da se je Celakovsky zaradi aluzij na njegovo revščino čutil malo prizadetega. 
Toda to je le videz. Štiri leta molka spadajo v na jbol j žalostno dobo Čelakov-
skega, v dobo iskanja službe, katera se mu je zaradi nasprotovanja Hanke, 
da, celo našega Kopitarja,"5 in zaradi podlih denunciacij vse bolj odmikala. 
Tudi je bila njegova literarna radovednost z vrnitvijo Amerlinga in z obiskom 
Ljudevita Gaja5" za neka j časa nasičena. Ko pa se je začelo Čelakovskega 
življenje jasniti, je čutil zopet potrebo po dopisovanju in se je spomnil Prešerna 
ter Kastelca istočasno s pismom in s knjižnimi darovi.57 
Ljubl jana, 5. II. 1949. £) „ f „ „ Lud v i k 
Č O P O V Z A P U Š Č I N S K I A K T I N Č O P O V A K N J I Ž N I C A 
Po dolgem in sistematičnem iskanju ter po nasvetih sodnika L. Šmalca, 
bibliotekarja J. Žigona in s pomočjo ravnatel ja Osrednjega državnega arhiva 
Slovenije J. Mačka, se mi je posrečilo dne 13. IX. 1948 na novo odkriti važen 
dokument — ki je bil v celoti znan morda le pokojnemu dr ju Avgustu Žigonu 
— Čopov zapuščinski akt. Ta akt je važen zlasti zaradi popolnega uradnega 
seznama Čopove knjižnice in zaradi važnih originalnih dokumentov. 
Čopov zapuščinski akt se nahaja v Osrednjem državnem arhivu Slovenije, 
kamor je bil pripeljan z drugimi akti 1. 1938 iz registrature bivšega deželnega 
sodišča v Ljubljani . Še z raznimi drugimi akti tvori konvolut s signaturo 
F ase. 6.1 D z naslovom Verlassenschaf ten und Curateln. Fase. 6 von No. 3673 
bis 1700; v njem ima Čopov zapuščinski akt številko 3692/6 D. 
Za platnicami pred akti je vložen listič z rokopisom drja Avgustu Žigona: 
Klet hodnik •/• 21. 9. 37. pop[oldan] 6 i h . 
Ta fascikelj sem našel razvezan in razmetan po hodniku in v raznih kupih 
aktov. Sestavil ga spet, kolikor se dalo. 
1) št. 3633—3678 
2) „ 3681 do 3683 
3) ,. 3688/182 — 3691 
4) „ 3692 — 3700 
Čop! Dr. Ajvgust) Ž[igonJ. 
Zapuščinski akt vsebuje 117 listov pisarniškega formata, ki so vsi ošte-
vilčeni z Žigonovo roko. Dokumenti, poročila kakor tudi seznum knjižnice 
so originali, na katerih so zabeleženi še osnutki uradnega postopka. 
Dokumenti so tile: 
t. [Original] 7. VII. 1935. Tappenburg poroča Mestnemu in deželnemu 
sodišču o ozki zapori obeh Čopovih sob. [Prešernov podpis.] 
Na istem dokumentu so osnutki dopisov o uradnem postopku: 
A. a) Tappenburg n a j sestavi seznam Čopove knjižnice v dvojniku »per 
videat«. 
b) Guberniju n a j oznanijo Čopovo smrt. 
c) N a j prepišejo poročilo o zapori. 
B. Osnutek dopisa Okra jnemu sodišču v Radovljici, n a j podajo Čopovi 
starši oglasitev za dediča. (17. VII.) 
C. Osnutek note guberniju, k jer se oznanja Čopova smrt. (17. VII.) 
2. [Original] 8. VIII. 1835. Nota guberni ja Mestnemu in deželnemu sodišču, 
s katero se oznanja, da je postavljen M. Kastelic za bibliotekarskega substituta, 
55 Bily II., 510. 
50 В il у П., 458. 
