geodetski vestnik Izdaja zveza geodet.skih inženirjev in geometrov Slovenije Pub I i .s h e d b y t h e Union o f S R SI oveni j a S u rv e y o rs Glavni urednik - Editor:Zlatko Lavrenčič LEGENDA ===== J 11 1 l:U U 11gu11 01':11711 111':IIH HIii 1-IU ===== 11 ===== U UI J- 11 U U l t l!!~iUI Il-111 lil!• , • 1-rr-111 URBANISTICNI PROGRAM OBC INE DOMZALE NAROCNIK IZDELALI Geodetski vestnik,letnik 75,št.2 s.1 - 37', Maribor,avgust 1975 ' P'RIKAZ VIR TEHN IKA DATUM SKUPSCINA OBCIN E DOMZALE BIRO 71 DOMZALE INSTITUT ZA REG IONALNO EKONOMIKO IN SOCIALNI RAZVOJ LJUBLJANA INSTITUT GEODETSKEGA ZAVODA SRS DOMINANTNA DEJAVNOST AKTIVNEGA PREBIVALSTVA PO NASELJIH V LETU 1971 ZVEZN I ZAVOD ZA STATISTIKO POPIS PREB IVALSTVA 1971 SYMAP DECEMBER 1974 D 7 GEODETSKI VESll''lll( GLASILO ZVEZE GE()DETSK I H I f'-lŽENIRJEV 11,1 G[OMUROV SL [NIJE Letnik XI X Š1ev i lka 2 Vseb no /1ktuoln1 clonek Goj1nir Mlukm in PeL;r Šivic Ročunulnisl'.ct opremo ~Jeodet5kc si uz be Sirokovn č I a n k i 1 sic),1 Urh lv,n; Golorej 1',t\i: v,lov Črnivec [):; ,on Mrc1vl je /v\, Mi odruS,J l',I ik i;I; c P. 1n 7_c1n l ! 1J ·- 1 v e n f~ v e ~ O c: e l., n 1:-: v 1· s Skle;)ne rni~li posvno o kotostru zgrudb l''1u1nuicni pcclnpki v foto~rarnet1iji I< urtcigrnfi ju zo poli ebe pro~torskegu pl c.111 i rcin ju Oglu! geodetske roz~tave v Kolriu rn obisk na de:ž.elnern izmeritvenem uradu v Bonnu Po1ocilo o sodelovoniu na konferer1ci v Sofiji roto-interpretocija uero-foto posnetkov 1n 11jif,ovo uporoba v vojCJške namene i r; 1 v o s t i r z s 1 r o k e Strun 9 10 12 13 17 20 29 '.3'.l 35 lzdajat.::lj: Zvez0 1:.kih ir1ženirjev in gec„nc\rcJ Slovenile, Uredniški odbor: glavni urednik Zlotkc) Lavrenčič, odgovorni urednik Jožica Svo1c.: urednik zo znanstvene prispevke Florjc1n Vodopivec, tehnična urednika Morjem Srnrekur in Zlatko Lc1vren<: ič, Urf\dnišk i svet: !vem Golorei, Bori,, f(ren, Emi I Bremec, Bogdu11 Samobor. Ovitek izdelol in leksl razmnožil IGF Ljubljano. lzhoj,i ·1 kred letno. Č:lcmi Zveze GIG Slovenije dobivoic, Gcodcdski ve~lnik brez· pločnu. Letno naročina zet nečlane društva je 60, - di11, ', zu kolektivne nmočnike zo prvi i 7 vod 200.,- clin, za nadaljne izvode 100.- din. 1--luslov uredništva: Geodetska uprovCJ Maribor, UI. heroja Tomsku 2, 62000 Mo ribor, telefon 25771 interno 362. Številko tekočega računa 51800-679·-70403 pri SDI< Muiibor. Gojmir MLAKAR Peter ŠIVIC ČLA~lf.K RAČUNALNIŠKA OPREMA GEODETSI< E ~.d .. U ZBE Pri analizi sedanjega slonja računa!nistvo v noši slroki in iskc1nju optimolnil1 rnož nos ti za bodoče delo na tem pod roč ju, moramo upoštevati prehojeno pot od prvih zač.etkov do donašnjego stanja, pri čemer pa ne smerno zonemciriti primer~ javc naših izkušenj z izkušnjorni ,, ~vetu, Pri tem ne smerno prezreti razi ike 11wcl nci!CJ~1mni geodetske sluzbe pred pribi izno de,, 0 tirni leti in stonjem, zahtevami in žel jomi dones. Več ali monj poznamo vsi ozkost noših obdelciv v preteklosti. Te so se z.oključile z izdelovo načrtov kot rez 1Jltatom terenskih merjenj ter le.računom kalastrskega dohodko kot rezultotom ,prt:mernb v evidencoh zeinl jiškego kataslro. Pojov računolnislvo v Sloveni ji je tudi geodete cmgaziral v to! iki meri, da smo se lotili računalniškega reševonja tako imenovanih klasičnih geodetskih del" Naj Vt~cja potreba se je pokazala pri izračunu in izravnavi triangulacije in nivelman- :;kih mrež, katerim se je pozneje priključila obdelava oslonilnih točk v fotogra- 1ne1riji ter izračuni izrneritvenih mrež (poligonov). Verjetno je bil odločilni faktor pri vzpostavitvi nivelmanskih mrež Ljubljane in Maribora ravno možnost računal­ niške obdelave, s katero smo se izognili mučnemu delu pri izračunu cele vrste normalnih enočb. Pionirsko delo pri teh obdelavah je opravil inž. Zupan, katere·- rnu gre zc1sluga, do srno tudi geodeti sorazmerno zgodaj koristili možnosti, ki nmn jih nudi računalništvo. Začetki uporabe računalništva pri ovtomalski obdelavi katastrsko··knjigovodskega operata segajo deset let nozaj. Množica podatkov, knjigovodski nočin obdelav, ki je hkrati standarden in enoten no celem območju Slovenije, so bili odločilni pri razmišljanju o uvedbi novega načina obdelave, Ker pa na samem zcičetku pri tem delu niso bili geodeti nosilci iniciative in tudi niso sodelovali pri pripravi programcJI/, se je obdelava katastrskega knjigovodstvo le delno avtomatizirala - rnehanogrohka obdelava - in taka ostala dolge, dobo, čeprov so se medtem pojavile tehnične mož.nos ti za popolnejšo avtomatizacijo. Ekspanzija geodetske stroke v zadnjih letih je narekovalo rozširilev ročunalniških obdelav na nova področja noše deiavnosti ter hkroti zahteve.da izpopolnitev dose- danjih. Zahteva po nadgradnji naših evidenc ter nastavljanje novih postavlja kol Gojmir MLAKAR, dipl. ing., GU Cel je Peter ŠIVIC, dipl. ing., GZ SRS Ljubljana 3 pogoj tak nacin obdelav, da so rezultati čim hitreje in s kar najmanj napakami zaradi prepisovanja dosegi jivi uporabnikom. V času uvajanja računalniških obdelav v geodetsko stroko so se izpopolnjevale tudi možnosti različnih načinov rešitev na raznih tipih računalnikov. Ponudba se veča iz leta v leto, zaradi česar tudi odločitev o nabavah, oz. uporabi enega ali drugega tipa s takšno ali drugačno prednostjo, ni enostavna. Zasledovanje razvoja računske in računalniške opreme - danes pogosto srečujemo za to izraz "hardware" - in razvoja možnosti načina uporabe teh sredstev za reševanje danih nalog - kar poimenujemo s skupnim izrazom 11 software 11 - nam lahko nakazuje