrščenih držav, ki žele navezati sodelovanje z Iskro. Posla je prej več kot premalo. Mnogi se obračajo name z najrazličnejšimi problemi. — Tudi osebni kontakti z družbenopolitičnimi predstavniki, z zbornicami in drugimi institucijami so pogosti in gotovo popestrijo delo. Sicer pa jev glavnem Iskra organizirana decentraliziramo, mislim tako, da po najsodobnejšem principu, ki pravi, da je treba odločitve sprejmati tam, kjer se problematika poraja. To sovpada v celoti tudi s samoupravnimi principi o odločanju v bazi." Veliki industrijski kombinati in konglomerati igrajo v sodobnem gospodarskem (pa tudi drugem) razvoju pomembno vlogo. Kako bi vi opredelili funkcijotakšnihvelikih organizacij znotraj celotnega gospodarstva ene države po eni strani ter v okviru gospodarskega in političnega razvoja oziroma povezovanja v mednarodnih merilih? »Za uspešen razvoj sodobne družbe so veliki gospodarski subjekti nujno potrebni, ker le tako zagotovijo uspešno realizacijo glavnih smeri razvoja posameznih vej industrije. Omogočajo in bolj načrtno večajo vlaganja v proizvodnjo in bazični razvoj. Bolj načrtno zato, ker je plod preverjanja večjih timov tudi v nasprotju z manjšimi timi, kjer je rezultat v rokah poedinca. Tako veliki proizvodni subjekti, ki proizvajajo v velikih serijah, zagotavljajo družbi in potrošnikom cenene in kvalitetne izdelke. Zato so taki veliki sistemi seveda bolj togi in se razvoju tržišča prilagajajo počasneje. Med maloštevilnimi giganti pa je mnogo ugodnih možnosti za manjša podjetja, ki so bolj fleksibilna in se hitreje prilagajajo trgu, dajejo lahko pestrejši asortiman proizvodov, ker uporabljajo pač sestavne dele cenenih gigantov. Tako se veliki sistemi dopolnjujejo z manjšimi organizacijami in tvorijo ugodno kombinacijo, kjer lahko tudi individualni obrtniki najdejo svoje mesto." Že dlje časa ste tudi jugoslovanski predsednik v SEV. Prav gotovo ste med tem časom pridobili pomembne izkušnje in zapažanja na področju mednarodnegospodarske menjave. V sodobnih pogojih hitrih inglobokihspremembpa je podrugi plati tako v tehnološkem kot vdružbenem smislu vsvetu brez dvoma zelo pomembna prožnost v gospodarskem nastopanju. V čem po vašem mnenju takšna prožnost pri nas glede na povezave na zahodu in vzhodu obstaja oziroma ne obstaja, v čem je pozitivna, v čem morda ne? »Sodelovanje v radioelektronski komisiji SEV mi je dalo predvsem sorazmerno realno oceno razvoja te industrije v socialističnih državah. Ta razvoj je zanimiv, ker se razvija v sistemu centralnega državnega planiranja, v nasprotju z našimi samoupravnim planiranjem in planiranjem na Zahodu, ki ga narekuje predvsem tržni princip. Tak centralni sistem ima sicer določene prednosti, ki se kažejo v neenotnosti in da ni neutemeljenih in večkratnih neizkoriščenih investicij. Vendar je na drugi strani pretog in prepočasen v razvoju in povzroča določeno zaostajanje. Kar se tiče prožnosti v prilagajanju sprememb v družbenem in tehnološkem smislu je prožnost seveda v mnogih pogledih zelo zaželjena in nujna, predvsem ko nastajajo hitre oscilacije v svetovni konjunkturi. Sicer pa menim, da za uspešno nastopanje na zunanjem trgu potrebujemo predvsem kva- liteto v vseh pogledih in sistem dograjevanja in večanja trgov inski h povezav in utrjevanja partnerstva s kooperanti sodelavci in pretoka izdelkov z obe smeri. Da je Iskra tako uspela v zunanji trgovini, je to gotovo rezultat dolgoletnih vztrajnih in sistematičnih naporov za izgrajevanje naše zunanje-trgovinske organizacije in mnogih naporov za uveljavitev solidnosti v poslovanju in vsestranske kvalitete izdelkov. Improvizacije prav gotovo ne morejo dati trajnejših rezultatov.