57 Bily IL, pismo št. 388 z dne 3. VIII. 1840 in pismo št.. 369 z dne 
4. VIII. 1840. — Moja razlaga ima neka j skupnih točk z razlago d r j a Slodnjaka 
v Novem svetu 1949, št. 2. Nastala pa je neodvisno od Slodnjakove, sa j sem delo 
izročil uredništvu že isti večer, ko je predaval Slodnjak v Slavističnem društvu. 
ki prevzame posle in izvrši morebitno likvidacijo. — Sodišče n a j na prošnjo 
liceiskega rektorata določi nekoga od dedičev, ki bo prisostvoval pri predaj i 
poslov. 
5. [Original] 25. VII. 1835. Izjava Čopovih staršev Mestnemu in deželnemu 
sodišču v Lj. po pooblaščenem (lrju Fr. Prešernu, da se oglašajo kot brezpogojni 
dediči in prosijo za ukinitev ozke zapore. |Prešernov podpis.) 
Priloge: 1. Poročilo o ozki zapori (gl tu št. 1). 
2. [Original] 16. VII. 1835. Čopov krstni list, izdan od župnišča 
v Breznici. 
5. lOriginal] 14. VII. 1855 v Žirovnici. Pooblastilo Čopovih staršev 
dr ju Fr. Prešernu, da jih zastopa pri kakršnem koli uradnem 
opravku. 
Na izjavi Čopovih staršev je osnutek dopisa, da se sprejema na znanje 
oglasitev Čopovih staršev za dediča, da se zapuščinska razprava določi na 
5. X., da se naroča Tappenburgu, n a j odpečati Čopovo zapuščino in jo da na 
razpolago Čopovim dedičem (29. VIII. 1855). 
4. 29. VIII. 1855. Original gornjega osnutka dopisa Tappenburgu. 
5. [Original] 19. Vi l i . — 1. IX. 1835. Seznam Čopove knjižnice. [Prešernov 
podpis.] 
6. [Original] Poročilo Tappenburga Mestnemu in deželnemu sodišču, da j e 
odpečatil in predal Čopovo zapuščino dr ju Fr. Prešernu. |Prešernov podpis.[ 
5. IX. 1835.) 
7. lOriginal] 7. IX. 1855. Licejski rektorat prosi Mestno in deželno sodišče, 
da to določi nekoga, ki bo prisostvoval pr i predaj i in likvidaciji. 
Na tem dokumentu so osnutki dopisov: 
A. N a j Prešeren pri morebitni likvidaciji intervenira v licejski knjižnici, 
n a j se sporazume z licejskim rektoratom in komorno prokuraturo ter o tem 
obvesti licejski rektorat. (10. IX.) 
B. Osnutek dopisa licejskemu rektoratu o tem, da bo Prešeren prisostvoval 
pri predaj i poslov. 
C. 10. IX. 1835. Sodišče sporoča Prešernu, da ga je določilo, n a j prisostvuje 
kot reprezentant Čopovih dedičev pri predaj i poslov v licejski knjižnici. 
8. lOriginal] 15. IX. 1835. Tappenburg sporoča Mestnemu in deželnemu 
sodišču, da predaja revidirani seznam Čopove knjižnice. 
Na sporočilu je osnutek uradnega poročila, n a j se izgotovijo po želji 
prepisi seznama knj ig in n a j se knj ige ne ocenjujcjo. (19. IX. 1835.) 
9. lOriginal] 5. X. 1855. Crobathov protokol o ter jatvah Čopovih upnikov. 
Na njem osnutki postopka z dne 10. X. 1835: 
A. N a j se narede prepisi protokola. 
B. N a j se obvesti Prešeren o prepisih. 
C. Prepis na j se dostavi Čopovim staršem z nalogom, du v roku štirih 
tednov izroče prisego nadomestujoči izkaz o imovini. 