pravilne odločitve za sedanji, željeno pa bi bilo tudi za prihodnji čas. Izbira opreme in načina njene uporabe naj bi torej slonela na dobrem poznavanju trenut- nih možnosti in potreb, hkrati pa naj se pri tem misli tudi na bodoče zahteve ter možnosti prilagoditve že nabavljene oz. uporabljene opreme za reševanje teh na- log. Sam razvoj računalništva v tem času gre v smeri vedno večjega prilagajanja med sistemi, dopolnjevanj manjših sistemov in direktnega vključevanja manjših na več je sisteme. Sredstva "hardware", ki nam jih ponuja tržišče, bi lahko razdelili na tri oziroma štiri stopnje ali nivoje: l. žepni kalkulatorji in žepni računalniki 2. namizni računalniki in podobne konfiguracije (manjši aktivni terminali) 3. računalniki 4. računalniški sestemi in računalniške mreže. Ad 1 Razi ika med žepnim kalkulatorjem in žepnim računalnikom je v tem, da kalkula- tor nima spomina, oz. je ta omejen na nekaj registrov, ki ne omogočajo tako imenovanega notranjega programiranja. Vsako operacijo sproti ukazujemo in vsak podatek sproti posredujemo, kar pa povzroča dolgotrajno reševanje zahtevnejših računov. Nabavna cena kalkulatorjev je nizka, kar bo hitro omogočilo zamenjavo logaritmičnih računal in tablic z žepnimi kalkulatorji. Ker žepne računalnike lažje primerjamo z namiznimi računalniki kot z žepn1m1 kalkulatorji, je odločitev o nabavi žepnih računalnikov bolj odvisna od izbire in nabave namiznih računal­ nikov. Ad 2 Pestrost izbire pri namiznih računalnikih in aktivnih terminalih je zelo velika. Bistvo razlike med njimi ni toliko v hitrosti obilelav, velikosti spomina, niti ne v ponujenem "software-u" (programih), temveč v tem, kakšne možnosti vhoda podat- kov ima računalnik, kakšen je izhod rezultatov in v kakšni meri je računalnik možno uporabljati kot terminal na večji računalnik ali računalniški sistem. Od zadnjega je odvisen način uporabe za osnovne obdelave in dostop do velikih dato- tek s podatki ter posredovanje dobi jenih rezultatov za obdelave na višjem nivoju. Možnosti, ki so nam na razpolago, so sledeče: - podatke direktono odtipkamo v računalnik, rezultati so prikazani na ekranu ali izpisani no papirju 4 podatke je poleg direklnego vnosa možno prevz,~li l'LllJi IL 1·uc:unolniškeuu medijo (traku), rezultate pa je možno prav tako izpisati ncmj podatke in rezultate lahko preko telefonske linije spre1em0ino 1z centra in jih centru tudi lahko posredujemo. Delna obdelava (za trenutne potrebe) je lahko ali na norniznern rnčunalniku, ki je v tem slučaju tudi aktivni terminal ali v centru, pri čemer je noš računalnik pasivni terminal, Kot pasivni terminali so nam na razpologo ti,d1 smnostojne na- prave različnih izvedb: display-i, recorderji pa tudi obič.ajni teleprinter služi te- mu nornenu. Ad 3 Ručunulniki, kot tretja skupina računal niških naprav, za geodetske uprave in rnonjše geodetske orgonfzadje ve1jetno niso dosegljivi in bi tudi ne bili racional- no izkoriščeni; poznavanje njihovih lastnosti pa je potrebno zorndi možnosti in- dird zgradbah, omogoči la ohranitev in smotrno rabo obsto- ječega in bodočega gradbenega sklada. 2. Prav zaradi dejstva, da gradbeni sklad predstavlja v vsaki državi in tudi pri nas eno največnih narodnih bogastev in je ohranitvi in vzdrževanju tega sklada posvetiti odgovarjajočo skrb, so nekatera mesta že sedaj ukrenila, da v svoji pristojnosti in s krajevnim razumevanjem reši jo probleme vzpostavi janja evidence o zgradbah z osnovanjem katastra zgradb. Vendar je že v začetku navesti okoliščino, da pri nas še do danes niso niti v konceptu niti normativno rešena vprašanja vzpostavljanja take institucije in odgo- varjajočega ustroja za njeno delovanje. Tako so misli, predlogi in stališča, ki so bila na posvetu iznešena v predloženih referatih in diskusiji, čvrsti temelji za raz- reševanje začete problematike. 3. Udeleženci posveta smatrajo, da je zaradi pomembnih družbenih potreb na pod- ročju planiranja, izgradnje in urejanja prostora ter odnosov med občani nujna tudi v naši državi čimprejšnja vzpostavitev katastra zgradb v smislu enotne evidence o zgradbah, ki bi bila del dokumentacije prostora in njegovih dejavnikov. 4. Kataster zgradb je organizacijsko in vsebinsko vzpostaviti tako„ da se lahko čim popolneje uporabi ja za prostorsko-ob! ikovne, funkcionalno-vsebinske, tehnično­ konstruktivne, ekonomsko-ebploatacijske in premoženjsko-pravne namene. 5. Referati, ki so bili predloženi na posvetu, predstavljajo dragocen material, v Ivan URH, dipl. ing., GU SRS Ljubi jano 9 katerem so detajlno razvidna in osvetljena najvažnejša vprašanja tega področja in ki bo po odgovarjajoči obdelavi in sistematizaciji lahko služil tudi kot čvrsta o- snova za iskanje optimalnih rešitev v pogledu minimalne obvezne vsebine in teh- ničnih rešitev, ki se nanašajo na bodoči kataster zgradb. Posvet ni mogel dati že izdelanih rešitev o številnih in kompleksnih vprašanjih s tega področja, ker takih rešitev in izkušenj, ki bi se lahko v celoti prenesle v naše razmere ni niti v drugih državah. Zaradi tega smatrajo udeleženci posveta, da je delo na tej problematiki nujno nadaljevati in globi je proučiti še nekatera bistvena vprašanja, posebno še: - optimalno vsebino katastra zgradb z ozirom na njegove najvažnejše uporabnike, - najprimernejšo notranjo ureditev evedence kot tudi organizacijsko obliko in sta- tus službe, ki bi vzpostavila in vzdrževala kataster zgradb, - postopek in način medsebojnih povezav in združevanj obstoječih evidenc o zgradbah kot tudi z bodočim katastrom zgradb. 