Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul 1. Telefon 38-53. Ček. račun: Ljubljana *tev. 14.614 Izhaja vsak dan. razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS KARODA Naročnina na mesce J« 12 Din. Za tnjino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gejeva o lica St L Telefon 38-53. Rokopisov ne vračam* 6t-3S. Ljubljana, sreda 12. februarja 1936 Leto II. Potrebovali so računarja, me* sto pa je dobil plesalec. Beaumarchais —■ Vse cenj. naročnike, ki so v nastanku z naročnino za januar ali Pa celo za december, vnovič prosimo, naj poravnajo te zastanke do 15. t m., ker jim bomo sicer Morali list ustaviti. Dnevna pratika Sreda- 12. februarja 1936. Kato-™čami: Evalija. Protestanti: 30. jainuarja, 3 svetitelja. Dežurne lekarne v Ljubljani Bakarelč, Sv. Jakoba trg 9; Ra mor, Miklošičeva cesta 20; Gartus, Moste—Zaloška cesta. Vreme Novi Sad: Oblačno s snežnimi vi- harji v Južni Srbiji in na otoku Visu. Povsod drugod v so bo zjasnilo. Po 'vsoj državi občutnejši mraz. Najnižja temperatura Kalinovik — 18, najvišja otoku Žirje pri Šibeniku 10 C. Napoved: Prevladovalo bo jasno vreme s hudim nočnim mrazom po vsej državi. V vardarski banovini bo še snežilo. Solnco vzhaja ob 6.45 in Zahaja oh 17. Dunajska napoved: Pretežno ob- lačno, od časa do časa sneg. Mraz h° popustil. Gledališče Drama Začetak ob 20. uri Sreda 12. Siromakovo jagnje Red Sreda. čtrtek 13. Tuje dete Red C. Opera Sreda 12. Jekaterina Izmajlova, la-,7 Macbeth iz Mcenska Premijera Red A. četrtek 13. Prešmentani grad Red Četrtek. Kino Miat/ea: Gospodična tajnica se Porod. deal: Zona, M vc, kaj licče. 5»k)ga: Poslednji vafflček. Lnfon: Curie rože. ^Ska: Dete kairimevala. Borza I) v ^Lbljana 11. februarja. •'aSnja povprečna vrednost tujega denarja 1 be 1 šv 1 an 1 a n 1 fr. 1 1C) i ^ privatnem kliringn 1 avstr, šiling, nemška marka funt Dinarjev 29.07 17.59 7.36 14.27 217.52 42.87 2.89 1.81 9.40 14.30 257.00 i4*las“ zanimiv Hajte „Glas naroda" * Ženin 85let, nevesta 40 - Kdo ie oče? - Maščevanje ljubosumnega očeta — Naš Joe postane kolporter — Smrt tihotapca — Mesto milijonarjev — Pismo Iz Ga-Pa Nočno življenje v prestolnici Hudi boji pri Makall Asmara, 11. febr. T. O. poroča: Na sektorju okoli Makale se vrše hudi boji. Abesinski oddelki so res napredovali, toda so naleteli pri prodiranju na zapreke iz bodeče žice. Italijani so jih s hudim ognjem iz strojnic veliko pobili. Končno so se Abesinci morali umakniti. Italijani so zopet zasedli Makalo. Angleški RK spet bombardiran London, 11. febr. Po bombardiranju Desija so italijanski avioni na povratku bombardirali tudi kraj Sololi,, kjer so ravno člani britanskega Rdečega križa obvezovali dve ranjeni ženi, ki pripadati k sanitetskomu oddelku dr. Meiija. Člani Rdečega križa so bili zelo ogorčeni in protestirajo proti takim brezobzirnim načinom bojevanja, kakor se jih poslužuje italijansko letalstvo. Desije v tresku bomb Addls Abcba, 11. febr. Dopisnik agencije »Radio« poroča iz Desija: Bombardiranje mesta Desija, ki so ga izvedli italijanski letalci, je dalo jasen dokaz, da so Italijani izgubili bitko na severni fronti. Ker v mestu in njegovi bližnji okolici ni bilo veliko protiletalskih topov, so Italijani imeli lahko delo. Že poj ure pred prihodom letal so vojaški krogi dobili od glavnega stana abesinske vojske brez- žično poročilo, da so italijanski težki bombarder ji preleteli Mukalo v smeri proti Desiju. Mesto se je na povelje vojaških oblasti takoj izpraznilo- V mestu so ostali le nekateri vojaški oddelki. Prebivalstvo se je poskrilo po gozdu ali pa po raznih jamah, ki jih je mnogo v okolici. Cesar sam je od. šel na nek grič, odkoder je z daljnogledom opazoval ves potek bombardiranja- Italijanski bombarder- To ie profesor na univerzi v Glas. go\vu dr. P. J. Kelly, ki je odpotoval v Abesinijo na čelu druge velike ekspedicije Rdečega križa, ki so jo Angleži poslali v Addls Abebo ji so vrgli v Desije veliko bomb. ki so razdejala, mnogo poslopij. Stvarna škoda je precejšnja, vendar človeških žrtev ni bilo veliko. Ranjenih je nekaj vojakov, ki so kljub bombardiranju ostali v mestu- Mnoge hiše še gore. Cesarjeva palača je ostala nepoškodovana, vendar je padla bomba tik nje. Italijanska letala so odletela v smeri proti Mak ali, od koder poročajo, da so vrgli tudi na Makalo nekaj bomb. Ker se pričakuje, da bodo Italijani še bombardirali mesto, so oblasti v strogi pripravljenosti. V splošnem je bil uspeh italijanskega napada neznaten. V Addis Abebi so mesto takoj po prejemu telegrama, da so odletela italijanska letala proti Desiju, izpraznili. Radi nepričakovanega napada na Desije so sedaj tudi v Addis Abebi vsak trenutek pripravljeni na napad. Vojaški krogi so v stalni brezžični zvezi s se. vernim glavnim, kakor tudi z južnim stanom, ker je tudi z juga napad mogoč. Mesto milijonarjev V Baselu (Švica) je 1500 mešča« nov volilcev naslovilo na oblastni-je vlogo, v kateri zahtevajo, naj se na vsa premoženja nad l miMilon švicarskih frankov udari posebna 5 r/° davščina. Vloga navaja, da je po staitiisteki iz leta 1934 v Baselu prebivalo 182 milijonarjev s skupnim davku podvrženim premoženjem v višini 382 milijonov frankov, Ta posebna davščina naj bi se porabila za zboljšanje mesenega gospodarstva in za omiljeni« brezposelnosti. Četudi pride ženska v leta, ne sme zanemari ti svoje zunanjosti. Potreben ji je celo poseben smisel In okus za oblačenje. Kajti navadno so ženske, ki prekoračijo 40. leto, ne morejo pohvaliti, da so vitke. Zaradi tega naj nosijo le obleke, ki jili narede vitke za oko. In s primernim krojem in barvo obleke, ho spretna 40 letna z lahkoto dosegla tak učinek. Slika kaže tri obleke, kl narede močnejše dame za oko vitke. Nadaljns najnovejše vesti na strani 7. Stran 2. ^..... Prepir med delavcema. Zakaj? Starejši delavec očita mlajšemu, da je njegovo perilo zaprano in da njegova žena ne zna prati. Mlajši pa se poteguje zanjo. V pranju izkušena gospa Ivanka daje starejšem delavcu prav: S terpentinovim milom Zlatorog se da oprati z lahkoto vsako še tako zaprano perilo. Tu šele prav pokaže to milo svojo čistilno moč! Xf4>fVg[ovoTERPENTIN0V0Mll0 Razgovori s čitatelji Razgibajmo se! Ljubljana, 10. febr. Kmečkemu gospodarju „■ na Dravskem polju: Vsi Usti »gospodarski grehi«, ki jih naštevate, so več ali manj točni, ampak če bi jih mi izpo‘ vedali v listu, bi zanje težko dot bili odvezo. Svetujemo vam pa, kadar bo imel kak velmož tam pri vas kak shod, takrat se ogla* site, takrat nikar vsi ne molčite, kakor da so vam usta zapečaten na. Vas bodo že pripustili k bes sedi, če jo boste zahtevali, to pravico vsaj imate kot zborovals ci; če se pa k besedi nobeden ne oglasi, — kako naj potem naša Javnost izvč, kaj vi kmetje mu slite in čutite? Treba se je malo pogovoriti, prijatelj! Je že res to, da molk včasi več povć kot pa govor, je pa res tudi to, kar pravi sveto pi* smo, da če bodo ljudje molčali, bo pa kamenje vpilo. Saj ste brali zadnjič poročila o tistem velikem zborovanju less nih gospodarstvenikov v Ljubs Ijani? No, tam je padlo dosti krepkih besed, trdih ko hrastov les, in trije ministri so jih poslus šali. In ne samo poslušali, ampak jim tudi pritrjevali in sami jih povedali nekaj, da je vsem zbo* rovalcem odleglo — v upanju, da se bo tudi izpolnilo, kar je obljubljeno. Ali se bo izpolnilo, to je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa je treba odpreti usta, kadar je prilika za to, in povedati krepko in odločno besedo Ampak ni zadosti samo krepko govoriti, treba se je tudi kar naprej krepko gibati in dela: ti Energično se gibati, dokler nt tisto narejeno, kar mora biti na: rejeno. Pri nas opažamo v vseh važnih gospodarskih vnrašanjih ve--dno