10. (Originali 22. XII. 1835. Mestno in deželno sodišče opominja Prešerna, 
n a j sestavi v roku 14 dni premoženjski izkaz. 
11. lOriginal] 25. IV. 1856. Prešeren pošilja Mestnemu in deželnemu sodišču 
Čopov premoženjski izkaz, utemeljuje zakasnitev in prosi za spregled kazni. 
(Prešernov podpis.] 
Priloge (originali) : 
A.—C. Opomini (ohranjen je samo en opomin, prim, tu št. 10). 
Č. 25. IV. 1856. Čopov premoženjski izkaz (aktiva in pasiva). (Prešernov 
podpis.] 
To so vse listine Čopovega zapuščinskega akta. Mogoče se še najdejo 
čistopisi zgoraj navedenih osnutkov, toda tudi brez teh da je ukt popolno in 
jasno sliko o uradnem postopku. 
Najvažnejši izmed vseh listin je seznam Čopove knjižnice, ki vsebuje 1995 
del v 3226 kosih. Seznam ima več pododdelkov, razdeljenih po jezikih. — 
I. Grška dela: št. 1—282 in 668—679, skupa j 294 del v 283 kosih, II. Latinska 
dela: št. 283—667, 1993, skupa j 386 del v 518 kosih, III. Angleška dela: št. 680 
do 816, skupa j 137 del v 375 kosih, IV. Španska in portugalska dela: št. 817—959, 
skupuj 125 del v 215 kosih, V. Italijanska dela: št. 940—1215, skupa j 276 del 
v 425 knjigah, VI. Francoska dela: št. 1216—1372, skupa j 157 del v 241 kosih, 
VII. Nemška dela: št. 1373—1558, 1956—1975, 1977—1980, skupa j 210 del v 460 
kosih, VIII. Slovanska dela: a) poljska, št. 1559—1774, 1811, skupuj 217 del v 
310 kosih, b) ruska, št. 1775—1805, 1834, s k u p a j 32 del v 45 kosih, c) češka, 
št. 1806—1810, 1812—1829, skupa j 23 del v 25 kosih, č) starocerkoenoslooanski 
teksti (?), št. 1830—1833, 1835—1840, 1842—1844, s k u p a j 13 del v 14 kosih, 
d) slovenska deta, št. 1843—1915, skupa j 71 del v 137 kosih, e) srbohroatska, št. 
1841, 1916—1955, skupa j 41 del v 68 kosih, IX. Sariskrt in druga dela: št. 1976, 
1981—1992, skupa j 13 del v 13 kosih. 
S tem pa še ne dobimo prave slike Čopove knjižnice, ka j t i delitev je le 
površna in nedosledna. Tako najdemo n. pr. pri latinskih delih prevode Goetheja 
v latinščino, pr i i talijanskih so uvrščeni Ovid, Ossian, Schiller, Kotzebue, pri 
nemških zopet Sheridan, Calderon, Shakespeare, pri poljskih pa Homer, Vergil, 
Tasso itd., ipd. Številka 1993 združuje 12 ruzličnih šolskih knjig, tako da se 
s tem število del poveča že na 2004. Dr. Kidrič meni (SBL — Čop), da uradni 
seznam ne vsebuje vseh Čopovih knjig in po Levčevem pričanju (Z 1879, str. 134) 
bi moralo biti v knjižnici okrog 4000 kosov. 
Po seznamu v arhivu NUK se da dognati, da je bilo v Čopovi knjižnici res 
več del, kakor pa jih navaja uradni seznam. Tako dobita Levčevo pr ičanje in 
Kidričeva domneva realno podlago. Pravega s tanja Čopove knjižnice pa ne bo 
mogoče nikoli rekonstruirati, ker je zadnji seznam nakupov (oz. zamenjav) iz 
Čopove knjižnice nezanesljiv (v n jem so zabeležene take knjige, ki jih Čop ni 
mogel imeti v svoji knjižnici, ker so izšle šele neka j let po njegovi smrti!). 