« Dejstva, da jeZP Iskra družbeno opredeljena kot nosilka gospodarskega razvoja v naši republiki, kažejo na to, da je naša organizacija dosegla velik družbeni ugled. Nedvomno takšno družbeno priznanje naši organizaciji temelji na gospodarsko razvojnih potencialih, ki jih jeZP Iskra zgradila v 30 letih svojega razvoja. Toda omenjeni potenciali so le materialna podlaga, na kateri lahko, kot Iskra ali pa kot družba, gradimo bodoči razvoj. Kakšne so, glede na vaše tehnične izkušnje v Iskri, vaše predstavniške izkušnje v mednarodnem svetu, vaše zamisli oziroma, kako si predstavljate podobo Iskre v prihodnjih letih, ki nam bo vlivala zaupanje v skladen in prodoren razvoj? »Da je Iskra odigrala veliko vlogo v družbenem, gospodarskem in tehnološkem pogledu takovSIove-niji, kot v Jugoslaviji, je razumljivo in je tudi uspešna elektroinduštrij-ska proizvodnja za kompleksen razvoj družbe nujen pogoj. Iskra je bila v Jugoslaviji v mnogočem pionir in je kot taka odločno vplivala na naš razvoj v raznih pogledih ter je tako povsem razumljivo, da v celi družbi uživa tako, družbeno priznanje. V naši ožji domovini se kaže prizadevanje tudi v tem, da dobiva Iskra, oziroma njen program, v sedanjem srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije, posebej izražene naloge in mesto. Vse to pa mislim, da je zelo dobro zajeto tudi v osnovnem samoupravnem sporazumu o osnovah planiranje Iskre za srednjeročno razdobje do leta 1980 in v analizi razvojnih možnosti Iskre, ki so prav sedaj predmet razprav v vseh organizacijah Iskre V vsebinskem pogledu mislim, da je tu potrebno posebno naglasiti osnovne smeri bodočega razvoja, ne samo srednjeročnega, marveč še za naprej. Te smeri izhajajo iz konstatacije, da je naša republika sorazmerno majhen trg. da ne razpolaga s prirodnim surovinskim potencialom, pač pa da ima zelo kvalitetno delovno silo, ki jo lahko še naprej razvijamo prav v pogledu poviševanja kvalifikacij, če na drugi strani novi razvoj naše dežele najprej osvajajo proizvodi masovne potrošnje, se nam usmeritev v polprofesionalno in profesionalno proizvodnjo sama po sebi ponuja. Sem spadajo predvsem tudi novi proizvodi, ki jih prinaša sodoben razvoj mikroelektronike, elektro-optike in slično. Objave Iskra Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., TOZD — Tovarna televizijskih sprejemnikov — TV Pržan, n.sub.o., 61000 Ljubljana, Andreja Bitenca 68 Ko misijaza delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas: — izdelovalca specialne opreme Pogoja: VII/1, ali VI/1 stopnja elektro smeri (šibki tok), zaželene delovne izkušnje — razvijalca Pogoja: VII/1, ali VI/1 stopnja elektro smeri (šibki tok), zaželene delovne izkušnje — referenta nabave Pogoji: V. stopnja elektro smeri, leto dni delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, vozniški izpit B kategorije — tehnologa za sodelovanje z zahodno nemško firmo BRAUN Pogoja: V. stopnja strojne smeri, 2 leti-delovnih izkušenj, znanje nemškega jezika — tehnologa v obratu Višnja gora, Grintovec 30, V.g. Pogoja: V. stopnja strojne smeri, zaželene delovne izkušnje — konsfrukterja Pogoja: V. stopnja stroje smeri, 2 letih delovnih izkušenj — elektromerilca Pogoja: V. stopnja elektro smeri, leto dni delovnih izkušenj — kontrolorja Pogoja: IV. stopnja strojne smeri, zaželene delove izkušnje — glavnega kuharja(ico) Pogoja: IV. stopnja gostinske smeri — kuhar(ico), leto dni delovnih izkušenj Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 50-968. Do tovarne vozi mestni avtobus št. 7. Prijave z dokazili pošljite kadrovski službi TV PRŽAN, 61117 Ljubljana, c. Andreja Bitenca 68, v 8 dneh po objavi. ______Mali oglasi _________________________ Pozivam vse lastnike računalnikov AMSTRAD/SCHNEIDER CPC 464/664/6128. Vam ISKRAŠEM ponujam posebno ugodnost komplete 12 do 15 programov poceni 2000.