—~, 182 .^— DRAGOTIN HUMEK: Majka priroda pripoveduje. 6. Vrba. /"^^v li poznate vrbo, prijatelji moji ? Ej, gotovo jo poznate, / /T^vv a Povem vam> da Je Pod božjim solncem toliko raz- / / :3^r\ ličnih vrb, da niti jaz ne vem vsem imena. / rr^JprlA Po širnih severnih goljavah raste vrba pritlikavka, / / f \ \ ki se poleti skriva v resju, pozimi jo pa popolnoma / / Js^ \ zal Na pUStem svetu živi in ko bi hotela zrasti visoko kakor ' so strici jagnedi, bi ji pošla prepičla hrana in umrla bi prezgodaj. Gotovo se čudite, da so jagnedi v sorodu 1----------------------JUT) z onimi sirotami. Da, tudi jagnedi so vrbe, a ve- ' H I li ni l'k> so> gosposki in ponosni kakor bogataši in i jl li ji*l plemenitniki med ljudmi. A /l k 11 S m Druga drevesa lepo pametno raztezajo svoje . Ll*1 /LHa/Uum m 1 ImJ ve^e na desno in na lev0> navzSor in navzdo1- A ¦ MljljiJf||A^mlPl jagnedovo vejevje se tesno oklepa visokega debla f^^^^xT^Q^rJ in moli strmo v zrak, da je videti kot vaški zvonik. ^^^^m^^^^^m Taka rast Je g°tovo naporna, a gosposko je to p^^^^^^^^^^ in izplača se, saj ni drevesa, ki bi se moglo me- riti z jagnedom. In kako veličasten je jagnedov drevored! Človek se čuti med samo-svojimi velikani prav skromnega in je prepričan, da dospe po drevoredu do velike, bele pristave ali do gradiča ali do vile z visokimi okni in vitkimi stolpiči. A med vrbo pritlikavko in jagnedom je še tnnogo, mnogo različnih vrb, ki vam jih ne morem vseh opisati kakor bi rad. Nekatere vrbe imajo lepo, ozko listje, ki se beli v vetru kot nanovo prelito srebro. Druge imajo dolge zlatorumene šibice, ki priveže vinogradnik z njimi trto h kolu, da je ne mikasti hudobna vihra. Ona ima na dolgih, tankih pecljih okroglo lfttje, ki venomer podrhtava in šepeče ob najlagljem dihu. Ta žalostno klone veje in listje, da jo sadijo ljudje na grobove svojih dragih. Ej, in koliko koškov in košar je iz vrbovega protja, in koliko namajijo pasttrji piščali iz vrbovih šib! Pa je tudi mnogo takih vrb, ki ni, da bi imel mnogo povedati o njih. Prilično taka vrba je bila tudi tista, ki vam povem danes povest o nji. * Zgodilo se je, da je mogočen zitnski vihar podrl jagned v drevoredu pred gosposkim gradičem. Prav pri tleh je prelomil ogromno deblo, da je v bolestt zaječalo ponosno drevo in je onemoglo leglo v naročje smrti. —»* 183 — Grajski hlapci so odpeijali deblo kos za kosom in vejevje in dračje. Še štrcelj so izkopali, da je ostala grda razorana jama. A ko se je skril sneg mladenki pomladi, prinese grajski oskrbnik sa-diko, pa jo vtakne na onem mestu v zemljo iu poravna svet okolo nje. nOpravil sem, a ti nadaljuj," pravi drevescu dojenčku. »Pridno jej in rasti in se ravnaj po f?j TT5 /Jfl starejših tovariših na desni in na levi." 'jja r HjL jm Odkoraka mož in ves je vesel, da ima padli jM , / |W| 43f { M jagned namestnika. Sadika pa lepo ubogljivo srka «113» f Jfif /f\l*\t >!B hrano in se razvija v krepko, življenja polno — wfS^^M-i^t ^fc\^H vrbico. — Ha, zmotil se je bl oskrbnik in ni po- ^^^L^m^iSMI&l sadil jagnedove sadike! JSlllfjJp^fpSKS^ BFej! Kakšen jagned mi je pa to?" se raz- Z^---^11" jLJLw*^f~^ I hudi oskrbnik, ko izpazi svojo zmoto. »Čakaj, iz- ^U^ 'g^a^^jj rujem te! Čemu mi bo vrba tu v drevoredu?" Tedaj pristopi graščak. „0, naj le raste drevesce", pravi, »saj ima pro-stora." Oskrbniku je prav, pa si samo misli, da ima gospoda zmerom svoje muhe. A jagnedom sosedom ni všeč. Dolgo razmišljajo in se posvetujejo, kako bi se iznebili neljubega sorodnika siromaka. Naposled sklenejo, da puste vrbico v miru. »Iztegni se in pomisli, da si v imenitni družbi. Ostala bi bila vsaj kje ob vaški mlaki. Čemu se siliš sem v grajski drevored? Dajte, tovariši, iz-tegnimo se še bolj, da vsaj deloma prikrijemo sramoto." Na gričku za drevoredom stoji košat hrast in se roga jagnedom v drevoredu: nDa se vam le hoče stati tako-le v vrsti ob poti. In čemu vas je mati vsejala tja? V gozdu bi rasli med drugim drevjem, če niste dovolj lepi, da bi stali na samem kakor jaz." nMene ni vsejala mamica semkaj," se oglasi vrbica. BGlej, glej," se reži hrast. »No, in jagnede tudi ni vsejala njihova mati, kaj? Gotovo so padli izpod neba!" »Oskrbnik me je vsadil," odgovarja vrbica. »Potaknjenec sem." BTudi mi smo