eno in isto: Nastane kak Pod kri pijočim pajkom krize: Ljubljana pleše Ljubljana, 10. febr. Hudi so časi in Ludem nlkdo ne more zameriti, če si poiščejo razvedrila vsaj v predpustu. Planinski ples bi bil kmalu razgnal masivni Tabor, toliko je bilo premajhno prostorno poslopje. Obenem smo na plesu Obrtniškega društva občudovali najoriginaliiejšo dekoraor jo, kar smo jiih kdaj videli v kazini-Nad vso dvorano je visela ogromna siva pajčevina, sredi nie je pa ogromen pajk — gospodarska kriza — prežal na muhe in pridne čebelice. ki so se zapletle v tregovo mrežo. Vsaka muha in čebelica je pa na kritih imela amblem kakega rokodelstva. Res je, vse naše obrtništvo trepeče, kdai mu izsesa kri neusmilieni pajk krize. Minul) soboto so pa v kazim zardevale naše najmlajše plesalke na svojem prvem balu, ki se ga vsaka ženska spominja do smrti. Tudi stroge gardedamc so seveda sanjale, kako je bilo tedaj, in marsikatera se je spot zavrtila s plahim maturantov. Plesni venček maturantov je gotovo najlepši med vsemi plest_______________________ vse polno drugih, važnih in nuj* nih za gospodarski razvoj, ki se dajo pokreniti iudi brez pomoči vlade, po zasebni pobudi, pod* jetnosti in delavnosti. A sto* prav teh vzgibov in razgibov po* grešamo danes na vseh koncih in krajih, dasi jih našemu gospo* darstvu narekuje že sam naravni zakon samoobrambe. Ali smo se res že vdali gospodarski krizi na milost in nemilost in voljno ča* kamo, kdaj nas bo docela strla? Potlej naj nas kar stare, boljega ne zaslužimo. Poglejte, prijatelj, pri nas na Slovenskem imamo 80.000 or ga* niziranih gospodarstvenih. To je armada, to je sila! Ali smo pa že kdaj doživeli, da bi se ta močna armada mobilizirala v kako enot* Tudi natakarji in poštarji so se v soboto vrstili, najimenitnejše je bilo pa seveda na Taboru na večeru krajevnega odbora JS- Prostore je odlično dekorira! arhitekt Mesar, »Slogi« je dirigiral sam dirigent Svetel, člarice ženske sekcije so Se pa potrudile, da so v paviljonih množicam postregle z vsem na boljšim in tudi z največjo l'u-beznivostjo, skratka, predsednik prireditvenega odseka g. Verbič je vse tako uredil, da so bili zadovoljni vsi gosti, dobre volje in pa tud: blagamik. Zadovoljnih gostov seveda ne bomo naštevali, saj so bili na prireditvi kar trite generali z večino oficirjev rubi lanske in bližnjih gar-niz>¥. podban im zastopnik band, podžupan z mestnimi svetniki, češki konzul s kompletno češko koloni o, d:rektorji uradov in tako tudi kar dva direktorja železnic, oziroma sedanji pomočnik genera'ne-ga direktorja, zastopniki kulture in gospodarstva, uradništva in obrtništva ter vseh slotev in krogov. Vsi pa seveda z damami v narodnih nošah iz vseh pokram Jugoslavije, češke in Slovaške ter Rusije, a tudi dve pristni Japonski vmes. Naivečii vtis je gotovo napravila naša draga Istra s svoilm plesom, občudovali smo spet češko besedo, a z veselim zaupaniem nas je pa navdala razkošna jugo^'o-venska skupina, kjer $o plesalke predočale vse pokrajine Jugoslavije, olcsalci so bili pa sami oficirji. Vse pokrajine enako varuje naša voiska! Predsednik oblastnega odbora JS g- dr. Pirkmajer je upravičeno čestital predsedniku krajevnega odbora g. Josipu Pogačniku k tako sijajnemu uspehu. Edino to še posebej moramo pohvaliti, da je bila prireditev v resnici demokratska! — Narodna Čitalnica v Kamniku vabi občinstvo, da sc ndeleiii v soboto 15. t. m. gostovanja sokolskega gledališkega odra s Viča, ki vprizo-ri veselo anekdoto »Igra v gradu.« Beseda dneva Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa ja mnogo. Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu! Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njinh ki snujejo dobro. Kdor zatira si* romaka, sramoti stvarnika nje* govega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega. (Sv. pismo: pregovori, pogl. V’ 20—22 In 31.) Pirnatov kralj Aleksander Ljubljana, 11. febr- 1936. V soboto so na ljubljanski univerzi svečano odkrili spomenik viteškega kralja Aleksandra Zedi-nitelja. Kip je delo kiparja Nika Pirnata, vlit je v bronu v tričetrtinski velikosti. Podstavek je r5 domačega ihanskega kamna. Kip in podstavek je kupila banska uprava in ga izročila univerzi, ostala pa je njegova lastnten- Kip, ki je nova mojstrovina kiparja Piv* nata, so odkrili skromno v vesti-bulu univerze. Kot čujemo, dovršuje mojster P>r' nat tudi nov kip predsednika Narodnega galerije g VVindischerja, ki b° v kratkem gotov ter bo tudi mojstrovina zase! Smrt tihotapca Mairibor, 10. februarja. Zaitoistua smnt je doletela te dni na madžan-sko-ijugostovansikč meji nekega starejšega moškega, katerega ime še nhso mogli ugotoviti. Zvečer okoli 20. je graničar Y Kobrlfru, ki leži na jugoslovanski strani, zapaiztl v temi starejšega moža z vrečo na hrbtu. Po službenih predpisih je graničar zaklical trikrat »Stoj!« za kar pa mož ni zmeni in je pričel bežati. Nato je graničar oddal X zrak 2 svarilna strela, a tudi Prl tem neznanec ni obstal. Z dvema streloma je nato graničar 1>°' drl moža. Komisija, ki je bila takod P°' klicana na kraj dogodka, je dognala, da sta strela zadela moža v prsa in trebuh ter da je bil Pr' priči mrtev. V vreči so našli 3a0 zavojev madžarskega tobak3’ kar je ptfčailo, da je Ml ustreljeni tihotapec. Neznanec ni irh® prti sebi listin, oblečem je biu ponošeno in zakrpano obleko 'u je star okoli 50 let. Pokopali 50 ga na pokopališču v Ko,Ml in. kritičen položai. — halo, na zbo* rovan je! Tam bliskanie in grme* nfe, resolucije na vlado, od ko* ‘der seveda obljube. — to je na tudi vse. Potlej pa — spet vse ti* ho je bilo . lTse samo čaka, kai bo naredila vlada. Dobro, je toliko in toliko stva* ri. kjer ie odvisno največ od do* bre votle in uvidevnosti vlade, da se kaj ukrene. Uh je pa tudi no, skupno gospodarsko akcijo in to akcijo ne samo započela, ampak jo tudi energično in smo* Ireno izpeljala do kraja in cilja? Se nikoli!. Tako je, prijatelj, z našimi »gospodarskimi grehi«. Dosti je teh grehov, ki padajo na vest drugih, dosti jih na nade Uidi na našo lastno vest. Kdo nam jih bo odpustil? KINO SLOGA R___________Telefon 27-30_______ Poslehnit film popularno HANSI NIESE Georg Aleksander, Leo Slezak, Snsl Lanner, Greti Thetmer In drugi I Jutri: Dam>s poslednjič ob 16., 19.15 M 21.15 uri veseloigra Lmhezet! na dvoru Srečni in veseli dnevt v Tschlu Dodatek: Jelen — kralj gozda in nov zvočni tednik s prizori iz Ga-Pa SVETI,SLAV PETKOVIČ: Zmaga v Beogradu Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije je foto-sekcija srb-Planinskega društva na svečnico odprla I. razstavo jugostov. amaterske fotografije. Beograjska razstava ima oddelek za umetnostno fotografijo s 160 slikami 52 razstavljencev, od teli i? 24 Slovencev in pa član Ijublj. fotokluba Hrardira iz Ivanca, ki ima eno sliko, ostali pa 89 slik, 18 jih pa živi v Ljubl.ani. V poseb-Perti odseku razstavlja samo Stališa Korunovič iz Beograda 6 slik iz vojaškega življen,a. Drugi oddelek nam kaže našo turistično fotografijo Razstavljalci so v večini •sti, kakor v prvem oddelku, vendar iih je pa 58 s 16 slikami. Tudi tu Je spet 23 Slovencev s 87 fotografijami, Ljubljančanov pa 13. Z naivečjo kolekcijo je na razstavi zastopan odbornik Fotokluba prof. '*anko Ravnik, sav je brez dvoma najboljši specialist za planinsko fotografijo. Zanimivo je, da tudi drugi razstavljalci razstavljajo slike našiti planin, a mi bi jim lahko Postregli tudi s planinskimi slikami 2 vse Jugoslavije in z Balkana sPfoh! Seveda kvaliteta slovenskih fozstavljalcev daleč presega vse druge. V posebnem oddelku ima-Jo Profesionalni razstavljalci planinah slik Griesbach iz Zagreba, -foško Smuč iz Ivubljane in >Put-mk« tudi prav dobre stvari. V ka-tahigu je med drug mi reproduci-fotia po ena slika Joška Kosa iz eJrovgrada. Vlada Cizl a iz Mari-in Frana Krašovca, a najbolj-je gotovo »Jalovec« Iva Go-iz Ljublane. Odlikovanja ‘udi razsodišče je razstavo oc,Goren.i danes tega še nisem prebolel. Na vogalu nebotičnika pa trčim s kolego Pikom. Reče Pik; »Vse sem že prodal! Nocoj gne ko po loju. Hitim po drugo zalogo-, A čak, meni se mudi! Daj mi brž tvoj snop, pa ti stopi gor po druge. Prihraniš mi pot in čas- Z veseljem mu izročim snop in zaprosim: »Pik, vzemi me s seboj! Da se bom naučil. Sam še ne vem, kako začeti.