,,Kmetn se dobro godi!" Slovenska mladenka iz Savinjske doline nam pošilja sledeči elanek: Ob začetku vojske se je slišalo veliko zaWavl;ic nasproti duhovšSini, češ, »farji so zakrivili vojsko!" Posebno so o tem glasno kričali frakeljnovi prijatelji. A to je sedaj že nekoliko potilinilo. Odkar pa ]e začelo prima^jkovati živil in so se istim cene dvignile, pa je letela in še leti vsa krivda na kmeta, češ, ,,Kmet je kriv draginje!" Kmetu, tako govorijo tisti, ki nimajo lastne zemlje, gre dobro, njemu je zrastlo žito, vzredil si je prašiče, pridelal v vinogradu in v sadonosniku dosti pijače, ima torej vsega dovolj. Kje pa bo denar dobil, da obresti in delavce plača, davke poravna, je postranska stvar. No, tisto, da se je kmet trudil od ranega jutra do poznega večerav pa je tako prav, saj za drugo itak ni. Tako govorijo in mislijo in zabavljajo današnji kmečki neprijatelji. — Torej dobro nam gre, nam kmečkim ljudem. Ni še dolgo temu, kar so se neke žensfee napram gospodu, ki jim je podporo izplačeval, pritoževale zoper premajhno podporo. Gospod pri daykariji jim je rekel: ,,Ker nimate svojih zemljišč in da boste lažje izhajale, idite kmetom pomagat delat." In ena je rekla in se jezila: ,,H Kinetu pa ž« ne! Pri kmetih samo zeljnico in kislo mleko jedo." Pa niso vedno jednakib misli, Nekoč je šla skupina žerisk v trgovino z izkaznicami za moko, In, o joj! !Moka je izvečine že vsa pošla, le nekaj koruzne je še bilo v zalogi. No, kaj pa sedaj ? MAli hočete koruzno?" vpraša trgovec. ,,Sevefcia, 6e ni druge, bo že morala biti tudi dobra." Ogorčene, da ni bilo bele moke dobiti, začno po kmetovem hrbtu udrihati, češ, pri kmetu se vidi po vseh kotih kruba, me pa stradamo. Tako je, dragi moji. Ko bi bilo treba iti h kmetu delat, vidijo vse najslabše, Dokler pa le od strani pogledujejo, pa vidijo pri njem velikanske zaloge, katere bi se mu naj, 6e že ne čisto, pa vsaj po večini odvzele. Kislo mleko jim mrzi, koruzni krulr pa menda škoduje. Dosti kmetij je že šlo pa bobien, kjer so se, kakor pravi ljudstvo, predobro imelu Kmet nima izgovorjenega mesečnega plačila. S strab.om in upom gleda v bodočnost, mu li ne bodo mraz, tofta, bolezen pri živini in razne druge nezgode uničile ves (rud. Biti mora do- skrajnosti varčerij če no6e, da mu ne gre njegovo gospodarstvo rakovo pot. Resnica je, da dobi v sedanjem času kmet veliko svoto denarja za prodano živino, a pomisli se naj,, za koliko so pa tudi plačila pri popravl raznega orodja, nakupu potrebnih gospodarskih in družinskih stvari večja. Ne zabavljajte torej 6ez kmeta! Ker pa vem, dragi ,,Gospodar", da ne greš samo na domove v ljubljeni domovini, ampaki obiskuješ tudi stare znance na bojni poljani, ki se tako junaško borijo zoper zlobne nasprotnike, ponesi jim iskre- ne in domoljubne pozdrave, da se pač že skoro povrnejo zmagoslavno na svoje domoyie.