326
Kdo vlada v Avstriji.
Da odgovorimo na to vprašanje, ni treba posebne bistroumnosti. Odgovor je lahek. Poulična so-drga v imenu iredente. Dan za dnevom dobivamo dokazov, kateri podkrepljajo naše mnenje. Dokaz je: Heb, Celje, Celovec, Kraslice itd.
Vlada cinca in cinca in je nemočna stopiti energično na prste tej sodrgi. Pogaja se in vdaja poulič-njakom, kakor s katerim mogočnim vojskovodjo. Žalostno res za vsako vlado, da dopušča takej sodrgi predloge miru stavljati. Kdo stavi v vojni predloge? — Vedno le zmagovalci. Kdo v Avstriji? Pouličnjaki. Logičen sklep je: poulična svojat je zmagovalka. Zmagovalec je tudi diktator. Svojat je torej pri nas diktator.
Šolska   vodstva   sežanskega   okraja   dobila   so krožnico  c. kr.   okr.   šol.   sveta   sežanskega  z  dne 1. septembra  t. 1. št. 1741/6   š. sv.,   katera se glasi:
Okrožnica vsem šolskim vodstvom sežanskega okraja.
Vsled prošnje učiteljskega društva za sežanski okraj z dne 12. avgusta t. 1. povodom glavnega zbora. „Zavezea učiteljskih društev za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko v Gorici, se naznanja, da one šole, katerih učiteljstvo se udeleži glavnega zbora
v Gorici, ponedeljek 11. septembra t. 1. pouka prost dan.
Vabim šolska vodstva, da podrejenem učiteljstvu pravočasno naznani.
Predsednik Gorisutti.
Dne 9. t. m., dobila so pa vsa šol. vodstva od istotam naslednjo okrožnico :
Št. 1871/6. š. sv. Okrožnica. Sežana 8/9 1899 vsem šol.  vodstvom polit, okraja sežanskega.
Vsled dopisa c. kr. glavarstva v Gorici z dne 8. sept. so prepovedane od vlade vsa zborovanja, koncerti in banketi »Zaveze učiteljskih društe/" dne 10. in 11. t. m v Gorici. Preklicuje se torej tukajšnji odlok 1. sept. t. 1. št. 1741 in prepoveduje se podati v Gorici in odreduje se, da mora biti dne 11. t. m. šola.
V ogib neprijetnih nasledkov spolnuje naj se natanjko ta ukaz.
Predsednik Gorisutti.
Kaj je uzrok druge okrožnice? V prvi okrožnici c. k. okraj. šol. svet takorekoč poživlja učiteljstvo, da se isto udeleži „Zavezinegaa zborovanja s tem, da udeležencem dovoljuje prost dan. V drugi okrožnici jim pa strogo prepoveduje, udeležiti se istega zborovanja, preteč jim z neprijetnimi nasledki. Zapoveduje jim, da morajo imeti 11. t. m. šolo, akoravno je kardinal nadškof v okrožnici št. 2606. z dne 4. t. m. t. 1. zapovedal, da je 11. (ali 12.) t. m. maša z Re-quem po blagopokojni cesarici Elizabeti in bi tora na vsak način ne bi imelo biti šole. Kje je doslednost?
—  Toraj, kaj  je krivo gori omenjene okrožnice? No!
—  Goriškej gospodi se je pač zljubilo tako. Videti niso hoteli našega učiteljstva v svoji sredi. Istega učitelj s t va, katero je najmarljivejši delavec na polju narodne omike, napredka in slovenske prave zvestobe do Avstrije in nje vladarja. Takega voditelja vzgojitelja našega naroda isti gospodje to li črtijo.
In hajd! Poslali so, bodisi že anonimno ali ne anonimno pismo do c. kr. vlade, preteč z izgredi — katerih se naša birokracija tako boji, kakor hudič križa — in zadostovalo je. Namesto pripraviti vse v varstvo učiteljstva — prepovedali so zborovanje, da celo stanovanja učiteljem, da bi s tem bili prepuščeni sami sebi.
Seveda, to je najkrajša pot do miru. Prašamo le, kaj poreče naše učiteljstvo na to moralno pljusko od strani vlade? — Njim, iredenti na ljubo, zadajati take pljuske našemu učiteljstvu!
Gospodi z 2000 letno kulturo ni ljubo, da se naše učiteljstvo organizuje in jači med seboj. Hočejo nas imeti razdeljene, da nas potem lažje uničijo. Gospa vlada jim gre kakor se kaže na roko in si s tem pita gada na prsih, kateri je bode ob svojem času smrtno pičil.
327
Ali si še upa kdo trditi, da ne vlada v Avstriji iredentna in poulična sodrga? — Kdor tega ne vidi je slep in gluh.
O, uboga Avstrija! Kaj bode s teboj, ako gospoda še ob 11. uri ne spregleda svoje napačne proti slovanske politike — misleča, da le v tej je rešitev Avstrije.