« »To ne gre,« pravi Pik. »Noben pameten podjetnik ne ho šel svoda poslovne trike kazat konkurentu-Ampak hočem ti drugače pomaga* ti. Tu t6 dam za tvojih 30 izvodov 30 kron. Ti pa iiste v upravi plačaj:« »Ali, Pik, jaz moram vendar odšteti za vsak prodani izvod 75 par, torej bom imel trikratno izgubo! Ti pa trikratni dobiček!« . »Kaj pa moralni efekt, kredit, ki Si ga pridobiš, da si v nekaj minutah prodal vse izvode, ha? Preudari, s kakim rešpektom te bodo gledali v upravi Ta celo Pika poseka! bodo dejali. Prijatelj, to se ti desetkrat izplača Pri vsakem podjetju je prvo -— kred:t.« Tako mi :e predoo 1 to reč Pik. In sem uvidel, da ima prav- In sva sklenila to kupčijo. Saj pravim. Pik je ženijalen trgovec — kmalu bo generalni direktor. In potem ma morda angažira za svojega slugo- Joe, solil, mu je umrla pred kakimi IS leti prva žena. Oče stoletnik Želimo prvemu ženinu v tem lotu učakati še mnogo let ob strani svoje izvoljenke. Če bo šel po potih prednikov jih lahko učaka še 100. Njegov stari oče je bil 10L leto star, ko je umrl. Zlato v Bosni v angleških rokah V Bakovičah pri Fojnici v Boo-ni so angleški strokovnjaki nad 2 leti preiskovali tamošnji teren, da bi ugotovili, ali vsebuje ruda toliko količino zlata, da bi se iz# plačalo redno eksploatacijo. Pre« iskušnje v Londonu so pokazale ugodne rezultate. Te dni so že pri speli iz Anglije vrtalni stroji in druge naprave in podoba je, da bodo torej pričeli Angleži iz# rahljali tamošnja ležišča rude, Id so znana že izza starega veka, ko so tod pridobivali zlato Rimljani. Družba, ki je vzela v zakup rud# na ležišča, je mnenja, da je mi# tabiloa eksploatacija ležišč zajam čena za nekaj desetletij Ženin 85, nevesta 40 Poroka bivšega dvornega orožnika v Poljčanah Slike iz sodne dvorane Kdo je oče? čigava je punčka? Po razburljivem pričevanju je punčka ostala brez očeta Ljubljana, 11. febr. Tam pni Lukovici se je godilo, nadaljuje se na gradu, na slavnem Kersnikovem Brdu in tudi pred senatom na št. 79. in bo še precej Časa trajalo pri sodiščih in pri stolu sedmorice v Zagrebu, a še vedno se ne ve, čigava je punčka. Minka je vdova že 10 let, odkar se je njen rajnki — Rus je bdi — pri vožnji v Ljubljani ,do smrti pobih Njun fant je star že 12 let, tako da je vse v redu po božjih dn cerkvenih postavah, punčka je pa stara šele dobri 2 leti in še nima očeta. Niti sodnije ga revšetu niso mogle najti in določiti. Štefan je pa postaven fant. dober gospodar in še opekarno ima. Res sta se nekoliko štemala, da je Štefanu š'o za nohte v strahu t>red pestovanjem Zibati n; maral in se je res srečno vse podrlo Minka ,jis pa zadala prijazno hišico in.* kakopak, pri Štefanu jemala opeko. »Sc bo že poravnalo, ko bova par.« šj je mislila, ali Štefan pio podrti j ni hotel nič več vedeti za mio. Zahteval je dokaze, d n :e popolnoma »frei« od nje. in M'nka mu je pokazala potrdilo, da de hiln tedaj v ženski bolnici-', in čsik, da je plačala v bolnici. Štefan ie žuonnu predložil te dokaze, toda razumni mož je na prvi pogled spoznal, da je vse 'kimaj nrav n°™xlno pn-nare-eim ,7a .h^ln-'oo ig Minka pre-nared-'a kar ček. ki ie z n-im poslala denar za ponramlo zet, ,dok-toriu« Bevci' v Lnihliann. Tyd; od zimane potrdilo si "e nn'skrbc'a na ta nax,n da j» od-.-^-^la snodn'1 de! neke Vs-kne s pečatom in pod- pl-'om vmec ne Qe-r)n naieicnln, da bila bejrncii. In v tem Vri ig sle 7^ dekane o prvi nodrt-ni "e Minka ro 7Vr.il q nrerenotenonui ŽlJ-panu da ha na sedal Štefan goto- VO Qr-i|C> rrr-v-ir n tlO Kotovo zibanie, je Štefan zdivjal in tožil Minko zarad; klevete, ko še ni končana tožba zaradi očetovstva pri sodišču na Brdu Pripisovanje očetovstva po nedolžnem je pa kleveta, ki ima lahko za posledico tudi trajne stroške ali alimente in še druge sitnosti n. pr- pri nameravani ženitvi z drugo, če se človek ne zna braniti, seveda. Minka je sredi tridesetih in energična ženska, ki se ne da ugnati kar tako. Mirno sedi na zatožni klopi, a tu in tam jli odskoči svetla Židana ruta na glavi, ko strese z glavo. Popolnoma je prepričana s svojo pravico, saj ima izvrstnega zagovornika, odvetnika dr. Malniča iz Lukovice. Tudi ona lie odlično pripravljena na odločilni boj- Govorilo se bo o tem in onem in zagovornik predlaga izključitev javnosti. Gospod doktor 7. dežele pa nli računal na kosmata ušesa vsega vajenega stalnega poslušalstva št. 79. Senat se je naglo vrnil iz posvetovalnice, ker je pač preverjen. da tega avditorija splnh ni mogoče več pohuišati, in predsednik je razglasil, da je predlog za izključitev javnosti odklonjen Kar se ponarejanja tistega čeka in potrdila tiče, je obtoženka takoj priznala, z vso silo se pa brani očitka klevete in dokazuje na vse načine, da je Štefan oče. Obtožnica ji tud) očita, da je navajala prvotno datum, ki je Štefan zanj dokazal svoj alibi, nato je pa datum spet pričela prestavljati in tako omajala svojo verodostojnost. Grozno, naposled pa obtožnica celo trdi, da je imela znanje s hlapcem Cirilom, ki jo je menda celo prišel pod okno klicat- Samozavestno je Minka pričela svoj zagovor ali dokazovanje resnice: »Prosim za besedo, da povem vse od kraja«, in že ji je predsednik pretrgal lepo navito nitko: — Ni treba, saj je vse tu zapisano! Ona pa sput: »Prosim za besedo« in dalje, kako jo je Štefan nagovarjal in ji nosil zdravilne rože in močno črno vino, a tedaj ni vse skupaj rtič pomagalo. Ko je pa naposled res zropotalo, jo je poslal v bolnico, kjer pa ni bilo prostora in- je šla k zdravniku. Nikakor ni betel verjeti, da je »frej«, in ji je grozil, da jo bo zaklal in ubil. Nikdar ni bila varna in samo da bi imela mir pred njim, je napravila tista potrdila. »Smrda, potrdilo hočem«, je kričal in zato ga je tudi dobil. — Pustimo ta splav, saj je že šel, sp jo opozorili in so naposled vendar pričeli, kako je prišlo do punčke- — Nihče me ne bo prepričal, da ni on oče! In spet je imenovala nov datum. Z brdske njive je tedaj Šla mimo Štefanove barake pri opekarni. Zvabil jo je v barako, vzel njeno koso m skril med svoje orodje, obetal ji opeko za hišen i. t. d- Zagovor zna toženka na pamet in ga kar diktira zapisnikarju: Kosila sem na brdski njivi drugo mrvo... Že prej je bila večkrat v baraki, pozneje še trikrat, nato pa nič več. Tudj z nožem ji je žugal, če mu od županstva ne prinese potrdila. Dokazov za obiske v baraki Minka nima. ker je bilo že temačno in ni bilo ljudi blizu •.. Obtoženka trdi. da ima Štefan vse priče podkupljene da bi se iznebil očetovstva. S hlapcem Cirilom, kj je oženjen, ni bilo prav nič, saj je niti vprašal ni, otrok je pa edino od Štefana in s tem prepričanjem bo tudi mirno legla v grob. Župan Lovrenc je res take postave in možak, kakor se spodobi za župana. Kar priča pove, drži kakor, pribito, in njegove izjave ni mogoče omajati. Da bi tedaj v občinski pisarni ne bil pozabil na splav in novo imanje je previdno poleg datuma v koledarju zapisal: Dež in brozga- Zaradi firbcev! Drž. tožilec Goslar: Alj samo ta datum? Župan trdno: Samo ta! Zagovornik: Težko, morda ga mešate s kakim drugim dnevom? Župan še bolj odločno: Nobenega drugega dneva! Jaz lahko pri-sežem, Bog