255
Slovstvene stvari.
Ali „Novomesto" ali „Neustadtel" ?
Častiti bravci, ki se še spominjajo hude pravde, ki se je vnela pred nekimi leti: ali je slovenski „Graz" (Gradec) prav ali prekrščeni ,,Graz", si bodo o naslovu „Ali „Novomesto" ali „Neustadtl" brž mislili, da tudi to mora kaj enaeega biti. In res je taka. Neki dopisnik A. R. iz „Neustadtl-a" se je v „Laib. Ztg." strašno razsrdil zoper šolski letopis novomeške gimnazije, da ima nja svojem čelu predrzni napis: ,,Programm des k. k. Gvmnasiums in Novomesto (Neustadtl). Da je pisa-vec res celo vedro žolča razlil čez nedolžno, staro-
davno, prvotno ime „Novomesto", bravci sami lahko posnamejo iz tega, ako jim povemo, da: „Programms-Unsinn", „dieses Pudels fauler Kern", „Stadtstreich", „beispiellose Gleichgultigkeit", „unberechtigte Anmas-sung", „sprachliches Geluste", „moderne Gleichberech-tigungssucht", „Absurditat" itd. so epiteta njegove. Ker je, ako se po črkah P. R. V. ne motimo, prečastiti šolski vodja sam z mirno pa temeljito besedo razjasnil dopisnikovo strast, bi mi ne bili ne besedice črhnili zoper neslano čenčarijo njegovo , ako bi vredništvo „Laib. Ztg." v dodani opazki se ne bilo sklicevalo tudi na „Novice", češ, da tudi one so zoper tako „Sprach-vermengung und Verquickung". Res je, da „Novice" so, kadar tega treba ni, zoper mešanje slovenskega jezika z drugimi slovanskimi besedami, — al da bi bile kterikrat pledovale za to, da se domače prvotne imena naših krajev, rek, gora itd. predelujejo v p tuje in da se nam častitljive in pomenljive domače besede kvarijo v pravi „Unsinn", kakor na priliko: Sinja Gorica — Schweinbuchel, Mala Gora zz: Malgern, Stražji Vrh = Strassenberg, Račje Selo r= Rapelgeschiess, Bušeča Vas cz Puschendorf, Visoko z=z Waisach, Vini Vrh r= Schwein-berg, Možanca ==; Moisesberg, Fornik = Bernik itd., to se nikdar v „Novicah" zgodilo ni in se zgodilo ne bode, dokler pisateljem in vredništvu „Novic" Bog zdravo pamet ohrani. Ker pa je „schwarz auf weiss" vsikdar najbolji dokaz, stavljamo vredništvu „Laib. Ztg." pred oči, kar so „Noviceu ravno o novomeškem šolskem programu lani pisale, da vidi kolosalno svojo zmoto. V 36. listu na str. 301. v 10. vrstici itd. od zgorej stoji zapisano to-le: „Novice", ki se vedno za domačo pravilno pisavo slovenskih imen, priimkov in krajev poganjajo, si v dolžnost štejejo, svojo popolnoma pohvalo izreči vodstvu novomeškemu, ki je prvo nastopilo pot narodne enakopravnosti slovenskih imen skozi in skozi ter krajne imena pisalo tako, kakor so, izvirne in domače. Prečudno je res, da Nemec nekdaj ni pustil imen naših, kakor jih je najdel, ampak da jih je prekrstoval in preobračal, da niso nikomur podobne; Še rek in gora ni pustil pri miru, mogočni Savi naši je dal maloeste-tično ime Sau,v — veličastni Triglav je spreobrnil v Terglii itd. Cisto naravno je tedaj, da popake te trebimo iz domačih pisem in domačega govorjenja , in da tudi mi, kakor drugi narodi, imenujemo vsikdar in povsod svoje domače kraje, reke, gore itd. tako, kakor je njih pravo ime. Ako jih Nemec imenuje po svojem prestroji, mu tega ne branimo, — le gleda naj, da ga bo ljudstvo razumelo, Če po deželi išče tega ali unega kraja po svojih krstnih bukvah."