— din v katero je vračunana cena kasete, katalog in poština. V tem tednu je novost poseben komplet supersvežih programov iz Angleške računalniške scene, za katere vam bodo prijatelji s spektrumi in komodorji zelo zavidali! Kličite na telefon: 061/347-283. Iskra Iskra Commerce, p.o. 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del oz. nalog za nedoločen čas Vodstvo DO Strokovni sodelavec (za izdelavo tenderskih pogodb) Pogoji: — diplomirani ekonomist — zaželene 4 letne delovne izkušnje — aktivno znanje angleškega jezika — 3 mesečno poskusno delo Pravnik (za kooperacije in leasing) Pogoji: — diplomirani pravnik — zaželene 3 letne delovne izkušnje — 3 mesečno poskusno delo Izvedenec za inženiring (za prenos tehnologije) Pogoji: — izpolnjevanje pogojev za ZT registracijo — aktivno znanje angleškega jezika — 3 mesečno poskusno delo Vodja projekta (za skrbništvo nad projekti) Pogoji: — ekonomist — zaželene 4 letne delovne izkušnje — aktivno znanje angleškega jezika — 3 mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA, Kadrovski sektor, Topniška 58 diplomirani ekonomist zaželene 4 letne delovne izkušnje i Iskra Iskra —Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, n.sub.o., TOZD — Standardizacija Ljubljana, b.o., 61000Ljubljana, Tržaška2 objavlja proste naloge standardizer III Zahteve: metalurški, ali strojni tehnik, znanjeslovenskegajezika,4 leta izkušenj, 3 mesečno poskusno delo. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prijavezdokazi M pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Iskra Iskra Commerce, p.o. 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del, oz. nalog: Vodstvo DO Predstavnik v Iskra Elektronik Gmbh Stuttgart, ZRN Pogoji: — visoka, ali višja izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj — zunanje-trgovinska registracija — aktivno znanje nemškega jezika TP SEV Vodja predstavništva Iskra Madžarska Pogoji: — visoka, ali višja izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri — 4 leta delovnih izkušenj — zunanje-trgovinska registracija — aktivno znanje madžarskega jezika, oz. svetovnega jezika, ki jev rabi v zadevni državi. Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA, KADROVSKI SEKTOR,Topniška 58. Iskra Iskra Servis, p.o. 61000 Ljubljana, Rožna dolina IX/6a objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas Produktno področje 2 Iskra Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n.sub.o., Nova gorica TOZD Tovarna žarnic, n.sub.o., 61000 Ljubljana, Stegne 15 c razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje službe za ekonomiko Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske, ali organizacijske smeri ter 4 leta delovnih izkušenj. Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri kandidatov upoštevali celovitost strokovni h znanj in osebnostnih lastnosti, v skladu s kriteriji kadrovanja in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in usklajevanja delovnega procesa. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj prijave, z opisom dosedanjega dela in dokazilom o strokovni izobrazbi, pošljejo v 15 dneh na naslov: ISKRA AVTOELEKTRIKA TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c. Šola smučanja Bližajo se zimske počitnice, ki jih vsa mladina težko pričakuje saj je to čas zimskega veselja na zasneženih poljanah. Da bi v tem času lahko pridobili, ali izpopolnili smučarsko znanje, smo skupaj s Slavnikom pripravili 6-dnevne tečaje smučanja na Starem vrhu nad Škofjo Loko, kamor bodo odhajali otroci pod strokovnim vodstvom vaditeljev vsak dan od ponedeljka do sobote in sicer ob8. zjutraj sTrga osvoboditve, vračali pase bodo predvidoma ob 17. I. termin: 26 januar — 31. januar II. termin: 2. februar — 7. februar Cena za osebo je (otroci do 14 let) 29.000,— din (odrasli) 32.000,—din Cena vključuje: — vsakodnevni avtobusni prevoz — dnevno smučarsko karto — enolončnico — celodnevno šolo smučanja — tekma (podeljevanje diplom) — stroške organizacije V primeru podražitve posameznih storitev si pridržujemo pravico do spremembe cen aranžmaja. Rok za pismene prijave je do 19. januarja 1987 pri Igorju STARCU, Iskra Commerce, tel.: 213-213, inb: 34-92, Trg revolucije 3, Ljubljana. — tehnološki organizator servisiranja za program TV tehnike Pogoji: — končana Elektro fakulteta VI. stopnje — 2 leti delovnih izkušenj — 3 mesečno poizkusno delo Produktno področje 3 — komercialist za področje telefonije in alarmnih naprav Pogoji— končana Ekonomska ali elektro fakulteta VI. stopnje — 1 leto delovnih izkušenj — 3 mesečno poizkusno delo Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ISKRA SERVIS LJUBLJANA, KADROVSKO SPLOŠNO PODROČJE, Topniška58. Zahvale Ob smrti mojega očeta Franca Štempiharja se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcam TOZD Števci, posebno sodelavkam in sodelavcem na ročnem raziglanju in vrtalnici, za podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Cveto Ob smrti mojega očeta Janeza Žontarja se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz konstrukcije orodja TOZD Orodjarna za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Janez z družino Ob boleči izgubi dragega očeta Mihaela Justina se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZDTSD—tehnični kontroli, delavnici termoplastov in pomožni orodjarni za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja hčerka Jana z družino Ob smrti najinega dragega očeta Janka Vrtnika se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD Vzdrževanje in TOZD Orodjarna za podarjena venca, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Anica Vesel in sin Lojze Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta Marjana Nartnika se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem I skre Avtomatike, Delovne skupnosti za skupne zadeve in OO sindikatu za izražena sožalja, za pomoč v najtežjih trenutkih, darovane vence, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti žena Marička s hčerko Sabino Ob smrti moje ljubeče mame Marije Mostar se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v kontrolno— merilnem laboratoriju, končni kontroli števcev, umerjevalnici posebnih števcev ter vsem ostalim v TOZD števci, za podarjeni denar, izraze sožaljatertolažilne besede hčerka Nežka Francelj Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice Marije Lampič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD TSD, poslovodnemu kolegiju DO Kibernetika kot tudi članom kolegija DOTele-matika in EO Električno orodje in prav vsem ostali m, za podarjeno cvetje, za pismeno in ustno izražena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Mož Vladimir s sinom Klemenom in hčerko Romano Ob smrti najinega očeta Franca Brenčiča se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci — montaža enotarifnega številčnika in montaža podsestavov — za podarjeno cvetje in izrečeno sožalja. Hčerki Francka Klevišar in Marija Udir Ob prerani izgubi mojega očeta Franca Omana Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Franca