6. Udeleženci posveta menijo, da bi bilo najprimernejše, da Stalna konferenca mest Jugoslavije v sodelovanju z Zvezo geodetskih inženirjev in geometrov Jugo- slavije formira interdisciplinarno delovno skupino, ki bi detajlno proučila zgoraj navedena vprašanja in dala stvarne predloge o njihovih rešitvah. O rezultatih de- la in svojih predlogih bi delovna skupina predložila poročilo, ki bi ga potrdilo predsedstvo Stalne konference mest Jugoslavije in predsedstvo Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije. 7. Udeleženci posveta priporočajo, da Stalna konferenca mest Jugoslavije in pred- sedstvo Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije obvesti republiške, pokrajinske in občinske skupščine in njihove odgovarjajoče organe kot tudi druge nteresirane organizacije o dosedanjem delu na tem problemu ter o predlogu, ki ga bo izdelala interdisciplinarna delovna skupnina, da bi se lahko prešlo k spre- jetju potrebnih predpisov s tega področja. Ivan GOLOREJ NUMERIČNI POSTOPKI V FOTOGRAMETRIJI (Poročilo o poteku znanstveno-tehnične konference) Združenje poljskih geodetov (STOWARZYSZENIE GEODETOV POLSKICH) je orga- nizirnl v dneh 7. in 8. aprila 1975.leta v Katowicah posvetovanje o uporabi nu• meričnlh postopkov v fotogrametriji. Poleg okoli 140 udeležencev - domačih geodetskih strokovnjakov - sva se skupaj z zastopniki iz socialističnih dežel kot delegata, udeležila konference tudi dva zastopnika Saveza GIG Jugoslavije. Ivan GOLOREJ, dipl. ing., GU SRS Ljubljana 10 .1 Pred pričetkom konference so bili razdeljeni udeležencem in nam referati in iz~ vlečki referatov (v nemškem jeziku). Predavc1tel ji so obdelali v svojih referatih najrazličnejša področja uporabe numeričnih postopkov v fotogrametriji. Delo se je odvijalo po skupinah in je trajalo 2 dni. Štiri predavanja (prve skupine) so obravnavala naslednjo problematiko: Razvoj numeričnih postopkov od preteklosti do danes. Ugotovi jeno je bilo, da je potrebno celoten razvoj numeričnih postopkov spremi jati tekoče in kvalitetno preko tečajev, seminarjev, simpozijev in konferenc z mednarodno udeležbo, kjer bi raziskovalci iz posameznih dejavnosti podali poročila o najvovejših dosežkih in praktičnih izkušnjah. Natančnost aerotriangulacijskih postopkov in možnost uvedbe teh postopkov za splošno določevanje geodetskih točk. Prikazani so bili podatki o doseženih natančnostih preizkusov na Finskem in v Inštitutu za geodezijo in kartografijo v Warszawi. Podano je bilo obširnejše poročilo o računanju koordinat geodetskih točk po metodi 11 aerotriangulacijskih skladov" (Blocktriangulation) iz neodvisnih mode~ lov (povprečno 150) na kartiranje v velikih merilih. Izboljšanje rezultatov račvnanj koordinat geodetskih točk z 11 aerotriangulacijo skladov" (Blocktriangulation). Z upoštevanjem in z izključitvijo sistematičnih pogreškov (vplivov napak kal ibraci je kamere, nepopolnih orientacij itd.) se izboljšajo rezultati do 30 %. V drµgi skupini referatov so predavate! ji obravnavali sledečo snov: Upornba numeričnih postopkov pri projektiranju cest in železnic na Poljskem, Poročilo o poizkusu izdelave načrta iz numeričnih podatkov na 11 Cartimatu 111 11 • Podan je bil tudi predlog tehnologije izdelave načrtov z uporabo elekt- ronske računal. naprave GE0-2 in s pripravljenima programoma TRANS - 1 ozirorna PG-3. Izraba digitalnega terenskega modela (DTM) pri projektiranju objektov v inženirski geodeziji. Snov naslednje skupine referatov 1e bila sledeča: Uporaba numeričnih metod pri raziskavah : n določitvah posedanja zemljišč, Uporaba numeričnih metod pri dnevnih kopih - za kontroliranje projektiranja in ugotavljanje izkoriščanja, V zadnji skupini referatov so bila pa obdelana sledeča področja: Projekcijsko-grafični in analitični postopek obdelave_ filmskega traku v aero-- fotogrametriji. Postopek je bi I uporabi jen za določevanje premikov (zaradi vetrov) 58 m visokih kovinskih nosilcev svetlobnih teles. l 1 Fotogrametrični (numerični) postopki določevanja geometričnih lastnosti gradbe- nih elementov na stanovanjskih (montažnih) zgradbah W - 70. Numerični postopki pri podvodni fotogrametriji. Poročilo je obravnavalo raz.- izkovalna dela na tem področju, ki so jih opravili v globini 20 m v jezeru v Tatrah in v Jadranskem morju. Posvetovanje je prikazalo široko razvejanost uporabe numeričnih postopkov, ki jih uporabi jajo strokovnjaki - fotogrametri na Poljskem. Celotno gradivo (referate v poljskem jeziku in izvlečke v nemškem jeziku) more10 dobiti interesenti na Savezu GIG Jugoslavije. Miroslav ČRNIVEC KARTOGRAFIJA ZA POTREBE PROSTORSKEGA PLANIRANJA (Semincir v organizaciji Evropskega sveta, Enschede - Nizozemska 12. do 16. maja 1975) Seminar gornjim naslovom je pripravil ITC iz Enschedeja, ki je v krog pre- davateljev povabil tudi sh·o~ovnjake s _področja planiranja, kartografije in statis- tike iz Anglije, Francije, Svedske in Svice. Seminarja se je udeležilo 73 strokov- njakov iz 13 evropskih dežel, med njimi tudi dva predstavnika iz Jugoslavije: T. Banovec in M. Črnivec. Na seminarju so bile obravnavane naslednje teme: prostorskega planiranja na področju kartografije, - tipi kari" za uporabo v prostorskem planiranju, - statistika in prostorsko planiranje, - remote sensing in njegova uporabnost v prostorskem planiranju, - kartografsko izražanje in percepcija, - kartografska obdelava statističnih podatkov, avtomatska obdelava podatkov za potrebe prostorskega planiranja in - avtomatizirana kortogr.ciflja. Na