ZAVOD »Dr. MARKO GERBEC«
Mladi v Zavodu za revma-tične in srčne rekonvalescente zamladino ,,dr. Marko Gerbec" so pred Hovim letom prejeli da-rilo — košarice z mandarinami iz Titovega vrta na Brionih. To nas je vzpodbudilo za obisk pri njih in predstavitev življenja in dela v zavodu.
Zavod ima svoje prostore v Šentvidu pri Stični in kot tak obstaja že 30 let. Je ustanova Širšega družbenega pomena, saj vanjo prihajajo cicibani, pionirji in mladinci iz cele Slovenije ter iz drugih republik in pokrajin. V času obiska je bil v zavodu tudi deček iz Angole.
Prijazno nas je sprejelatova-rišica Zinka Svetelj, direktorica zavoda ter na začetku piedsta-vila njegovo zgodovino. Po voj-ni so v prvotni zgradbi bivali otroci grškihbeguncev, nato je Rdeči križ predal zgradbo za zdravstvene namene in je nasta-lo okrevališče za slabotne otro-ke. Leta 1957 so pričeli spreje-mati izključno mlade srčne bol-nike in leta 1964 je zavod pri-dobil status bolnice. Tako pri-hajajo vanj otroci na zdrav-ljanje, ki je nadaljevanje oziroma priprava na bolni-ščnično zdravljenje.
V zavodu je na razpolago 84 bolniških postelj za male bolni-ke. Zdravijo srčne bolnike, le-dvične bolnike, težje astmati-čne bolnike, hude oblike slad-korne    bolezni   in   pomagajo
otrokom, ki zaradi pomanjkan-ja hormona za rast ne rastejo. Otroci so različnih starosti do 15. leta. Na žalost je situacija ob pomanjkanju deviz povzro-čila probleme tudi v tem zavo du, saj je na primer insulin in določen zdravniški material nujno potreben tem mladim bol-nikonr.
DARJA KOKOLJ je doma iz Škofje Loke. Obiskuje tretji ra-zred osnovne šole, od vseh predmetov pa ima najraje mate-matiko. Pravi da ima bolj malo prijateljev, a ji je v zavodu vseeno prijetno. Povedala je še, da so novo leto dočakali pred televi-zorjem, pripravili pa so tudi lut-kovno igrico o levu in mišld, tako da je bilo pričakovanje novega leta bolj zanimivo.
V letu 1982 je bilo zasede-nih poprečno 82 postelj, tako da je 50 članski delovni kole-ktiv polno obremenjen. V zavo-du imajo zdravnika, pediatra, 3 višje in 11 srednjih medicinskih sester, 2 vzgojiteljici ter 8 uči-teljev.
Tovarišica Sveteljeva je po-vedala, da otroci preživijo v za-vodu tudi eno leto in več, zato je organizirana osnovna šola z vsemi razredi (verificirana in z normalnim programom, le pouk telesne vzgoje je prilagojen zmožnostim posameznih malih bolnikov).
Imajo tudi oddelek z omeje-nim programom, malo šolo ter predšolsko vzgojo. Vsak otrok se takoj ob sprejemu vključi v delo ali šole ali predšolskevzgo-je, tako da se ob odpustu lahko vključi v redno izobraževanje. Imajo pouk angleškega in nem-škega jezika ter kaže na veliko pripravljenost delavcev zavoda, da omogočijo otrokom iz raz-ličnih okolij nonnalen pouk.
Status bolnice vpliva na pre-življanje in organizacijo delov-nega dne tako, da otroci vstaja-jo ob 7. uri imajo pouk v dveh izmenah od 8. do 12. ure oziro-ma od 14. do 18. ure ter hodijo spat ob 20. uri. Odvisno od pouka imajo fizioterapijo in de-lovno terapijo dopoldan in po-poldan.
Starši lahko obiskujejo otro-ke ob sobotah in nedeljah, ven-dar pravi tovarišica Sveteljeva, da nikomitf ne odrečejo obiska
— VVALTER PEDAGO de JESUS je prišel na zdravljenje iz Luande, glavnega raesta Angole. Star je 7 let in obiskuje prvi ra-zred osnovne šole. Čeprav je v zavodu šele dva meseca, že dobro razume slovensko, pa tudi povedati že zna, da se je dobro vživel in mu je všeč, pa tudi prija-telje si jc že pridobU.
kateri koli dan v tednu. Zaveda-jo se oddaljenosti kraja od cen-tra ter dejstva, da so otroci iz cele Jugoslavije. V popoldan-skem času lahko starši svojega otroka pokličejo tudi po telefo-nu.
Po razgovoru smo si ogledali zavod, ki kljub utesnjenosti nu-di otrokom ustrezno terapijo in izobraževanje, predvsem s po-žrtvovalnim delom vseh zapo-slenih. Za potrebe šole služi ena večja učilnica (do 15 otrok) ter tri manjše (do 7 otrok). Velika želja otrok in delavcev je izgrad-nja novih šolskih prostorov, ki bi omogočali boljše delo in učenje.
Tudi bolniške sobe so ute-snjene, ob gradnji prizidka z ba-zenom (za fizioterapijo ter re-kreacijo otrok) so načrtovali nove bolniške sobe, vendar sre-dstva tega niso dopuščala.
V krajšem srečanju so otroci povedali, da se ukvarjajo v pro-stem času z različnimi aktiv-nostmi. Nekajkrat letno izide glasilo ,,Naš prijatelj" v okviru literarnega krožka, v dramskem krožku pripravljajo proslave in sodelujejo z osnovno šolo ,,Fer-do Vesel", lutkovni krožek je pripravil prireditev, v okviru krožka OZN tekmujejo v kvi-
zih, ritmični krožek pa priprav-lja nastope ob različiii vrsti gla-sbe. Vse te dejavnosti združuje šolsko kulturno dništvo.
Otroci tudi zbirajo star pa-pir, berejo, gledajo TV in kole-sarijo. Imajo svojo knjižnico in skromne klubske prostore za medsebpjen klepet in razgovore' s staiši.
Zgovorni so kot vsi otroci, malce bolj dekleta kot fantje, a to je verjetno bolj ,,močna" stran vseh deklet. Veseli so bili mandarin, ki jih je poslalo pred-
MABJANA ŠTIMAC je po rodu iz Gospiča, v zavodu je že leto dni in odlično govori sloven-sko. Sola ji ne dela preglavic, prav slovenščina pa ji je najljubši predmet. V novoletni lutkovni predstavi je igrala miško in po-vedala je, da je predstava prav lepo uspela.
sedstvo SFRJ, želijo si jih tudi v bodoče. Tako občutijo nepo-sredno povezanost z idejo in že-ljo tovariša Tita, da bi vsi otroci vedno inieli veselo in mirno otroštvo.
Pridružujemo se želji delav-cev in otrok iz zavoda, da bi v bližnji bodočnosti zbrali dovolj sredstev za izgradnjo novih šolskih prostorov in dodatnih bolniških sob.
IVANA ROBIDA