pomagaj! Tudi obtoženka ugovarja: Očka, bilo je pozneje, ko sem prišla po en »pos«. Očka pa: Minka, ne bo »štimal« tisti dan. sem Ti rekel, pozneje si pa dejala: Žnjim sem, naj bo, kadar hoče, Minka in očka župan sta se že še zgovorila, ali grmelo je in treskalo, ko je pred sodnike stopil za pričo sam opekarnar Štefan Mirno je opisal, kako se je je »popolnoma najedel«, ona je pa jezna opisovala, kako je bilo v baraki. ter ga togotno obkladala z »gumpeem«. Predsednik s- o. s. Brelih se je bal, da obtoženka priče ne oplazi z dežnikom, in jo naglo pozval; — Ne bodite vendar tako huda in dežnik odlžite! Iz dialoga nekdanjih zaljubljencev smo ujeli samo; Vabil si me — Spodil sem jo »Marš« — posili je hodila — za ramo prijel in brcnil — niti za prvič nisem gotov — ona me bo pokopala — nikdar nisem zahteval potrdila — Lump, zakaj si mi dal 200 Din? — Ni res! Prisegel boš, mora priseči! Opeko si mi »šenkal«, češ, občevala bova do smrti! Dvakrat boš prisegel! Za županovo potrdilo enkrat, drugič pa za drugo! Bom takoj tožila za krivo prisego. Priča pa pripoveduje, da ji ni nikdar zakona obljubil, pač ji je pa res svetoval, naj zida hišo in sama preskrbi apno in pesek, opeko ji bo pa on dajal — za denar. Seveda tudi zagovornik protestira glede opeke in že mu namignejo: Gospod doktor, to bo pu za vašo opekarsko pravdo. Zahteva prisege je bila sprejeta in predsednik po pouku in pomenu prisege še opozarja Štefana: — Sedaj si pa še dobro premislite ! Le redko prisega o pri sodišču in počasi, slovesno, da je Štefan imel več časa za premislek, prižigajo sveče pri razpelu. Štefan dvigne prste »Dvakrat je po krivem pri. egel« zakriči Minka, a že vstane Štefanov zastopnik in predlaga razširjenje obtožnice zaradi očitka krive prisege, obenem pa tudi tožilec razširja obtožnico radi javne klevete, ker je obtoženka priči javno očitala, da je dvakrat po krivem prisegel. Dolgotrajno čitanje izjav raznih prič ni odkrilo posebno važnih stvari. Priča Tomaž je podpisal pogodbo med Minko in Štefanom za opeko kot priča, pripovedovala mu je pa tudi, da ima 5 ali 10.000 Din v hranilnici- Drugi Tomaž, ki dela v opekarni, je izpovedal, kako se je Minka Štefanu nastavljala po celo uro. Štefan mu je rekel, kako jo težko gleda, in mu naročil, naj jii ne da opeke brez plačila. Hlapec-Ciril je pa Minki res ob 11. ponoči prišel povedat, da gresta zjutraj za rano orat. Preiskava krvi je še popolnoma nova, vendar se je pa naša sodišča že poslužujejo. V tem primeru je preiskava krvi P°‘ kazala tako skupino krvi. ki ne izključuje očetovstva, vendar pa očetovstva tudi ne dokazuje. Iz spisov smo tudi izvedeli, da zaradi opeke med obema teče tožba za 3032 Din. Zagovornik je predlagal preiskavo cbtoiženkinega stanju po psihiatrih in po pedagogih tudi preiskavo o nieni duševni nerazvitosti- Sodniki so se predlaganim pedagogom začudili, drž. tožilec Goslar je pa debato zaključil z ugotovitvijo: — Saj ste slišali, kako js brihtna! Branilec dr. Malnič . je zaradi prejudicialnosti še predlagal prekr ni te v razprave do pravomočne rešitve v civilnem sporu glede očetovstva, zastopnik zasebnega udeleženca Špendal in drž. tožilec sta se pa protivila- Zagovornik je še opozarjal na .prejudidalnošt sodbe in si pridržal sklep. Po govoru drž. tožilca Goslarja je Štefan predlagal, naj bo obtoženka kaznovana za žalitev, ona je pa samo vprašala: Kdo bo otroka živel? Štefanov zagovornik je med drugim omenil, da je obtoženka že I-1920 nekoga obdolžila očetovstva, za njim je pa izvrstno pripravljeni branilec dr. Malnič ob-širna in vsestransko opisal zadevo, kako obtoženko vse preganja in kako se skuša Štefan iznebiti očetovstva, ko se ji je prej 6 let nonujal. naoosled jo je pa vendar pregovoril. Vedno ji ie obljubljal zakon in tako sc je van zaljubila do ušes Zaradi civilne pravde naj sc danes kleveta izloči- Dolgo so” poslušalci čakali na konec posvetovanja in star abonent s št. 79. je modroval; Tega naj napravijo za očeta, če je ali ni-ker ima denar, da ne bo spet en revež več! Zagovornik dr- Malnič je obupaval, ker je imel ob 15. važno razpravo na Brdu in se je razprava pričela pred 11.. sedaj se je pa vleklo in vleklo še posvetovanje že nad uro. Telefoniral je po taksi, ki je hupal in klical pred palačo, naposled je pa predsednik s- o. s-Brelih ob 14-15 razglasil, da je Minka kriva zločinstva ponarejati'a listin in klevete, ker je županu rekla da ie s Štefanom noseča, iti ker je Štefanu pri razpravi očitala kriv ’ prisego obsojena je na mesec strogega zapora, oproščena je pa. da hi si hotela z namero protipravno prilastit; 200 Din za zdravnika, ki jih je tud1 vrnila. Dokaz Štefanovega očetovstva se ji ni posrečil in tudi krvna preiskava ni striktno dokazala, da hi h:!l on oče, pač so pn priče izpovedali, da je po splavu Štefan ” mogel več videti in zato gotovi tudi ni več imel razmerja z nio. V beograjskih nočnih lokalih Fant iz Trbovelj, ki prodaja „muštikle" — Pevačice Beograd, v februarju. Razsvetljena stolpna ura na Prometnem ministrstvu poleg beograjskega kolodvora pokazuje že enajsto uro. Toda prestolnica ne Pozna tihih, nočnih ur. Fevažlce Hodiš po ulici sredi meščanov, ki so namenjeni na kolodvor ali v ono izmed kavarn, ki jih v bli-postaje ne manjka. Od leve 111 desne čuješ kitare in pesmi peščic, ki pojejo z visokim in že «oraj hreščečim glasom po gostilnah. Kreneš v prvo. široka dvorana, Polna gostov in dima, da se pre-r’ješ komaj io prazne mize- Na fnajhnem podiju sede pevačice, lgrajo in pojejo: Hd kako si tuana žena, bledo ti je lice-. • srebna imaš, alata imaš-. • črn cigan »kapelmajster« igra nil violino in se sklanja preko mize nad pol pijanim gostom. Visoka črnooka pevnčica udarja na daire in poje refren pesmi- Ko °nča, stopi iz podija in začne po-rivti okrog gostov. Godba nadalje z lahko poskočnico. Pri prvi mizi na levi sedijo štir* le rnožj^ in debatirajo. Govorijo o nevni politiki, glasno in skoraj r'če kritizirajo. Toda drugi se ne Ztrienijo zanje. Pri mizi na desni SelC°nov itd- Prerije se k mizi in Ponuj,,. Gospodine, kupite!« č, In 11 razstavi po mizi kakor na Pt'"',111 Sele tedili vidiš, da je to gle]' t.>tt"ol(' Majhen je, da komaj ^ a (:p?- mizo- Morda je star se- en!)1 l( t' mordl' Ve^ ne Na (>kr> škili in vendar vidiš, da je PtY,sr>'Jgl|edujoč, kakor da bi ti In ? ,nk° P° tihem, na štiri oči te,Z;Utm-> Povedati: Gospod, kupi-oče vUn^’ tfl'm 7ja oslom me čaka. Po’ raZtrSan m razcapan (sicer laz ' *11 dc*0TT1,'znež in pijanec) in dVil n,.U m,0r-1m' moram prinesti k-iv 'Uliria' sicer me bo pretepel kor mačko. če L k'iub temu otrok ni vsiljiv. nab^sT' ne kupi' rnzdere * štant«, pf. . .