seminarju so bili obravnavani problemi temntske kartografije z ozirom na za- jemanje podatkov (statistika, remote sensing), in načina prikazovanja (klasična, avtomatizirana kartografija). Pri navedenih področjih lahko ugotovimo precejšen napredek pri večini evropskih držav. Zlasti vel jo to za remote sensing v Franci ji in Angliji, gl avtomatizirane kartografije pa je občuten porast raziskovalnih Miroslav ČRNIVEC, dipl. ing., GU SRS Ljubi jana 12 rezultatov tudi v državah, kjer je bil prej razvoj počasnejši, Znočilno za avto- matizirano kartografijo je njeno razmeroma počasno uvel javi janje v praksi, Glede avtomatske obdelave podatkov za potrebe prostorskega planiranja je zanimiv na- predek Švedske. Tam so pokrili 50 % teritorija s sproti vzdrževanim avtomatizira- nim registrom prebivalstva, ki vključuje tudi koordinate prebivališča, kar omogoča široko uporabnost pri avtomatiziranih tematskih obdelavah. Pri tem je skrb za lo- kacijo stvar geodetske službe, ki zc1gotavlja koordinate iz osnovne gospodarske karte 1:10 000. Z enakim ciljem, toda na drugem nivoju so v Italiji poskusno uvedi i koordinate centroida za parcele v nekaterih katastrskih občinah, V č:asu seminarja je bila organizirana tudi razstava kart in literature, kjer smo sodelovali z rezultati avtomatizirane kartografi je in z drugimi strokovnimi prispev- ki. Udeleženci so dobili tudi dokumentirani pregled stanja prostorskega planiranja v nekaterih evropskih deželah. Seminar je bil zoključen z u3c.,tovitvijo, da je potrebno v bodoče organizirati po- dobne seminarje po posameznih temoh bolj podrobno, Dušan MRAVLJE OGLED GEODETSKE RAZSTAVE V KOLNU IN OBISK NA DEŽELNEM IZMERINENEM URADU V BONNU V času od 22, do 28. majo 197.5 je bil v Kolnu 3. geodetski teden, ki so ga priredila geodetsko, rudarsko, karto~Jrafsko in fotogrametrično društvo Zvezne re- publike Nemčije. Poleg kongreso društev in strokovnih predavanj je bila organizi- rana tudi velika strokovna rozstava. 2, geodetski teden ZRN je bil leta 1950, V sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG Ljubi jana je K 0 ompas - Ljubljana organiziral 4- dnevno potovanje na ogled razstave in obisk deželnega izmer. urado v Bonnu. Udeležen cev potovanja je bilo 35, večinoma ge- odeti iz Slovenije, nekaj je bilo Judi kolegov iz Bosne in Hercegovine ter Črne Gore. Potovonje je bilo z letolom od Brnika do Bonna s prestopom v Frankfurtu in enako na povratku, Drugi dan potovanja smo si ogle,.kdi strokovno razstavo, ki je bila v 4, in 5. dvorani sejmskega prostoro v Kčilnu, V dvorani 4 so razstavljale firme iz ZRN ter važnejše firme iz Evrope inštrumente, pripomočke in materijale s področjo geodezije, jamornerstva, fotogrametrije, kortografije, reprodukcije· in računalništva le, utJlornatske obdelave podatkov, V dvorani 5 je bila razstava del in dosežkov uradnih ustanov, podjetij, visokošolskih in raziskovalnih ustanov iz ZRl'l na vseh prej omenjenih področjih. V enem dnevu si je bilo težko podrobno ogledati celotno razstavo, ki 1e dala Dušan MRAVLJE, dipl. ing., IGF Ljubi jana 13 skoraj popoln pregled nad najnovejšim stanjem v izdelavi inštrumentov, pripomoč­ kov in materi jalov v Evropi, kot tudi nad izvršenimi deli in načinom dela v ZRN. Izjema so bili skromneje zastopani fotogrametrični inštrumenti. V opisu razstave inštrumentov bi se zato omejil samo na tiste stvari, ki so pri večini obiskovalcev vzbudile največ zanimanja. G e o d e z i j a • Elektrooptični razdaljemeri za kratke razdelje„ natikljivi na teodolit ali samostojni, postajajo po velikosti vse manjši in imajo vsi digitalno odčitavanje dolžin. Poleg že znanih Kernovih DM - 500 in DM - 2000 je bila novost natikljivi ELDI 2 firme Opton in natikljivi firme Nikon. Razstavljen je bil tudi do sedaj najpreciznejši razdaljemer Kern Mekometer ME 3000, ki ima ravno- tako digitalno čitanje razdali in natančnost do 1. 10-6. D pri dosegu 3 km. Uporaba laserja pri geodetskih inštrumentih je dvojna: laserski žarek služi kot no- silni pri laserskih razdaljemerih, ali pa služi kot usmerjevalni žarek pri inženir- skih geodetskih meritvah. Pri tem imamo samostojne laserske usmerjevalce v rudar= stvu in gradnji tunelov (npr. Siemens - Laser d L G - 68), samostojno lasersko grezilo, natikl jive laserje, ki se jim žarek usmerja skozi teodolit (npr. : Kern DKM 2 - AL) ali skozi avtomatski nivelir (npr.: Nestle NELA - 1). Dalje v hori- zontalni ravnini vrtljivi laserski žarek (AGA Geoplane) za ploskovni nivelmcm. Razstavljen je bil najrazličnejši stabilizacijski materija! za geodetske točke in mejnike za različna tla. Novost so geodetske točke in mejniki iz jeklene cevi s sidrom in glavo iz poliester betona, ki je že belo obarvana kot fotosignal. Za mehkejša tla je celotna točka iz poliester betona. F o t o g r a m e t r i j a • Pravih novosti ni bilo. Zanimiva je bila terest- rična univerzalna snemalna kamera UMK - Zeiss Jena, aero kamera RC 9 Wild, Coordimeter F in modelni korektor Zeiss - Jena. K a r t o g r a f i j a • Pri kartografiji je bil poudarek na automatizaciji. Ne· kaj firm, izdelovalk računalniške in automatizacijske opreme, je skupaj s podjetji v ki so razvila njihovo uporabo, predstavila nekaj sistemov za interaktivno grafično obdelavo bank podatkov za krtografske, inženisko-geodetske, planerske in druge namene. V te sisteme je vključeno tudi vzdrževanje banke podatkov in njenega grafičnega prikaza ter geodetska in statistična računanja. Prikazani so bili sistemi: GEOMAP 80/1 (firme