Pifka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Stikala, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Zdenka Arnež z družino se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v TOZD števci — podsestav števcev, trak T3, za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Hči Franja Oman Ob boleči izgubi moje stare mame Marije Križnar Vabilo Šahovski društvi Iskra — Ljubljana in Sloga — Ljubljana ponovno prirejata Šahovski dvoboj »starejši: mlajši« ki bo v petek, dne 16. januarja 1987 ob 17. uri v prostorih kavarne Doma JLA, Ljubljana, TRG OF 13 (nasproti avtobusne postaje). Predvidevamo, da bo dvoboj odigran na 60 — 80 deskah, zato prosimo vse ljubitelje šahovske igre, da se te tradicionalne prireditve zanesljivo udeležite! Igralni čas je 1 uro na igralca oz. igralko, odloča zastavica! Igra se po pravilih ŠZ Jugoslavije za hitropotezni šah. Vsem udeležencem želimo mnogo uspeha in užitka všahovski igri! Med udeležence bomo izžrebali nekaj spominskih daril! Za morebitne druge informacije lahko kličete na tel. 574-508 med 7,30 in 15,30 uro. Lep pozdrav! Šahovsko društvo Iskra Komisija za množični šah: predsednik: Pavel Jereb se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem montaže TOZD Števci — trak T22 — za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Dora Golež Iskra Iskra Servis Rožna dolina, c. IX/6 a objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas vodjo panoge inštrumenti — merilna Pogoji: — končana elektro fakulteta VI. stopnje, inženir elektrotehnike — 2 leti delovnih izkušenj — 3 mesečno poizkusno delo Kandidati naj vlogez dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ISKRA SERVIS, KADROVSKO SPLOŠNO PODROČJE, Ljubljana, Topniška 58. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključnem objavnem roku. Kotiček za Iskraše Drobni nasveti Čiščenje madežev sadnega soka s svile če želite očistiti madež sadnega soka, uporabite petodstotni amonijak, razredčen z vodo. Madež bo izginil, svilo operite na običajen način. Mastni madeži: Če je mastni madež svež, ga lahko odstranite tako, da ne bo pustil nikakršnih sledov, če ga pred pranjem posujete s soljo. če se ključ zatika v ključavnici Dogaja se, da se tudi pri povsem dobri ključavnici ključ nenadoma ne obrača. Tedaj je vsakasilaodveč, saj se vrata na tak način ne odpro, dosežemo kvečjemu to, da nam del ključa ostane v roki. Svetujemo: ključ dobro namažite s parafinom in ga šele nato vstavite v ključavnico. Če je potrebno, ponovite nekajkrat, dokler ključ normalno ne odklepa. Ali kava prežene alkoholnega mačka? Nekateri vozniki si privoščijo kozarček čez mero in mislijo, da jih bo že kava zbistrila. Toda raziskovalci so dokazali, da jeskupno delovanje alkohola in kave še bolj nevarno kot sam alkohol. Poskusnim osebam so dali po večerji določeno količino alkohola, vesele urice pa so zaključili z močno kavo. Še dolgo zatem so v njihovi krvi ugotavljali alkohol. Teden dni pozneje so opravili isti preizkus, na istih osebah, le da poskusne osebe niso užile kave. Ugotovili so nekaj presenetljivega. Pozavžit-ju kave naraste alkohol v krvi hitreje in se povišanevrednosti maliganovdlje ohranijo. - HOJA fcičf 36 cjsfA - }Jik)U A/Zse/f /v/čew>. hz/M. / Mlodntg Vrtičkov# Nova kratkočasna igrica Nova kratkočasna igricaza vso družinose imenuje »rolling«. Zakaj gre pri njej? Gre predvsem za obroč, s približno 50 cm premera, v katerem je potrebno zavrteti eno, ali več žogic. V ta namen imaobroč na notranji strani posebno tirnico. Igrico priporočajo predvsem športni zdravniki kot razbremenitev pred stresom in kot vajo za koncetracijo. Ekspres recept Zrezek