^P® in napolni roke ter pet °Pi kvnflslednji mizi, kjer zo-vso svojo šaro in po-Pite! SVO'*° Pnošnjo: Gospodine, ku- fobe »h- m-U °dkupiI k0lS njegove stisnil v žep par dinarjev, te pogleda z velikimi očmi in čisto potihem zamrmra: Hvala, gospodine! Bve drobni punčki Toda niti pet minut ne sediš pri miru. Hipoma, kakor da bi zrasle stal, se pojavita pred teboj dve drobni punčki. Po zmršenih, črnih im skodranih laseh z lahkoto ugotoviš, da pripadata ciganskemu svetu. V majhni košarici nosita umetne rože. Ko obideta vse goste, izgineta kakor sta prišla- Bogve kje v kakem temnem kotu stranske ulice preži nanj mati ciganka, da jima pobere do zadnjega dinarja vse, kar sta nabrale- In tako Se ta slika nadaljuje skoraj brez prestanka- Kočevar ti ponuja čokolade za dinar Za njim ti prinese ponujat mlad Amaut koš laških lešnikov in »kikiriki«. Ta ponuja vztrajno in odločno- Fant iz Trbovelj Fant, iz Trbovelj doma, ti ponuja vsakovrstne ustnike in pipe- Za mail denar »lepu muštiklu«, kakor ti v naglici pojasnjuje, ker te ima za Srba.. Šele ko ga povprašaš od kod je, in ti pove. da je od tam doma. »kjer se solnce ne smehlja«, (poleti je poslušal v veliki Kolar-čevi dvorani trboveljske slavčke), je ves zaupen s teboj, kar nekako srečen, da se lahko pogovori s teboj pc domače, čeprav ne v tistem robatem trboveljskem žargonu. Zaupa ti, da mu konkurirajo Rusi, ki prodajalo isto, toda manj vredno robo. Včasih pa vendar kaj več izkupi čeprav se zadnja leta tudi Beogra jčanu kriza malo huiše pozna. Seda j pozna že precej Sloven- cev po Beogradu in tudi nekaj poslancev-je že od njega kupilo nekaj »špicov«. Plenit! je zažvenketelo po tleh. Nič hudega, nič posebnega. Pri mizi na desni se je fant ob dekletu malo bolj razvnel in začel razbijati čaše. Godba je udarila poskočno, pevačice so zapele našo slovensko »Regiment po cesti gre«. Naša pesem v grlu pevačice Začudiš se Pa ti hiti trboveljski fant pojasnjevati, da zna vsaka »kapela« nekaj slovenskih- Za kovača ti zapoje dve, če hočeš- Toda navadno Je tudi katera od pe-vačic Slovenka- Prav mnogo jih seveda ni Mora že prekleto trda presti slovenskemu dekletu, da zaide med pevačice. Pokličeš »primuša« z violino in mu naročiš slovensko- Cez hip, dva, in že ti udarijo na tamburice in kitare ono veselo: Dekle, šla je po vodo, na visoke planine- Toda kmalu ti je žal, d.i si naročil slovensko pesem. Ne radi kovača, kj ga odrineš, ko pride s krožnikom dekle posebej k tvoji mizi, marveč radi pesmi same, ki jo pevačice takorekoč profanirajo. Namesto uglajenega in ubranega petja, slišiš hreščeče glasove brez srca in duše, ki je v vsaki naši pesmi. Zunaj ti zaveje v obraz svež nočni zrak. Mra^a nobenega, čeprav smo globoko v februarju. Ulice so še vedno svetle in živahne. Beograjska gospoda se vozi v limuzinah iz hotelov v bare, da tam nadaljuje ob šampanjcu in »Tigermilchu« z veseljačenjem. Skrb za zajednico nad egoizmom poedinca Dr. Zarnik o ojalovitvi Zagreb, 10. februarja Na ljudskem vseučilišču v Za? grebu je imel znani naš biolog dr. Zarnik zanimivo predavanje »Evgenična sterilizacija in njen pomen«, ki je privabilo nebroj po« slušalcev. Iz tega predavanja pri« našamo najznačilnejše misli. Oče — Anglež O takozvani sterilizaciji se dan« danes splošno govori, zlasti še v zvezi s Hitlerjem in Nemčijo kjer so uvedli sterilizacijo. Steri« lizaeije pa si ni izmislil Hitler, njen duševni oče je Anglež Gal« ton, ki je živel koncem pretekle« ga stoletja. Mimo tega pa je za« nimivo, da je zakon o sterilizaciji sprejelo že zdavnej prej 28 držav USA. Dr. Zarnik je posebno na« glasil, da je sterilizacija mnogo blažje sredstvo nego tisto, ki ga uporablja sama priroda, ko brez« srčno pusti propasti vse, kar ni sposobne klenega življenja. Že pri domačih živalih si človek za pleme izbira najbolje. Koliko de« narja izdaja vsaka država za do« bro pleme domače živine: ko n. pr. razne komisije potujejo v Švi« co in drugam in tam nakupujejo plemenske bike. Degeneracija O svojem potomstvu pa člove« štvo navadno nič ne premišlja. Človeški rod je tekom dveh tisoč« lotij civilizacije precej degeneri« ral. Tu je dr. Zarnik kavalirsko navajal samega sebe za primer, ker nosi očala in ima popravijo« ne zobe. Težko si je zamisliti pra« človeka, ki bi v borbi z medvedi in drugo zverjadjo nosil očala in s popravljenimi zobmi grizel si« rovo meso in trgal rastlinsko hra= no. Taki ljudje bi morali od gla« du umreti, ali pa podleči v borbi z zvermi. Žena z ozkimi boki je Mnogo obetajoč športni par sta madžarska prvaka v umetnem drsanju Rotter in Szollas" kj ju kaže slika morala takrat za porodom umreti. Danes se tak porod z lahkoto po« sreči s carskim rezom, in na tak način rešiti njo samo in njeno po« tomstvo. Milijoni za norce Svoj čas je priroda sama vršila selekcijo plemena in uničila vse, kar ni bilo življenja zmožno. Da« nes pa z vsemogočimi sredstvi rešujemo, kar bi priroda po svo« jih zakonih neusmiljeno zatrla. To je negativna selekcija. Tu je za primer navedel dr. Zarnik voj« no. Milijoni najboljših gredo v vojno in tam izkrvavijo, doma pa ostanejo slabotneži in degeneri« ranci. Iz vojne se vrnejo pohab« Ijenci, ki potem okužijo zdravo pleme. Predavatelj se je podrobno pc« čal s sterilizacijo v Nemčiji. Ta zakon zadene le bolne in nespo« sobne, take o katerih sc da z go« tovostjo trditi, da bodo imeli bol« ne potomce. Tu je za primer na« vajal predavatelj, da je Nemčija za slaboumne trošila nad 20 mi« lijonov ma‘rk. Medtem ko je dr« žavo veljal tak slaboumnež na dan 4 marke, je dobival brezpo« selnih le dve marki. Zavoljo ugod« nejših socialnih pogojev so sc bol« ni in slaboumni jačje množili ne/ go zdravi brezposelni. V normalnem zakonu je bilo do največ troje otrok, medtem ko jc imela zakonska dvojica slaboumnega 4 ali šc več otrok. Interes zajednice Predavanje so spremljale pro« jekcijskc podobe. Podrobno jc bi« la prikazana sterilizacija moškega in ženske, kjer so poslušalci vi* deli, da jc ta postopek zdravju popolnoma neškodljiv in nima nobenih fizičnih posledic. Na splošno jc predavatelj potem zak« ljučil, da izhajajo vsi prigovori proti sterilizaciji iz pretesnega razumevanja individualistične vrednosti posameznika. Navadno se pozablja, da je interes celokup* nosti nad interesom posameznika. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. ">9 Drugi tlet. RAZDOR Whlliatn Morris se je napotil k svojemu, zdaj tako praznemu in pustemu domu. Tako« ko je Ela s svojo materjo Mia odipotovala na Škotsko, žal! je le staro zakonsko dvojico ie odpusti! vso shižmčad, obdr-kot čuvarja hiše. Zadosten je stopil v hišo in se podal v svojo sobo. Ko je šel mimo sobe, kjer je nekdaj prebivala Ela, je s!*o6x>ko vzdihnil. Vstopivši v sobo je na mizi opazil pismo. Bilo je od njegove tete. V pismu mu je poročala, kako so se že znašle v novem okolju in mu nazorno opisala pokrajino, v kateri stoji njun novi dom. Vabila ga je, naj kmalu obišče njo in Elo, ki postaja čedalje bolj ža’ostna im turobna. Rotila je V/ifliama, naj pozabi na vse, kar je bilo med njima in naj pride. Ne more si misliti, da bi se Mio zgodilo kaj takega, kar bi onemogočilo spravo med njima. WiKanr je melumiono zganil pismo im ga spravi v žep. »Ona me ljubi«, je jedko pripomnil, »o tem ne dvomim in tudi nikdar nisem dvom:1. 'Voda tiste noči ne bom nikdar pozabil1«. Jezno je udaril z nogo ob tla. »Toda tisto, kar mi je povedat Edvard, še bolj utrjuje moj sum! Kako je mogel baron tlardy govoriti o Eli? — Ta topov! — če je bil on tisti, v čegar objemu je Lila 'tisto noč — o>i.e:n — lutcru —« besno je treščil s pestjo po mizi. j Nemirno je pričet lioditi po sobi in razmišljati- o razn.ti stvareh. Spomnili se je zdaj na Jima. »Hm — da — Jim mi prav nič več ni pogodu. Tako čudno se zadnje čase obnaša proti meni, in že večkrat sem opazil, kako mračno me gleda. Da mu ni Eti-za kaj izblebetala, o .tistem dogodku, ko je padla in sem jo po-,nesell v njeno sobo? Mogoče mu je stvar po svoje opisala im me Pri njem očrnila? ... Pa kaj me brga vse to? Sad sam dobro ve, kaj ga čaka, če odpade od mene«. Zamišljeno je obstal pred oknom in zrl na hišo barona Har-dyja, ki je bila njegovi nasproti. »Moji ljudje so mil sporočfi, da se policiji tord Bonton zdi sumljiv. No, bomo vdeli' kaj bodo ukrenili. Moji vohuni bodo že pazil. Tedaj pa je Jack zagledal barona, ki se je pravkar vračal v svojo hišo. Skrčil je pesf, skozi stisnjene ustnice mrmraje: »Ta topov ni bo dajal račun za Eto!