Geomess, Digital, Aristo, Bunker), GRAFSY (AEG - Telefun- ken), AKADA (GSB, Geores, Senap, Kongsberg), CORAGRAPH DC 3 (Contraves), ARISTOGRID ID - 101 (Aristo), TEKTRONIX (oprema in software), CETEC. Ti sis- temi se v kartog-afiji uporabljajo za izdelavo In dopolnjevanje načrtov in kart, tdr in vrsto bomb, ki bi bile najbolj učinkovite za i':zvršii'ev naloge in na koncu se zopet z aero-foto posnetki ugotovi stopnja po-· rušenosti (v procentih) in iz tega potegne zaključek o obdobju imobilizacije poru- šenih objektov. Do bi bili kos tem nalogam, morajo biti foto-interpretatorji v vojaških zadevah ze·· lo razgledani, detajlno morajo poznati osnovno oborožitev različnih armad, način uporabe posameznega orožja, vojaške doktrine, itd. Biti morajo tudi sposobni iden,'> tifkirati civilne objekte, porušenie katerih bi v veliki meri zmanjšalo vojaški po- trmcial sovražnika. l",ki aero-folo posnetkih so vidne industrijske naprave. Včasih pa izgledajo tovarni= škc~, zgrut..lbe kot druge zgodbe in so popolnoma vključene v okolje. Vendar določeni :nm!:i povedo, da tukaj n<:, gre za stanovanjsko, temveč za industrijsko naselje. Tokšni znaki so skladi surovin ali končnih izdelkov, ki se nahajajo na prostem, 1,osebne dodatne naprave ipd. Podzemne tovarne na aero-foto posnetku ni mogoče v;deti, pač pa kažejo posebni znaki kot npr .. železniška proga, ki je nenadoma ob vznočju hriba prekinjena ali dimniki za zračenje, da taki objekti obstajajo. Lnl,ko je identificirciti izvore t:mergije, hidrocentrale in njihove jezove, terrnocenn jpjle Hd. Aero-foto posnetki so tudi pripravni za študij železniške in cestne mreiže ln zc1 doloi'~anje nevralgičnih točk na teh arterijah gospodarskega in vojaškega po- mr1nn, Na. pooled majhne ruševine mostov, vioduktov1 tunelov, depojev za loko- tnol'ive, po:;taj, kretnic, cestnih križišč lahko ;1ovzročijo pri sovnižniku velike o= vir.s kol npr. prekinitev zveze med fronto in 2 ,,ledjem. r•rnv -tn!~o je mogoče identificirati radio-električne naprave, radarje, ugotoviti npl1uv z.um:mji izgled in razporeditev,valovno dolžino in smer emitiranja, Tehnič:n podatki Čeprav so iz aero-foto posnetkov dobi jeni podatki točni in koristni za vojaške o- peracije, pa ima tak način zbiranja podatkov tudi svoje slabe strani. 25 Največja pomanjkljivost je diskontinuiteta, ki jo povzroča meteorološki faktor. To je v prid nasprotniku, ker je izvidniškim letalom v tem slučaju nemogoče izpolni- ti nalogo. Tako npr. ni so mogli pravočasno odkriti pri prav von Rundstedta v Ar- denih decembra 1944, ker je bila izvidniška aviacija zaradi slabih vremenskih pri- 1 ik prikovana na zemljo. Sedaj je v takih primerih priporočljiva uporaba izvidniških projektilov, opremljenih z napravami, ki omogočajo, da se objekti odkrivajo v vsakem času podnevi in po- noči, v vseh atmosferskih prilikah in da se rezultati takoj emitirajo nadrejenemu komandnemu mestu. Težnja po univerzalnosti in večji maneverski sposobnosti je zamenjala foto-izvidniške projektile z izvidniškimi foto-sateliti. Tako je bila 1959. leta v ZDA konstruirana foto-kamera z goriščno razdalio obiektiva 240 inčev. S takšno kamero je možno z viši ne nad 200 km precizno posneti dva predmeta, ki sta oddal jena drug od drugega samo nekaj centimetrov. Od 1961. leta lansirajo ZDA v orbito okoli Zemlje izvidniške foto-satelite tipa "Samos", ki so opremi jeni s preciznimi optičnimi instrumenti in avtomatskimi foto- kamerami. L. 1962 je dal Pentagon projektu "Samos" največjo nacionalno prioriteto. Za izpopolnjevanje te vrste satelitov je bil odobren poseben proračun 200 milijonov dolarjev. Z izpopolnjenim satelitom 11 Samos11 oz. z njegovimi foto-kamerami je možno iz ogromnih višin snemati z natančnostjo, kot vidi človeško oko predmet z razdal je 30 m. Kolikor je do sedaj znano, imajo Američani 4 vrste satelitov "Sa- mos", opremljenih samo s foto ali televizijskimi kamerami ali s kombinacijo enih in drugih. Kakšne kvalitete so posnetki, ki jih dajejo foto-sateliti tipa "Samos", povedo naj bol je posnetki kitajskega eksperimentalnega nuklearnega poligona v Lob Noru, ki so ga po:meli Američani. Posnetki so jim omogočili ugotoviti, ali je bila ek- splozijo izvršena s poskusnega stolpa ali ne. Iz oblike atomskih naprav, ki so bile vidne na foto-posnetkih, so lahko določili celo vrsto nuklearnega eksploziva, s katerim je bila napolnjena glava projektila. Toda dejstvo je, da tudi sovražnik kamuflira svoje objekte in zavede nasprotnikove interpretatorje. V takih slučajih ne zadostujejo pankromatski posnetki za odkritje vojnih zvijač. Zato se uporablja barvna fotografija, ki omogoča hitro, lahko in detajlno študijo terena, ker barva pudari detajle, posebno v dovolj osvetljenih predelih. Specialni barvni film 11 Camauflage detectron film" se uporabi ja posebno za zelene in zeleno pobarvane predmete, ki reflektirajo infrardeče žarke (listje na poseka- nih vejah in zelena barva se pojavi na posnetku v modri barvi}. Ako se ta film uporabi istočasno z infrardečim filmom, se doseže maksimum v raziskovanju pred- metov, iranih z barvami, mrežami, posekanimi vejami (listje na posekanih vejah izgub'i po 2 urah klorofil in ga je mogoZ:e identificirati na CD-filmu}. Na koncu Je treba pripomniti, da je bilo v teku druge svetovne vojne nepojmljivo, da lahko izvidniški avioni snemajo sovražnikov teritorij ,v vzporednih pasovih in da zaradi relativilo nizkega leta (ki so ga zahtevale foto-kamere) niso bili odkriti in uničeni. Uničenje izvidniško - špijonskega aviona U-z, opremi jenega