Čopovo knjižnico je kupil Kastelic (Čop — SBL) in jo v presledkih, a ne 
celo, prodal licejkL Seznami v arhivu NUK so sledeči: 
A. Seznam iz 1. 1836, ki vsebuje 31 del grških in latinskih klasikov, katere 
ponuja Kastelic novomeški gimnaziji. Ker gre večinoma za šolske knjige, bo 
mogoče na osnovi tega seznama določiti onih 12 šolskih knjig, ki so sumarično 
navedene pod št. 1993. 
B. 1. Seznam k n j i g Čopove knj ižnice, ki bi jih želela nabaviti l icejka 
(Kastelčev osnutek z dne 15. X. 1835). 
B. 2. Seznam B. 1, prepisan dne 15. XII. 1856 in sk ra j šan za nekoliko del. 
Tak je bil poslan na guberni j zaradi odobritve. 
B. 3. Seznam Čopovili knjig, kupljenih za licejko (prepis odobrenega se-
znama B. 2) z dne 28. X. 1837. Po tem seznamu je prišlo v licejko l t l različnih del. 
C. Prepis seznama, poslanega guberniju dne 10. X. 1844. Vsebuje 80 del 
grških in latinskih klasikov. 
D. 1. Seznam 1118 del v 1450 knj igah in 88 zvezkih, ki n a j bi bila zamenjana 
za Kopitarjeve dvojnice (Kastelčev osnutek z dne 20. II. 1865). 
D. 2. Čistopis seznama D. 1. 
Iz Čopove knjižnice je prišlo torej 1309 del v bivšo licejsko, današnjo 
Narodno in univerzi tetno knjižnico, število pa ni dokončno, ker sta seznama 
D 1 in D 2 nezanesljiva. Ostalih 700 del se je porazgubilo in jih verjetno ne bo 
mogoče ugotoviti. 
Seznam Čopove knjižnice je bil doslej znan samo v odlomkih. Začel ga je 
objavl jat i dr. Žigon v Slovanu za 1. 1916 in 1917, objavil pa je le grška, latinska, 
španska, portugalska in angleška dela. Ta seznam je bil objavljen točno po 
predlogi (doslej še nisem ugotovil predloge); objavljeno gradivo je izšlo tudi 
t ponatisu. Iz zapuščinskega akta je razvidno in tudi pozneje izpričano, da je 
eksistiral še prepis, ki je bil last d r ja Žigona. Kako je prišel seznam v njegovo 
last? Skoraj gotovo iz arhiva licejke, ker je tam moral biti, s a j je Kastelie 
sestavljal po njem desiderata za licejsko knjižnico. 
Omenjena Žigonova objava seznama Čopove knjižnice ne ustreza praktič-
nim potrebam, ker je sicer verna podoba originala, vendar za raziskovalca 
skoraj neuporabna, sa j ne daje točnih naslovov in povrhu vsega je še zelo 
nepregledna. Tudi so sicer objave v Slovanu in separatni odtisi danes že težko 
dosegljivi. 
Pri odk r i t j u celotnega seznama se j e pojavil problem, ali nadal jevat i 
Žigonovo objavo in jo končati po smernicah, začrtanih 1. 1916 — ali pa začeti 
na novo in sestaviti k a t u 1 o g Čopove knjižnice z bibliografsko točnimi 
naslovi in s smiselno sistematično klasifikacijo? Ker bi bila objava po prvem 
principu sicer na prvi pogled ugodnejša, a za raziskovalca m a n j uporabna, 
sem se odločil za drugi — zamudnejši način, ki pa bo imel to prednost, da bo 
zanesljiv, pregleden in da bo delo (po bibliografski in bibliotekarski plati) 
enkrat za vselej opravljeno. Da pa se ne bo zabrisala prvotna razvrstitev, bo 
imelo delo več registrov in konkordanc. 