« NENAVADEN OBISK Baron je prišel domov prav slabe volje, ker ni nikjer mogel najti Cliifforda- ki mu jo je zopet zagodel- s tem da mu je poslal neko razuzdano žensko, katere se je s težavo otresel šele potem, ko je globoko segel v žep. Ves nejevoljen je nalhruBI sllu- go, ki mu je prunesel vizitko. Ko pa je prečttal je besno skoči pokonci. Na vizitki, ki ga je spravila tako iz ravnotežja, je stalo ime: »NViilMam Mortiils« »Kaj neki hoče ta človek od mene? Reci mu, John« se je obrnil k slugi »da me ni doma«. Sluga še ni dobro odšel, ko je baron zaslišal prerekanje im prerivanje. Takoj nato pa so se vrata odprla na stežaj, v sobo je stopil Wiilliam. Baron je ves zaripel skočil po ponču, »Kaj naj to pomeni? — To je nesramnost- John! John!« »Zaman ga kličete!« ga je'osorno prekinil prišlec, »z njim sem že opravil. Zdaj hočem pa govoriti z vami!« »Lopov! — Nesramnež! je zar-jul baron — »poklical ♦ bom —« Preden pa je mogel stopiti korak naprej ga je že VVilT.iam zgrabil za rame im ga krepko stresel. »Samo še eno žaljivko iti spoznali boste, kdo sem!« Baron Hardy se je ves bled na,sloni na steno. Nedaleč od njega je tam visci samokres. Wi ll.um pa je opazil njegovo namero. »Ne trudite se, gospod baron«, je hladno dejal. »Vaše brizgal-nice se prav nč ne bojim. Sicer pa jaz zelo dobro zadenem«. In kot hi čaral, je že d/ržaj v rolki samoknas. »A tako? Nevarne grožnje! To boste še drago plačali!« se ie zadrl baron. NViillram sc je nasmelmij. »To, o čemer se bova midva zdajle razgovarjaia, se bo godilo med str.nm očmi. Vaše grožnje so torej prazne. Sicer pa to sami dobro veste, gospod barom!« »Ne razumem, kaj bi radi«- je že malo bolj krotko odgovoril baron. »Tako? No, petem bom pa jasnejši. Ali vam mogoče ni znano, na kako ogaben hi raz-bojniški način dovajajo k vam nedoiižara dek letu ? « Baron je prebledel in mukoma spravil iz sebe : »Od kod — veste — to?« »Vse vem. Zdaj pa hočem z vami govoriti o -neki drugi stvari«. Baron se je nekoliko zbral In je ponovno poskušaj pozvoniti služabniku, toda WiUiam mu je to preprečil. »Zaman se trudite. Vi mi morate najprej odgovoriti na moja vprašanja!« »In če nočem? Kdo mi sme ukazovati!« Williani je stopil čisto blizu k baronu m mu ostro pogledal v oči. fi,ardy je vztrepetal pod tem pog'edom. »Potem vas bom prisilil k temu!« »Kaj pa bi radi od mene?« Baron je postali spet ponižn^jši. »Prepričan sem, da vam je anano, kje je bila moja sorodnica iflisto noč, ko je ni Milo domov«. Čeprav je Mi baron predrzen 5n nesramen, se je vendar bal Morrisa«. In zdaj je zaslutil, kaj ,u je privedlo sem. Pa ne, da M Mila ona temu čtoveku vse povedala? je v strahu pomislili. Wiluarn kakor da ni opazi’, kako se je banom prestrašil, je nadaljeval: »Torej- mojlje sorodnice vso noč ni bilo domov. Nam ni hotela povedati, je bila. Iz raznih okoliščin pa sklepam in sem tudi prepričan, da je b®a tisto noč pri vas. Govorite!« Hardy se je oddahnil. Sprva je hote1 vse zamikat., zdaj pa si je stvar premislil. Vražji smehljaj je zaigral na njegovem iz-življenem obrazu. Ce bo zdaj prepredeno in oprezno postoirai, bbo vso stvar lahko izpela! tako: da se Ela sama vrne k njemu!« »Ah. je zdaj prijazno odgovoril. »To je pa povsem nekaj drugega! Ko bi bil vedel, gospod Morris, da se vaš obisk tiče tega vprašanja. M vas bil povsem drugače sprejel«. Iz domačih eaiev VALENTIN VODNIK: Moj spominek Kdo rojen prihodnjih Bo meni verjel. Da v letih nerodnih Okrogle sem pel. Ne žvenka, ne cvenka. Pa bati se nič, Živi se brez plenka O petji, ko tič. Kar mati učila. Me mika zapet; Kar starko zložila, Je lično posnet. Redila me Sava, Ljubljansko polje, Navdala Triglava Me snežne gore. Vršaca Parnasa Z gol’ svojega znam, Inacega glasa Iz gosli ne dam. Latinske, Helenske, Tevtonske učim. Za pevke slovenske Živim in gorim. Ne hčere ne sina Po meni ne bo. Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. Valentin Vodnik, prvi sloven« ski pesnik, (1758—1819) jc bil ro. jen v Zg. šiški in je umrl v Ljub. Ijani. Njegovo življenje obsega burno dobo Napoleonovih vojn. Doživel je Napoleonovo Ilirijo in jo proslavljal, za kar se je moral pokoriti, ko je naše kraje spet za. sedla avstrijska vojska. Po pokli. cu je bil duhovnik, pisal pa je poleg pesmi tudi vse narodu naj. bolj potrebne knjige. Zadnja ki. tiča pričujoče pesmi krasi tudi Vodnikov spomenik v Ljubljani. Za gospodinje KAKO JE TREBA PRATI VOLNENE STVARI Dri pranju volnenih stvari J6 treba paziti predvsem na to, da voda ni prevroča. Voda mora Mt: mlačna in rudi ne pretrda; najboljša je deževnica aii pa potočnica. Tudi ne smemo mrzle bi vroče vodic izmenjavati. Morimo stvar opari v največ 40 stopinj Celzija mlačni vodi in tzparii jo v enako mlačni vodi. Nikdar ne smeš volnenih stvari tudH mencati, ker jih to samo pokvari:. Volnene stvari peri v suhem vremenu in ko si si vse pripravna. tako milnico ali prahil prašek, kakor tudi vodo za izpiranje, nadalje še čiste platnene rjuhe- v katere boš lahko zavila oprano volneno blago. Volneno obleko namoči v pripravljeni milnici in jo nekaj časa otiskaj med pestmi, da gre umazanost ven. nato jo izperi V enako topili vedi. in sicer tako dolgo da ostane voda popolnoma čista. Ako jc voda pretrda, dodaj ji nekoliko boraksa. Ko je obleka Izprana, jo sa-nio iztisni, nikar pa ne izžemaij, in jo nato položi na pripravljeno riuho. Lahko pa jo tudi pripneŠ z iglami, ki ne zarjavijo, in obesiš sušit na preph. Tudi obleke iz umetne svilo "lahko sama opereš. Tako blago moraš oprati samo v hladni mil-n ai, napravljeni s kakšnim pralnim sredstvom- oziroma praškom. ga v tem večkrat premočiti, nato iztistoti in dodobro izprati, na ka-r ga zaviješ v rjuho. Ali se da kaka obtoka- lxxlisl vci'nena aili iz umetne svile, sploh oprati- o tem se je treba prej prepričati, in sicer s tem, da pomočimo krpico iz takega b’a-ga v vodo in jo potem -iztisnemo^ nad kako beto krpo ali papirjem. Ako js izoejena voda popolnoma čista, potem tako obleko lahko oipereš na gor* opisani način. Seveda taka oprana obleka ne bo popolnoma takšna kot je bila prvotno; vedno trpi nekoliko barva. Pri pisanem blagu se barve kaj rade medsebojno pomešajo, a tudi pri enobarvnem blagu sc bairva več ali mani izpremenl. Astrološka napoved ------Uli III II ■ — za 12. februar V rodbinskem življenju ugod' no razpoloženje. Tudi v poklicnem življenju dobri Izgledi. Za vso denarne zadeve dober dan. Boli kritičen pa za ljubavno živ-Uenlc. Nevarnost prelomov !l1 ločitev. Novorojenčki (od 8. do 12. februarja) bodo obdarjeni z do-brimii lastnostmi — umetniška narav, živahna fantazija, bistroumnost. — čakajo fh lepi uspehi v življenju, katere sl pa bodo Driborilf |e oo mnogih težavah in ovirah. Deklicam bo življenjska oot lažja. — Gospod šef, kakšno plačo m* pa bode dali? — Začetka po 500 Din, a poten1 kasneje več! — Dobro, bom pa kasneje nastopil ! Maribor ii>— Narodno gledališče. Sreda 12. februarja: Zaprto. — Četrtek, 13. fefcTuaiva ob 20. uri: »Kairiera fcamcfAsta Wlhiziga«. Ifcd A. in— Kino. Ora-jsitoi: Nemški, ve-Heftim »Orne rože«. — Union: Sjjaijna veseloilgra »Na poslednji Postaji«. m— Takojšnjo zaposlitev nudi Borza dela vzgojiteitlići z ana-njemi nemščine^ dvema dobnima kuharicama- lin nataikarti. Poja-sntlla v pisainni, Oregotrilčeva ulica.. m— Grad se naj preuredi v muzej, tako so dejali na nedeljskem občnem zboiru mturbor-skiega Muzejskega društva. Dosedanji prostori v Cankarjevi uiici ■y> .postali pretesni, zato je društvo že zaiprosif-O občino, da Prepusili sitiari mariborski grad ^ peumedr.tev v muzej, mr- Prepovedan koncert. Oblaki so prepovedaile koncert dra-*dansikie®a godalnega kvarteta* k' naj bi bil v torek, 11. t. -m. z več or v Zadružni gosp. banki. m— Drevi SPI) predavanje! V bo v sredo 12. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze v okviru alpinistične šole SPD g. Uroš Zupančič iz Jesenic o moderni plezalni tehniki. m— Zopet obup nad življenjem. V Magdailnski utici je v samomorilnem namenu pifa ocetno kislino 29-tatna dedavčeva žena L. F. V bolnišnici so ji te-s li živ.ijcnje. m— Navdušen hltierjanec je ‘trgovski potnik A. F. Malo vinjen je smoči na kralja Petra trsu vzklikal H tlenju tako vztrajno, da ga je stražnik morail a.re-tiirati. m— Za zapahi. Mali kazenski senat je obsodil 26-letno ddav-*o Ano L. iz Maribora na 6 mesecev strogega zapora, ker je ''krnila v stanovanje Marije Fig-norjevc ter odnesita nekaj peri-^ in 1000 dinarjev gotovine, m— Občni zbor Sokola-Matice v sredo 12. t. m. ob 20 v »onnji dvorani Narodnega doma. Celje Mesto zdravstvenega referenta /ij^uje celljlska občina. Prošnje jpHc do 29. februarja. Priprl je bivša trgovec Jakowisch .udpnik, star 74 let, Gubčeva j • U; v bolnišnici pa Žmaher ‘"ati* 58 letni posestnik iz Za drž, " 'v» i :n. v m. p! 31 dolgim nožem je zabodel svak } j, ^biega pos. sina Artičeka tič v v Hrastju pri Zusmu. Ar-botaiš 'lu^° Poškodovan v nh'-,?efek le Padel doma po stop-mi na Bregu pri Zid. mostu Posestnkov sin Ludvik ^crnam. Zlomil si je levo ključ- U Snngaju na Kitajskem je pri-du nov:h bučnih protijanonskih demonstracij. t U Egiptu je »pričo sedanjega uJ1 f,enega mednarodnega položaja ena splošna vojaAka dolžnost, ki let n^a 211 vsc državljane že z 18 . ^ Staliva egvptsikfl voiška bo od a.ijih 12.000 mož povečana na la°90 vojakov. NAJNOVEJŠA POROČILA Tttdi Harar pripravljen Addls Abeb«, 11. febr- Dopisnik agencije Radio poroča iz Harar ja, da je vest o bombardiranju Desija vzbudila veliko ogorčenje v mestu. Mesto Harar je radi tega • vedno v stalni pripravljenosti, da ne bi bilo prebivalstvo nenadoma napadeno. Iz Diredaue je prišlo včeraj 5000 vojakov, ki so jih odposlali iz Addis Abebe- Upor v Godžamu je strt, radi tega so nekatere če-I te poslali na fronto. V bližini Sasa Baneh je koncentrirana redna vojska rasa Nasiba, a nove čete še vedno prihajajo preko Dagaha. Ras Nasibu še ni pričel z nikakjmi operacijami, vendar se bodo 'čete razdelile in postavile bojno črto od Omeina do Warandalba, kjer bo prekoračila reko Fafan jn tekle v smeri skoro do Darorja. Hadževi razgovori v Parizu Pariz, 11- febr. Pri današnjih razgovorih dr. Hodže z zunanjim ministrom Flamdinom je bil navzoč tudi Titulescu- Dr. Hodža se je razgovnrjal s Titulescom o načrtu, kako bi se stvorila centralna zveza za poljedelstvo srednje in vzhodne Evrope s sedežem na Dunaju. Češkoslovaški minister Hodža Je bil sprejet tudi pri predsedniku francoske republike Lebrunu. Konferenca je trajala precej časa-Sestal se je ponovno tudi z zunanjim ministrom Flandinom, s katerim sta pretresala glavna in važna vprašanja, posebno glede razgovorov zveznega kancelarja dr. Schuschnigga v Pragi, kakor tudi o nedavnih razgovorih suve-renov v Parjzu. Razgovnrjala sta se. na kak način bi se dosegel uspešen mir in sodelovanje v Srednji Evropi, za tem glede sodelovanja v donavskem bazenu in vprašanja kolektivne varnosti. Potrebno je, da se najde možnost za sodelovanje Male antante, rimskega sporazuma in tudi Nemčije. Avstrija po mora skleniti prijateljstvo z vsemi državami, ki se jih tiče podonavski pakt, ker le tako bo mogoče doseči uspeh. Proračun dravske banovine Predlog proračuna dravske ba« novine za 1. 1936«37 je že sestav« Ijen in bo predložen banskemu svetu na zasedanju 17. t. m. Po tem predlogu znašajo izdatki za splošno upravo 97,327.000 Din, dočim znašajo za tekoče prora* čunsko leto 1935=36 le 91,953.000 Din in se torej po tem predlogu novi proračun poveča za 5 mili* Jonov 374.000 Din. Novi proračun pa je tudi znatno večji nego v prejšnjih dveh letih, kajti za leto 1934=35 je znašal 85,155.000, za leto 1933=34 pa 87,561.000 Din. Povečan je tudi proračun bano= vinskih podjetij. Izdatki v no* vem proračunu so povečani pred* vsem pri kmetijskem odseku in pri tehničnem oddelku. Glede na dohodke pa je predvideno pred« vsem povišanje banovinske do* klade na neposredne davke, in sicer za 2.6 milijona Din, nadalje povišanje dohodkov pri trošari« n ah za 4.7 milj. Din, takse pa se zvišajo za 2.7 milijona Din. Seja Sin. odbora Včeraj popoldne se je sestal tudi finančni odbor nar. skupšči« ne, da pretresa nadaljni pošto* pek glede državnega proračuna, ki ga je večina, kakor znano, za* vrnila v načelu. Odbor sc ni mo* gel sporazumeti, ali naj pretre* sa proračun še v podrobnostih, ali naj sestavita večina in manjši* na svoji poročili in predložita pro račun plenumu nar. skupščine. Seja je potekla precej živahno, niso pa bili sprejeti nobeni kon* kretni zaključki in je bila seja zaključena, prihodnja pa napove« dana za četrtek popoldne z istim dnevnim redom. Očetovo maščevanje Marjibar, 10. februanja. Jožef P. in Antoni N., oba tovarniška delavca, sta si l»a precej časa dobra soseda. Stanovala sta na Teznem v Maistrovi ullici, oba v listi hiši. Jožef je star že 43 let in ima postavni o 15-let-no hčerko, v kaitoro se je kaj kniaflu zagledal Anton, ki mu je 20 let. Prav ta vroča Antonova ljubezen do Jožefove hčerke je bila vzrok, da sta si iz prijateljev postala sovražnika. Jožef se • je bal. da bi mu Anton nc spridil hčerke in je njemu ter dekletu prepovedal, da bi se shajala. Taka prepoved pa je razgrela vročekrvnega soseda Antona in je sklenil, da se bo nad sosedom maščeval. V nedeljo pozno zvečer se je Anton vrni j iz gostilne domov im s kričanjem izvabil Jožefa na pitano. V temi je naito planil manj in mu z nožem zada! tri zabodi jajc: v glavo tor v levo in desno roko. Hudo ranjenega Jožefa so nreneFnli v bo'riŠTven. — V poročilu iz sodišča smo omenjali dne 7. februarja tudi nekega Kunstka, ki je odsedel svoja kazen v zaporih novomeškega sodišča. Ugotavljamo, da ta nima prav nobene skupnosti z rodbino g. Kunstka iz St. Vida pri Stični. Marsejski proces Aix*en*Provence, 10. febr. Pro* ces proti marsejskim zločincem traja dalje. Predsednik sodišča za slišuje posamezne priče, katerih vsaka je važna za to ali ono ckol* nost, ne da bi bile njih izjave si* cer senzacionalne, ker v bistvu samo potrjujejo že znana dej st« va. Pri včerajšnji razpravi je bilo zanimivo samo zaslišanje policij* skega komisarja Houdota, ki je izvršil aretacijo Mija Kralja in je zato pred sodiščem ponovil vse tedanje Kraljeve izjave, od k a* terih so mnogo zelo obremenilne. Proces še traja. Zelena bratovščina Ljubljana, 11. februarja V dvorani hotela »Metropol« je snoči bil občni zbor »Slovenskega lovskega društva«- Zbor je vodil predsednik dr. Bevk, ki ;e pozdravil vse navzoče, posebej strelsko družino, ki jo je zastopal g. Schre.v iti Ribarsko zvezo, zastopano po g- Sulgaju. Spomnil se je tudi umrlih članov; dr, Praunseisa, prof. Žrmtka, Stacula ter osmih rednih članov- Ker je tajnik med letom odstopil, je podal predsedrik tudi tajniško poročilo. Daljšo debato je povzročil nov; lovski zakon. Blagajniško poročilo je podal dr. Novak, ki je povedal da ima društvo nad KKI-OOO Din premožen "a. Ko je bila sprejeta razrešnea starega odbora, so se izvršile nove volit m pri katerih je bil zopet izvoljen za predsednika dr. Bevk- Nesrečna zima mrazi me Ljubljana 11. febr. Kar še ni, ko šo lahko zgodi! Tako je tudi letos z zimo. Za lePimi pomladanskimi dnevi je prišla Prava zima. Zapihalo je okrog vogalov, vse špranjo žvižgajo svoj akord! Včeraj zjutraj se je pooblačilo, dopoldne nalahko snežilo, popoldne so je šlo žo zares! Sneg je padal ker na debelo. Proti večeru se je pa že občutno shladilo na 8 stopinj mraza. Tako smo dobili snega za. strgane čevlje preveč, za zimski šport premalo! In danes zjutraj? Mraza kar 15 G pod ničlo, snega nič več kot včeraj! Proti poldneva se je nebo kristalno zjasnilo, imamo res krasno vreme! Nebo je pometeno, zbrisano ter očiščeno kot na veliki praznik Radio Ljubljana Sreda, 12. februarja. Oh 12: Kino orgle- ptašče. 