s fotokamerami velike eoriščne razdal je, ki je lahko letel v viši ni ca 25 000 m, dokazuje, da z ene strani obstaja možnost nekontro.liranih poletov takih avionov (snemanje določenih 26 b v°') o mcic11 , druge strani pa tudi njihovo odkrivanje in uničevanje. Ker sern d s tem prikazom informirati bralce o tem, kako v zapadnih vojskah (predvsem v NATO-paktu) gled"1io na uporabo foto-interpretacije v vojaške name- ne, sem obdržal njihovo terminal jo in razporeditev izvidništva po vrstah in pomenu, čeprav se ta razlikuje razporeditve oz. terminologije, določene po pravilih RV in PVO. 27 NOVICE N ZANIMIVOSTI IZ STROKE PRAVILNIK ZA ZBIRt~I KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV V JAVNI RAZPRAVI Geodetska uprava SRS je pripravila na osnovi zakona o katastru komunalnih na- prav "Pravilnik o vsebini in tehničnih normativih za zbirni kataster komunalnih naprav in ga poslala v mnenje in pripombe vsem geodetskim upravnim organom in d01lovnirn organizacijam ter nekaterim komunalnim organizacijam in republiškim inštitucijam, Navedeni pravilnik je izdelan po pripombah posebne strokovne ko- misije za pripravo geodetskih podzakonskih (izvršilnih) predpisov. Predvideno je, da bo v mesecu juniju pripravljen dokončni predlog pravilnika in odposlan v ob- javo v Uradni I ist SRS, S .M. TISKANI SO PRVI LISTI NOVE TOPOGRAFSKE KARTE 1: 25 000 V skladu s pogodbo z Geodetsko upravo SRS je Vojaški geografski inštitut dotis- kal prvih 4.5 listov novo izdelane topografske karte 1 :25 000. Izdelane karte pokri- vajo območje naslednjih občin: Koper, Izola, Piran. Sežana, Ilirska Bistrica (tri četrtine območja), Postojna, Cerknica (polovico), Vrhnika (tri četrtine), Ljubljana- Vič-Rudnik (ena četrtina), Logatec (tri četrtine), Ajdovščina, Nova Gorica, Id- rija (tri četrtine), Tolmin (polovico). Grafični pregled izdelave topografske karte ·1 :25 000 je razviden iz platnic Geodetskega vestnika št. 2-1974. Nova topografska karta 1 :25 000 bo tiskana v petih variantah, in sicer: TK 25/1 - 5 barv: situacqa z opisom, nazivi, nadmorskimi višinami - črna, hidrografija - modra, plastnice - rjava, znaki in linije za kulture - zelena, površina gozda - zelen raster; TK 25/2 - 4 barve: enako kot TK 25/1 razen zelenega rastra za površine gozda; TK 25/3 - 2 barvi: situacija, hidrografija, plastnice in kulture - temno siva, površina gozda - svetlosiv raster; TK 25/4 - 1 barva: enako kot TK 25/3 razen ,;vetlosivega rastra za površine gozda; TK 25/5 - 2 barvi: hidrografija - modra in plastnice - rjava. Navedene karte lahko organizacije združenega dela in organi družbeno političnih skupnosf'i naročijo pri Geodetski upravi SRS oziroma dvignejo z naročilnico ali dc,pisom v njenem arhivu. S cenikom, ki ga je predpisal direktor Geodetske uprave SRS so, določene nasled- nje cene enega izvoda posamezne variante. po vrsti: 50 din, 45 din, 40 din, 35 din, 30 din, 29 Glede na to, da so dotiskane drugačne variante karte, kot so bile napovedane v prc""dnaročilu1 je potrebno vsa naročila obnoviti. S.M. SEMll',JAR O FOTOINTERPRETACIJI 30, mojo je bil v Ljubljani seminar o fotointerpretaciji za geodetske strokovnjake iz :;lov"idjc, don poprej pa za negeodete. N1il111,:n ,,erninarja je bil seznaniti udeležence s širokimi možnostmi uporabe foto- iniup1 •.ciw_i je predvsem v urbanizmu in raznih vejah gospodarstva ter osvetliti pe- rei',, v1 1:li?:,mjaf ki so s tem v zvezi. Foi1}111k:qAclacija, ki je uporaba fotogrametrije v nemetrične namene, je dosegla v svetu du sedaj ogromen obseg po tehnološkem razvoju in obsegu, Pri nas je bila precej zanemarjena, tako da so druge republike na tem področju pred nami. Toda potrebo po izčrpnih in ažurnih podatkih v prostoru zahteva, da tudi pri nas posve-· tirno rnzvoju fotointerpretacije vso pozornost. Tako se je GU SRS odločila za si.,. stenmiično aero-snemonje Slovenije, s čimer bo pridobila zalogo podatkov, Za prvo cikl ib10 oero-snemonje je že vse priprc:1vl jeno. Izvajalec bo Geodetski zavod SRS, ki se je zo to nalogo dodatno opremil in pojačal snemalne ekipe. Akcija bo sicer drcJ~d, toda zaloga podatkov, ki bo s to akcijo dobljena, bo izdatek opravičila. l"-Ja seminarju je uvodne besede podal direktor Geodetske uprave SRS, dipl. ing. Miroslov Črnivec. Program pa je obsegal predavanje o razvoju fotointerpretacije, o ciklič11ern ciero- snemanju, o arhiviranju aero-posnetkov,prikazani so bili multi- spektralni posnetki in dernonstrirani pripomočki za fotointerpretacijo. Sledila je živahnc1 diskusija v kateri so diskutanti razglabljali predvsem o vseh možnostih prol,. Iit-11c~ uporabe aero-foto-posnetkov. J.Š. Kt',•,IJ!Žt·-llCA GEODETSKEGA ZAVODA SRS NOVA LITERATURA Kurtografija: "KAi< 1 fJ,,l IN BIBUOTHEKEN"; Bundeilrn sd1tmgsanstal t fur Landeskunde und Raumordnung, Bonn 1971 Uta Klaer: .. 