iz mletega mesa Zmešajte 400 gramov mletega mesa z malo soli, popra, dvema strokoma česna, ki ga drobno sesekljate, in štirimi jušnimi žlicami koncentrata paradižnika. Oblikujte štiri zrezke, jih dajte peči, dokler ne porumenijozobeh strani. Tedaj zrezke odstavite, vendar jih imejte na toplem. V posodi, v kateri seje peklo meso, zmešajte mešanico dveh žlic paradižnikovega koncentrata in enežličke gustina. Zmešajte, da dobite gladko omako, dodajte nekaj kaper in dve drobno sesekljani kisli kumarici, popoprajte, posolite, prelijte čez zrezke in servirajte. Tradicionalno novoletno srečanje športnikov Avtomatike Ob izteku preteklega leta se je na že tradicionalnem novoletnem srečanju v prostorih restavracije hotela Lev zbralo približno 300 športnikov iz delovne organizacije Avtomatike. V okviru uradnega dela programa so podelili pokale prvim trem ekipam, ki so se v skupnem seštevku točk na zimskih in letnih športnih igrah v 1986. letu najbolje uvrstili in sicer: prvo mesto so osvojili športniki iz TOZD Energetska elektronika Novo mesto, drugo mesto TOZD Sistemi, za tretje pašo prejeli pokal športniki iz TOZD Razvojni inštitut. Omenjeno srečanje pa je bilo namenjeno tudi podelitvi pokalov prvouvrščenim ekipam tudi že tradicionalnega novoletnega kegljaškega turnirja Avtomatike. Med moškimi ekipami so se znova najbolje odrezali Novomeščani iz TOZD Energetska elektronika, druga je bila ekipa iz TOZD Naprave za energetiko in tretja iz TOZD Elementi za avtomatizacijo. Med ženskimi ekipami pa je bila prva iz Delovne skupnosti za skupne zadeve, druga iz TOZD Energetska elektronika in tretja iz TOZD Sistemi. Posamezniki pa so se uvrstili po naslednjem vrstnem redu: Prevc (418 točk), Glogovšek (415 točk), Ambrožič (412 točk), Jamšek (411 točk) in Korenčan (410 točk). Med ženskami pa: Cenčič (401 točka), Demšar (385 točk), Rifelj (356 točk), Dalmacija (350 točk) in Mitrovič (366 točk). Da pa šport ni ki Avtomatike ne tekmujejo — in to dobro —samo na internih tekmovanjih v okviru delovne in sestavljene organizacije, zgovorno povedo tudi naslednje uvrstitve: na občinskem tekmovanju OS ZSS Ljubljana-Šiška je naša košarkarska ekipa zasedla drugo mesto, na občinskem prvenstvu v odbojki pa se je ženska ekipa uvrstila na tretje mesto. Tekmovalno vzdušje je vladalo tudi v neuradnem delu srečanja, ki so ga popestrili Andrej Šifrer in Šerbi ter skupina Obvezna smer z vabilom na plesno tekmovanje parov. Š. D. 'Hura ! /v/) se gospodarstvo JE DOKO/VČNO HEŠBNO • DKŽEtVA JEM&AV/LA najboljše smo JE ZA TISKANJE PENAKJA' n 7 Gr a ISKRA OD 1919— 1948 ZVEZA MLADINE UM RAZUM 1 STANJE ; UGODJA FRNIKOLA ja | LUKA V LIBANONU 1 j C RUDAR (MNOŽ.) DETE SVETINOV ROMAN ISKRA ITAL. LUKA OB JADRAN. MORJU MADRID. 1 ŠPORTNI KLUB MEM- BRANA. RASTL Z DOLGIM POLEGUM STEBLOM KRAJ PRI KRANJU JANEZ AJDIČ OZIRALNI ZAIMEK VPAD LAHKO ATLET. PANOGA LINO VENTURA JAPON. MESTO NA OTOKU .HONŠU SESTAVIL RUDI MURN KRATEK JEDRNAT ZAVR- NILEN ODGOVOR LJUBKO- VALNO: EDVARD ARZEN TONE BOLE GLAV. M. JEMENA ZNAČIL- NOST ENAKEGA PRITISK VELJKA PTICA UJEDA J J Obljuba Mož pravi svoji ženi: »Obljubi mi, prosim, da boš to nemogočo spalno srajco nosila samo tedaj, ko boš spala z menoj. Ne morem si predstavljati, kajbireklidrugimoški, ko bi spala z njimi v tej nemogoči barvasti spalni srajci...« Kaj je najteže Mlad zdravnik vpraša svojega predstojnika, kaj je najteže zdravniku. »Izvedeti, katero jed ima bolnik najrajši,« odgovori predstojnik. »Zakaj pa?«, zanima mladega zdravnika. »Zato,« odgovori predstojnik, »da mu to jed prepovem.« -ba ISKRA — glasilo celovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.