12.45: vreme, ■poročita, 13: čas, poročita, 13.15: Oper etui venčki, plošče, 14: vreme, borza, 18: O škratih in cvetkah, plošče. 18.20: Otroška mr a: Zvitorenku mora na dvor, 18.40 Biografija slovenskih šolnikov, Elbi n Boic. 19: čas. vreme, poročila. 19 30: Narodna ura: Dr. Niko Zupanič predava o temi »Ju gosfovaroki nairo-4 sam o svoji zunanjosti«, 20: Prenos iz ljubljanske opere, med odmorom clasbeno predavanje Pismo našega poročevalca iz Ga-Pa Dečki so pripravljeni Pri treningu skačejo čez 80 m Ga - Pa, 10. febr. Kako se drži Praček v slalomi, gotovo že veste, no, zasedli smo 16. mesto, kar je vsekakor zadovoljivo. To je bilo včeraj. Danes, v ponedeljek zjutraj smo odšli že ob 8. na progo, kjer so tekmovali v štafeti 4X10 km naši fantje Knap (48,34), Jakopič Gustel (47, 22); Klančnik (44,51); Smolej (43,51). Zmagali so Finci v času 2. 41, 33, naši so zasedli 10. mesto s časom 3, 04, 38. Turki so odstopili. Tekmovalo je 16 držav. Na progi smo videli Knapa v zelo dobri formi, prav tako je dobro vozil Smolej, Nemci so se plasirali pa poleg diapozitivov, ki jih bom izdelal kar tukaj. Trening za skoke Naši skakači pridno trenirajo. Palme je poskočil markom GO m dosezajo pa skoke že pri treningu čez 80 m. Andersen je včeraj prav dobro in v izredno lepem stilu skakal. Tudi Japonci so »doma« na skakalnici. V sredo je tek na 18 km, v četrtek pa skoki za kombinacijo. V soboto bodo Pa naši fantje pokazali kaj znajo na 50 km. Upajmo, upajmo! Rajko Kos in mi ni zamazala obleke. Začelo je zvoniti poldne. Prekrižal sem se in pričel moliti, kakor je že pri nas običaj- Ko sem spoznal, da smrti le noče biti od nikoder, sem pričel klicati na pomoč. Nihče me ni čul. Ko sem pozneje zaslišal, da gredo ljudje mimo mrtvašnice, sem pričeli tolči po nosilih, kar pa je mimoidoče silno preplašilo, da so zbežali. Šele ob 3 popoldne je prišel Htpnik fra Šime s kmeti, ki so me na nosilih prenesi; domov- Od tod so me prepeljali v bolnišnico, kjer so mi ustavili kri in zavezali rano. Sedaj sem. kot pravi zdravnik, izven nevarnosti. Baje ml je namemeno dolgo življenie Naj bo kakor hoče. nai se to živlieme samo izteče, osebno ga n-e bom oviral- ske razmere in higijenske ustano* ve. V tem svojstvu je dr. Ti L ing An posetil že več držav, tako Nizozemsko, Anglijo, Dansko, Nemčijo in Poljsko, odkoder se je preko Dunaja pripeljal v Za» greb, kjer ostane dva tedna. Ki' tajski gost je svoj obisk posvetil proučevanju naših higijenskih ustanov in samacijskih del na podeželju. — Zdravnik je prepovedal moji ženi kuhanje! — Revica, ali je tako zelo bol' na? — Tisto pač ne! Ampak jaz sem zbolel! MALI OGLASI na 6. mesto. Gnidovec je računal na 9. mesto Danes tu močno sneži in nastopil je občuten mraz. kljub temu je bil naval na Štadijon ogromen. Proga je bila zelo težka. Po tekmi sem obiskal naše fante v »Heleni« in videl, da so vsi dobro razpoloženi in čakajo nadaljnih borb. Gnidovec pravi, da bi, če bi imeli malo več sreče, lahko zasedli osmo mesto, sam je pa računal na deveto. Našega Pračka so fotografirali v smuku in je bila prav posrečena slika priobčena v »Olim-pia - Zeitung«, pod naslovom »Pie Schonheit sausender Fahrt«. Iznajdljiv fotoreporter Največ dela imajo fotografi in filmski operaterji; videč vse mogoče svetovne kapacitete obkrožene z operaterji in fotoreporterji. Trenker je vozil po progi, za njim Leni Riefenstah-lova, ki sta oba filmala. Eden izmed filmskih reporterjev si jo montiral na smučko stojalo in kino kamero ter vozil vso progo za slalom. Spotoma je filmal dokaj težko progo. In to — brez padca. Zanimiv je bil pogled na občinstvo. Japonci v elementu Japonci imajo ob progi najeto hišo, v kateri je glavni štab japonskih novinarjev. Vsak izmed njih ima po več kamer in filmsko kamero. Japoncev je nekaj sto in vsi so v stalni službi. Kjerkoli je tekmoval kak Japonce, in to je bilo v vsaki disciplini, so ga na vseh mestih, kjer se je dalo, bodrili čudoviti klici, ki so podžgali sinove dežele Vzhajajočega sobica in jih opomnili, da gre za čast Nipona. Kanadska vozačica vzbuja splošno pozornost, ker novi — monokel, ki ga ni odložila pri tekmi! Danes naj bi so vršila v Miinchenu zabava za udeležence, ki so jo pa Originalen do zadnjega Šibenik, 11. februarja V vasi Krapnja pri Šibeniku je 70 letni Andrija Milutin poskusil originalen samomor, ki mu pa ni uspel in je mož sedaj že izven nevarnosti. O poskusu samomora pripoveduje Andrija naslednje: Ob 11 m; je nenadoma nekaj šinilo v glavo. Ljudje pravijo temu melanholija. Vzel sem britev, oblekel sem praznično obleko in sem šel na vaško pokopališče, kjer je mrtvašnica- V ušesih mi je venomer šumelo-: »Andrija, tj moraš umreti!« V mrtvašnici sem legel na nosila. Prej sem jih še pogrnil z odejo, ki sem jo prinesel z doma. Potem pa sem polagoma pričel rezati vrat z britvijo. Ko sem mislil, da je rana dovolj velika. sem odložil britev in pričakoval smrti- Krvi, ki je curljala iz vratu, se nisem ustrašil. Celo na stran sem se nagril, da je kri kapljala na tla 22 let z dum-dum kroglo v telesu Vinkovci, 11. febr. Vinkovški gostilničar Mišo Martin je bil že koj ob izbruhu svetovne vojne ranjen v roko, v kateri je ostal košček dum*dum krogle. Ker gostilničarja ta stvar pri delu ni ovirala, se zanjo ni več zmenil. Včasih ga je sicer ne« znansko trgalo po roki, a so se bolečine polegle. Mož je tako preživel 22 let. Šele te dni je krogla prišla sama iz roke. In si« cer je železni drobec izšel na dla« ni kraj palca. Dr. Li Ting An v Zagrebu Zagreb, 11. febr. V Zagrebu se že nekaj dni mudi mestni fizik iz Šanghaja dr. Li Ting An, ki je na željo Higi« jenske sekcije Društva narodov posetil že več evropskih držav z namenom, da prouči njih higijen« Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, nlačajo samo po 25 par za besed» Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilo Izdelovanje posteljnih odej iz vate, volne in puha pri F. Novak, Maribor, Koroška c. 8. Gospodarska podjetja kot: trgovine, Industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo In posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 144. ' flranllnelmližice prodate ali kupita najbolje potom moje pisarne. S®-lidno poslovanj®; Priložite znamko« Rudolf Zore, Ljub'1 Ijana, Gledališk® ulica 12. Tel. 38-1» PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.- postavheno na dom LOJZE RESMAN trg. kuriva Borštnikov trg 2< Tel 33-53 ZAHVALA Globoko potrti vslcd krute usode, katera nam je Iztrgala v najlepših letih iz sredine najlepšega družinskega življenja našo dobro ženo in nadvse skrbno mamo, gospo FANICO STERMECKI preložili. Bo po olimpijadi. Naši v filmu V tukajšnjih restavracijah so montirali majhne kino aparature za ozki film in tako vidimo vsak drugi dan Po tekmah že vse tekmo na platnu. Tu jo zelo uveljavljen ozki film in kamere od Siemensa vidiš prav povsod. Tvrdka Perutz pa prednjači s formati za ozki film. Uspelo mi je dobiti zagotovilo, da dobim okrog 1000 m filma, ki ga bom takoj po olimpijadi predvajal v Ljubljani. Film mi bo odstopila v kopiji tvrdka Oto Perutz iz Miinchona. Videli bomo tudi našo ekipo pri tekmah in doma. To S izrekamo prisrčno zahvalo vsem društvom, korporacijam, predstavnikom oblasti, častiti duhovščini in vsem drugim, ki so jo spremili k njenemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi za vse izraze sočutja, bodisi pismena, brzojavna ali ustmena, za poklonjeno krasno cvetje in denarne zneske v dobrodelne namene. Končno se zahvaljujemo še govornikom za tolažilne besede ob grobu, pevcem za lepo petje in časopisju, ki je s toplimi besedami počastilo njen spomin. CELJE, dne 10. februarja 1936. ŽaltBieel ostali. Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubija®**