11 AUFBAU Ut"JD ENTWICKLUNG DER GOTTINGER KARTENSAMMLUNG"; Kartensarnrnlung und kartendokumentation s; Bonn 1970 Emil Meyen: 11 DIE TITELAUFNAHME VON KARTEN" Heft 85 Kartensammlung und Kartendokumentation 8; Bonn 1970 Jcques Bertin: 11 GRAPHISCHE SEMIOLOGIE 11 Walter de Gruyter, Berlin 1974 11 INTERNATIONALES JAHRBUCH FUR KARTOGRAPHIE" Kirschbaum Berlag, Bonn 1974 F o t o g r a m e t r i j a, f o t o i n t e r p r e t a c a, r e m o t e s- e n s i n g : "AERIAL PHOTO INTERPRETA TION IN SOLL SURVEY 11 lnternational Training Centre for Aerial Survey, Delft, Netherlcmds 11 REMOTE SENSING 11 Hamilton Publishing Company; Santa Barbara, California II EUROPA AUS DEM ALL II DVA Westermcmn Berlag, 1974 11 AERIAL PHOTOGRAPHS IN GEOLOGY AND GEOMORPHOLOGY"; Volume VII, Part 1, Part II 1 TC p u b I k a c i j e F. L Corten: 11 IMAGE QUALITY IN AIR PHOTOGRAPHY 11 A/B, Num.5 W. J. Bresowsky: 11 A SEMI DETAILED SOIL SURWEY IN THE REGION OF THE OUDE IJSSEL" B. Num. 30/31 R von Zuidam: 11 ORBITAL PHOTOGRAPHY AS APPLIED TO NATURAL RESOURCES SURVEY 11 B, Num. 60 K. Kirshncmunni: 11 PHOTO-INTERPRETATION OF THE LENNARD RIVER AREA W. AUSTRALIA" B, Num. 60 Vink, Verstoppen, Bonn: ~ 11 SOME METHODOLOGICAL PROBLEMS IN INTERPRETATION OF AERIAL PHOTOGRAPHS FOR NATURAL RESOURCES SURVEYS", Series B, Num. 32 31 Mekel, Savage, Zorn: 11 SLOPE MEASUREMENTS AND ESTIMA TES FROM AERIAL PHOTOGRAPHS", Series B, Num, 26 Sgavetti, Kri shnanunni, Sharma, Mohr: 11 Al'-l ATTEMPT TO DETERMINE DINSITOMETRIC CHARACTERISTICS OD ROCK TEXTURE ON AERIAL PHOTOGRAPHS 11 Series B, Num, 67 D,A Stelligwerf: 11 PRACTICAL APPLICATIONS OF AERIAL PHOTOGRAPHS IN FORESTRY AND OTHER VEGETA TION STUDI ES" B, ~-!urn, 36, ~~um. 46 Ve,,rstoppen, Zuidam: 11 ITC SYSTEM OF GEOMORHOLOGICAL SURVEY 11 Izak S. Zonneveld: 11 LAt·'1D EVALUATION AND LAND (SCAPE) SCIENCE 11 , eodezija: R. Forster: 11 NORMAUEN FUR DIE VERMESSUNGSARBEITEN IM STRASSENBAU" Hefi- 85, Kirschbaum Verlag Arne Bjerharnmar: "THEORY OF ERRORS AND GENERALIZED MATRIX INVERSES" Elsevier entific Publishing Compcmy, London 1973 DRUŠTVENE V E S T 1 SESTANEK CENTRALNEGA ODBORA ZA V. KONGRES ZGIG JUGOSLAVIJE V Beogradu je bil 12.6.1975 sestanek centralnega odbora, katerega član je tudi predsednik zveze GIG Slovenije. Glavne misli in zaključki sestanka so tile: - Organizacijske priprave tečejo po programu. „ Po temah, ki so za referate in koreferate poslane vsem članom v l. cirkularju in so bile objavljene tudi v prejšnji številki Geodetskega vestnika, so prijav- i jeni skoraj vsi osnovni referati. Za manjkajoče so prevzele posamezne rep. zveze obveze za njihovo izdelavo. Prijavljenih je tudi nekaj koreferatov. Iz Slovenije ni prijavljenih člankov za svečano številko Geodetskega lista, ki bo tudi kongresni material. - Dogovori s predstavniki političnega, kulturnega in strokovnega življenja za sodelovanje v častnem odboru tečejo. - Jeseni bo treba poleg strokovnega članstva seznaniti o kongresu tudi širšo javnost. - Redakcijske komisije za posamezne teme se bodo sestale do l. julija 1975. - Priprava razstave teče pohvale vredno. Problem je le izdelava kataloga, ki pa bi bil po enotni oceni odbora zelo koristen. To bi bila majhna a dragocena pu- blikacija, ki bi v veliki nakladi lahko služila kot lep prerez jugoslovanske geodetske ustvarjalnosti. Finančna sredstva, potrebna za kongres, so velika. Od predvidenih 540 000 din m~mjka 120 000, ki naj bi jih prispevale delovne organizacije. Peter ŠIVIC 33 OSEBNE VESTI Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je 7. julija letos doktoriral tovariš Branko Vafocha. Z nalogo "Raziskave vpliva variacij magnetne deklinacije na busolne meritve" si je pridobil naslov "doktor tehničnih znanosti". · Društvo geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije mu iskreno čestita. 35 11 71 11 912 (084.3-11): 330.413.1 SULO, J. Hlavne etapy vyvoja map velkych mierok a načrt perspektivy (Glavne stopnje razvoja kart velikih meril in bodoče perspektive) Geod.kart.obzor. 20 (1974) 10, s.286-288, 5 lict. češ. (češ.,rus . .,nem.,angl.) Razvoj kartografskih del pri upodablianiu planimetrije na kartah v velikih merilih je razdeljen na tri kakovostne stopnje: grafične karte, numerično grafične karte in koordinatne karte. Bodoče perspektive - numerične (digitalne) karte. Prevod: Bregant Geod . kart. obzor IGZ SRS 1/75 528.517 (-194.2):528.021.7 Elektrooptični razdaljemeri, merske metode z elektrooptičnimi razdaljem. wmTE, B. Genaue Messung von beliebig im Raum orientierten Strecken mit eiektrooptischen Nahbereichsentfernungsmessern (Točna izmera v pro- storu poljubno usmerjenih razdalj z elektrooptičnimi rozdaljemeri kratkega dosega) _ ZN, 100 (1975) 1„ s.21-29, 5 sl., 7 lit., nem. (angl.) Uporabljajoč ravno zrcalo je mogoče izmeriti razdalje do 150 m s preoblikovano diferencialno tehniko, ki nudi boljšo točnost in večjo natančnost v primerjavi z razdal jami, neposredno določenimi z upo- rabljenim elektrooptičnim rozdaljemerom. To metodo priporočajo zo , natančne meritve kakor tudi za inženirska dela, kjer i e treba često določiti razdal je v·navJ)iČ.nici. Z ravnim zrcalom, vrti jivim v vseh ~mereh," ie mogoče izmeriti razdalje v polj1.1bni prostorski smeri. :Prevod: B. B. Avtorski izvleček 389 Metrologija JASNORZEWSKl,J. Zadania metrologii (Naloge metrologi ie) Pr.lnst.Geod.i Kartograf„ 21 (1974).1,31-35 ·-- Gradivo L seminarja na temo geodetske metrologije poli. (rus., ong.) Poročilo na kratko opisuje napredek raziskav o določitvi in poeno- tenju merskih enot, od primitivnih koncepcij in metod do danes, ko uporabi jamo poslednje pridobitve znanosti. Potreba, da izpelje- mo meritve in določimo enoten mednarodni sistem merskih enot in potreba, da dosežemo vse večje točnosti pri prenosu teh enot, pogojuje oblikovanje nove znanstvene discipline-metrologije. Opisan je napredek in organizacija metrologije na Poljskem„ po- sebno geodetske metrologije, njenih rutinskih del, bodočih nalog, organizacijske in pravne osnove delovanja metrologije v mednarod- nem območju (Metrična konvencija in Pravna metrološka konvencija). Prevod: Bregant IGZ SRS 528 .489:621. 317011. 