Po tem naj častiti bravci sami sodijo besede vred-ništva „Laib. Ztg.", ki pravi: „Die Sprachvermenguug und Verquickung ist ein Gebaren, gegen welches auch „Novice" und „Naprej" und zwar mit vollem Rechte eifern." — — — —
Ce si drugi narodi (Lahi, Francozi, Angleži, Nemci) ne dajo svojih domačih imen oseb, krajev, rek, gora itd. prekrstevati, kdo ima pravico s slovenskimi delati kakor se mu ljubi? Ce se je ž njimi delalo nekdaj tako, kje je za to bila pravica? In kaj je to le „moderne nationale Gleichberechtigungssucht", ako se starodavne, prvotne imena ohranujejo kakor so? Ako se ne ustavljamo nepotrebnemu ponemčevanju in pačenju starodavnih domaČih imen , bo take sodrge čedalje več. V spričbo tega povemo, da ni dolgo, kar je neki Kočevar potovaje po Nemčii pisal v Cer-moŠnice, pa boječ se, da bi pismo s tem imenom ne prišlo na svoje mesto, je iz Cermošnic naredil „Schwarzbeutel" in Krain in s tem naslovom izročil pismo pošti. Za Božjo voljo: kam pridemo s tako brklarijo.
256
„Pa če bomo „Novomesto" pisali" — piše med drugim A. R. — „za naš „Neustadtl<<, ki je že tako dosti neznan, celo nobena duša na svetu vedila ne bo." — „Dosti bolje ga bo svet po imenu „Novomesto" poznal — zavrača gospod P. B. V. temeljito prazni ^ta ugovor — ker po tem „Neustadtla" ne bo treba po Češkem, Marskem, Erdeljskem itd. iskati." Mi pa, da se pisavcu odvrne njegov ^domoljubni" strah, pridenemo še to. Nobeno lastno ime (eigenname) naj se ne prestavi] a: prvotno slovensko naj ostane slovensko, nemško pa nemško. To je zakon nature, ki velja pri vseh narodih. Ce vi nemški pisatelji s po-nemčevanjem slovenskih imen niste še toliko opravili, da bi celo mogočni dunajski časnikarji in drugi Nemci saj dandanašnji vedili, da „Laibach" je na Kranjskem, ne pa na Koroškem, bodemo gotovo mi bolj srečni s tem, da po slovenskih imenih se razjasni ljudem po svetu zemljo vid kranjske dežele.
Vprašamo končno le še to: Zakaj nek je „domo-ljubni" pisavec A. R. tako v strahu za „Novomesto" (kteremu je vendar tudi še pristavljeno nemško ime „Neustadtl") in se srdi tako zoper program, kije pred vsem najbolj domači deželi namenjen, pa ga vendar celo nič ne briga to, kar grešijo nemški pisatelji zoper našo deželo? Kako je to, da ne on ne nihče drug ni stresel tega, kar v 52. zvezku tiste knjige, ktera nadaljuje ,,Conversationslexicon" pod naslovom ,,Unsere Tage." Blick aus der Zeit in die Zeit. Braunschweig 1863, na strani 807. zapisano stoji tako-le: „In Karnthen be-finden sich einzelne deutsche Sprachinseln, namentlich die Stadte Klagenfurth, Volkermarkt, im siid-licheren Theile des Landes die Hauptstadt Laibach, ferner die Stadte Weichselburg, Gurkfeld und Neustadt (Neustadtl)". Tako se bere od črke do črke v imenitni nemški knjigi anno 1863! Gosp. A. R.! ali ni to gradiva dosti, da nesete iz ,,jeziških otokov" kaj več kulture na Nemško? Saj vendar iz tega vidite, da je silno potrebuje.
Vi pa Višnjagorci in Krščanje! zdaj še le veste, česar še gotovo vedili niste, da ste tudi vi „nem-ško-ježiški otočanje (deutsche Sprachinsulaner).