Čopova knjižnica je danes znana v celoti. Da je nam vpogled v zakladnico 
duhov, iz kutere ni črpul zgolj Čop sum. iemveč tudi F rance Prešeren. 
Dušan Ludvik 
P. S. Zapuščinski akt ni bil zaključen, .šele kasneje sem našel manjka joča 
2 lista; ima torej 119 oštevilčenih listov. Podatki na njih so tile: Sodišče spre-
jema na znanje Čopov premoženjski izkaz in sporoča (30. IV.), da je zapuščin-
ski ak t zakl jučen. Sporoča to Prešernu in generalnemu uradu za takse, da so 
spregledali od kazni 6 fl samo 4 fl. da mora to re j Prešeren plučuti 2 fl kužni. 
S P E T N O V O P R E Š E R N O V O P O S V E T I L O 
V nepopolnem izvodu Krstu pri Suvici iz 1856 (na koncu mu m a n j k a t a 
dva lista), ki j e last dr. Stanka Aljančiča, se bere na drugi struni naslovnega 
lista tole lastnoročno Prešernovo posvetilo: 
Donum auctoris 
für -ben $>erm Dr. 
üßtUcc f. f. 9krtür umib 
Senior bet £>af uni» ©cridjte* 
flbtototai in SVroiir. 
Dr. P re fhé r in 
Sedanj i lastnik j e dobil izvod Krsta z zgornj im posvetilom v Mariboru 
1956. leta od vdove po višjem geometru Antonu Gvajcu . Fotograf i jo posvetila 
na jdeš v Narodni in univerzi tetni knj ižnici (Ms 874). 
Nekdan j i lastnik, dr . Jožef Piller, ki ga Prešeren imenu je c. kr. n o t a r j a 
in sen ior ja dvornih in sodnih odvetnikov na Kran j skem, se j e rodil ok. 1758 
menda v L jub l jan i . Za dok to r j a prava j a promoviral 4. septembra 1782 v Inns-
brucku, a stal lum advocandi j e dobil 7. j u l i j a 1785. Drugi podatki o njegovem 
ž iv l j en ju so p rece j pičli. Pomembno j e zlasti sporočilo, da j e igral pri prvi 
predstavi Linhar tove Zupanove Micke 28. decembra 1789; takra t je nastopila 
tudi n jegova poznejša žena Franč iška Garzarol i jeva . N a j b r ž je bil tudi član 
f rancoske f ramasonske lože, v sa j osuml jen j e bil zaradi tega. Od leta 1824 
do 1827 je pri njem prakticiral poznejši Prešernov predstojnik dr. Baumgarten. 
Odkar se j e Prešeren odločil za odvetniški poklic, t. j . od 1828 dal je , j e 
bil Pil ler res senior k r a n j s k i h odvetnikov, ker so drugi v tem poklicu, n. pr. 
Repeschitz, Lußner, Stermolle, dosegli advoka turo za nj im. Ob Prešernovem 
posvetilu mu j e bilo 78 let. Zaradi starosti pa ni vel ja l za posebnega odvet-
niku. Umrl j e 19. ok tobra 1836. 
K a j j e napotilo Prešerna , da j e Jožefu P i l l e r ju poklonil svoj Krst — 
o tem lahko samo ugibamo. Utegnil j e to storiti zaradi upoš tevanja P i l le r jeve 
p re rodne miselnosti, morda zaradi s tanovske povezanosti ali češčih osebnih 
stikov, n a j v e r j e t n e j e pa bo, da j e hotel počastiti, kakor j e sam poudari l v 
posvetilu, starosto k ran j sk ih odvetnikov. 
Za poda tke glej : Kidrič, Dobrovskv 200: isti, RDHV 111, 55, 56; isti, 
Slovan XII (1914). 12. 58; Radies LZ 1893. 86. M. Kupel