2 FlEGR, J. Avtor 3/75 Stručny prehled nejduležitejšich postupu pri vyhledavani podzem- nich objektu z nevodivych materialu elektroodporovou metodou (Pregled najpomembnejših metod določanja lege podzemnih objek- tov ne evodnih materialov, u rabl°a 0 očih električnega upora Geod. kart.obzor, 20 (1974) 9, s.245-257, 23 slik, 2 tab. 3 3 lh., češ. (češ., rus., nem.s angl.) Osnovna načela elektouporovne metode. Metoda simetričnega profiliranja. Metoda kombiniranega profiliranja. Profilirne metode z uporabo treh detektorskih elektrod• Meritev globine z elektro- uporovno metodo. Organizacija in produktivnost te meritve. Prevod: Bregant Geod. kart. obzor 4/75 lGZ SRS ?47.235. 11:65.011 .56 52B 3(084, 3):č31, 3. 04 ZIPPEUUS, K, Avtomati z(lci i a k~tas'~r,;:,i _, Die d1gita!e F;urkarte cils E.es;-.::mdteii eines automatisierten Uegenschaftskorh:ister {Dlgitalni katastrski načrt kot sestavni del avtomatiziranega kafo1s\TO nepremičnin) Zf\l,. 100 (1975) l, s. 35-42„ 2 sLr 10 liLr nem. (w.) Več let so izdelovali katastrske načrte z avtomatskimi dsdniml sistemi. Krmilne rnstrukcije noj 61 bile sprovlfene v bankI podat- kov kot izvirna katastrska mapa? popravljene naj bi biie po vsaki spremembi vogalov parcel. Potem je mogoče v nekaj minutah narisati posodobljen in poceni načrt z e!ektronskim mikrofilmskim ploterfem. Obravnavane so raziskov-e v t.:; n.:,m~n, Prevod~ B. B. Avtorski izvleček IGZ SRS 5/75 528.92+528,933 Praktična k::,r.:g:ofl THO-TRANG C:P..C, Ur:e expedence de cartographie assistee:numerisation d 'une ;::ar'rt g§o!ogique (Digitalizaciia geološke karte) Automatisme„ 19 (1974) 5, s.271-276, fran. (angl.) Opisana je metodika in izidi avtomatiziranega sestavljanja geološke karte '"Sen-De" \' merilu 1:5000. Teritorij ima pestro sestavo, tako da je na ker:-'. 82 rodičnih geoloških formacij. Obravnava informad( je bila opravliena v štirih fazah : 1. preverjanje in korektura kontur: 2. zapis danih informacij na magnetni trak in ses·tavljanje datotek luknjanih kartic; 3. izdelava kart določenega teritorqa; 4. izdelav,:: barvnih originalov. Čas za izdelavo numerične karte je 152 ur, števio kodiranih točk 52845. Uporabljen D-Macr priključek Caicom:,::- 748„ kompjuter IBM 360/65. Prevod: i. m. Ref. žur. 12/74 (skraj.) IGZ SRS 7/75 -------------------------------1-----------------------------------·-•o, 528.94 (084.122): 65.01L56 WOLF-DI ETER„ R. Avtomatizacija, tematsk,a kartografija, premične slike, filmi Kartographische Darstellung dynamischer Vorg~nge in computerge- nerierten Filmen (Kartografska upodobitev dinamičnih postopkov na računalniško izdelanih filmih) Kart.Nach. 24(1974) 6, s. 210-215, 4.sl., 6 iH. nem.,(angl.) Pri tematskem kartiranju je resen problem kartografska upodobitev časovnih nizov. Kljub izdelcH1im tehnikam 'vizua!izaci je prostor- skega razvoja v času postanejo konvencionalne karte ovira, kadar je presežen dotočen prag v številu časovnih okvirov. Rešitev ie kartografski film, ki simulira dinamični razvoj. Preizkušali so različne tehnike kompjuterske izdelave kart. filma in, po predvi- devanfih, se je najbolj izkazal mikrofilmski pioter. Prevod: B. B. IGZ SRS 6/75 Avtorski izvleček (skraj.) 528.92+528.933 Praktična kartografija EUUKIM,S.B.; GROBUŠIN, V.P. Cifrovaja model rel 'efo i e@ struktura (Numerični model reliefo in njegova struktura) Geod. kartogr • ., (1974) 7, s. 36-45, rus. (rus.) Opisana je izdelava modela reliefa z uporabo računalnika "Minsk-22". Programi so napisani v FORTRANU. Ta način izdelave reliefa je mogoče uporabiti pri projektiranju cest„ železnic, za izdelavo topografskih načrtov in za prostorsko planiranie. Po 11 Ref.žur." 1974/12 j.m, IGZ SRS 8/75 )OMINANTNA DEJAVNOST AKT IVNEGA PREBIVALSTVA PO NASEUIH / LETU 1971 >R I KAZ JE RAZDEUEN V 7 RAZREDOV Z OZIROM NA DOMINANTNO DE- JAVNOST AKTIVNEGA PREB IVALSTVA V NASEUU. l . RAZRED - V NASELJU SO V GLAVNEM ZAPOSLEN I V l. SEKTORJU (KMETIJSTVO, GOSPODARSTVO) 2. RAZRED - V NASELJU SO V GLAVNEM ZAPOSLENI V II . SEKTORJU (INDUSTRIJA, GRADBENISTVO) l. RAZRED - V NASELJU SO V GLAVNEM ZAPOSLEN I V III . IN IV.SEK- TORJU (TRGOVINA, OBRT, UPRAVA, SOLE, KULTURA) l. RAZRED - V NASELJU SO V GLAVNEM ZAPOSLEN I V l. I N II. SEKTOR- JU i. RAZRED - V NASELJU SO V GLAVNEM ZAPOSLEN I V l. I N III.SEKTOR- JU i. RAZRED - V NASELJU SO V GLAVNEM ZAPOSLEN I V II. IN III.SEKTOR- JU ' · RAZRED - V NASEUU SO V GLAVNEM ZAPOSLEN I V VSEH TREH SEK· TORJ IH KNJIZNICA FGG C z _. C rTJ J R GEODETSKI 1975 vestni k~ lllllllllllllllllllllllll\lllll\1111111111 11111 1 (j[:10004402, 2 KAZETA SE DVA IZRAZITA PODROCJA DOMINANTNE ZAPOSLENOSTI V IN DUSTR IJI (OSREDNJI DEL) TER ZAPOSLENOST I V KMETIJSTVU (VZHODNI DE LI . MED NJ IMA JE PREHODNI PAS DOM INANTNE ZAPOSLITVE V l. IN II . SEKTORJU, PO ZAP. DELU OBCINE PA POLEG II . SEKTORJA ENAKOVRED- NA ZAPOSLITEV SE V III. ODNOSNO IV . SEKTORJU. IZJEME SO LE SE CENTRI INSTITUCIJ Z l'.>ODATNO III. ODNOSNO IV.DEJAV- NOSTJO (KRASNJA, MORAVCE, LUKOV ICA) TER OBROBNA PSATA ZARADI VPLIVA LJUBU. OBCIN . CISTA DEJAVNOST V III. IN IV . SEKT. JE NA RACUN USLUZ. DEJAVNOSTI IN NOVOGRADENJ V BLIZIN I ISTIH CENTROV (BRDO PRI LUKOVICI, BLA· GOV ICA, TROJANE) ODNOSNO VPLIVOV SOSEDNJIH OBCIN V MEJN IH NA- SEUIH (MALA LOKA, ZALOG) . NA CELOTNEM PODROCJU NI NASEUA Z ENAKOMERNO ZAPOSLENOSTJO V VSEH TREH DEJAVNOSTIH ( 7 RAZRED), IN IZJEMNO TRI NASEUA Z DEJAVNOSTJO V l. IN III. SEKTORJU. V PRIMERJAV I S KARTO LETA 1961 KAZE NA IZRAZIT PREMIK V 111. OD- NOSNO IV . DEJAVNOST NA OSREDNJEM PODROCJU TER OB KOMUNIKACI- JAH V CRNEM GRABNU IN MORAVSKI DOLIN I. C r L C (D r L ::n z _. COBJS:. -1