potaknjenci," šumijo jagnedi. »Potaknjenci, potaknjenci," vrši ves drevored. BDobro si se vedla", pohvali sosed jagned vrbico. BOstani vedno taka, pa ti odpustimo, da si bolj kmetiška kot mi." Hrast ni še nikoli čul o potaknjencih in neče, da bi zinil budalost. Zato molči. A ko zatone solnce in mrak poboža poljano, povpraša hrast šipkov grm pod seboj: nKaj so čenčarili oni-le strici o potaknjencih?" BTo niso čenče," ga pouči šipek. nJaz sicer nisem gledal, kako je sadil oskrbnik vrbico, imel sem preveč opravka s cvetjem, a imam v grajskem vrtu sorodnice, ki so zrasle iz potaknjencev. Oj, krasno cvetje imajo, in pri-jeten je njih vonj! Semena pa le nimajo. Zato pa tudi rajši ostanem to, kar sem." * • —^. 184 «— Leto odhaja za letotn. Lepo povrsti prihajajo letni časi in odhajajo. Za žarkim solncem napoji prirodo srebrna rosa, viharji drvijo čez plan, in v divjem begu se pode dobri in slabi trenutki. Lastovice letajo na jug in se vračajo v rodno gnezdo, drevje zeleni ob poljubu mladenke pomladi, in skeleči jesenski dihi odpihavajo velo listje. • ____________________ Iz vrbice je zrasla vrba, drevo močno in jj |P~ košato. In to ne ugaja jagnedom v drevoredu. hn\ h Ji \ "^1 res ne more^ nekoliko navzgor? Čemu l yK '$ A I Pa s'"^ z veiam' nastran 'n navzdol? Oh, ti kla- 'i /1 nt /'žu flll vrn0 sorO(Jstvo ti! Da so te vsadili ravno tu-sem Kl tt 'JL jjSfv «|J5 med nas. Prav tako se vedeš kot kaka bukev ali loRl nR^V?jIiisLTK~ breza ali hrast in kdove kako se še pravi vsemu \\m ^JT^'i HPlUr prostaškemu drevju tam zunaj." BHt JuP-. Ac ^»o>AJ|r« »Kaj gobezdaš, ti čmerikavi pretegnjenec Bb^m^'8^^^^^8'"^ gosposki?" se razljuti hrast. .Jaz, praviš, da sem prostaški?* A jagned se ne zmeni za hrastovo jezico, pa veninven opominja vrbo, naj se poboljša. »Pcglej graščakinjo. Navadna služkinja je bila. Lonce je pomivala in sklede. In bosopeta je hodila po tem-le drevoredu z vedrcem po vodo k studencu." BBosopeta, bosopeta," šumi vrsta jagnedov. ,A všeč je bila graščaku in jo je vzel za ženo. In kupil ji je svilenih kril in klobukov z dolgimi peresi in rokavic in svetlo kočijo z iskritni vranci. Sedaj se vozi vsa mogočna pa hodi pokonci in viha nos — —" »Vidiš, tudi ona je prišla tako-le tned gospodo, da ni vedela, kdaj in kako. A privadila se je, da dviga glavo visoko in šumi kot svoja med svo-jimi. Daj, dvigni glavo tudi ti in šumi! Laglje je tebi nego nji. V sorodu si nam." Toda lepi nauki ne izdajo mnogo. Vrba razteza vejevje na desno in na levo, naprej in nazaj. Navzgor se ji neče in komaj sega najmanjšemu jagnedu do pasu. Na trati pod vrbo je ob vročih poletnih dneh vabljiva senca in prijeten hlad. Jagnedi se pa vzpenjajo v oblake in vedno so tanki in bolj gosposki. A njihova senca je ozka, da bi jo pokril s prekljo. Po cesti med jagnedi sopiha graščak. Razpalilo ga je žarko solnce. Pod vrbo ustavi korak pa sede v božavo senco in hvali širokovejno drevo: BEj, hvaležen sem ti, draga vrbica, a jagnede bi posekal, ker še za senco niso." Tako govori gospod graščak. in verjeti mu je, ker ima gospoda svoje muhe. ,Hej, strički moji, ali ste slišali? Pohvalil me je." Tako se postavi vrba, ko je odšel graščak. »Slišali stno, slišali. Sram ga bodi, da govort kakor kmetavzar. Zato je pa oženil deklo. Izpridila ga je. O, našli sta se sorodni duši!" —« 185 — »Sorodni duši, sorodni duši," je završalo v jagnedih od konca do kraja po drevoredu. ,,Ha, ba!" se grohoče hrast na griču, ,,iz- ______ ^^^_______ In šipek pritrjuje: ,Hm, vidim, da ima vsak "PBP^JjHM^ stan svoje težave. Z nikomer ne menjam." /^^MJrsKm^mi^ ,,Rada bi ustregla vsemu svetu, a ne morem," \^^^ m&rv&k Jesen je v gozdu in na polju. Mokra in ^§^Kj$8»vf ^jfi^ 4B blatna jesen. Po cestah in po kolovozih so ko- jSjr** jm ^Sflj^ lesnice polne rjave in rumene brozge. Le v dre- 'fZČ^. H^T~ ^^^| voredu je lepo, suho in čedno. Kako bi ne bilo? l____2::____^^fe^- N Jagnedi ne branijo solncu na cesto, in jesenski vetrovi prepihavajo skozi presledke med ozkim drevjem, da se blato v hipu osuši. A pod vrbo stoji na cesti v globoko izorani kolesnici umazano vo-deno blato, ki se neče in neče posušiti. Pa pridrči po drevoredu svetla kočija z gospodom graščakom in gospo graščakinjo. Iskri vranci zavozijo v ono grapo pod vrbo in — — Oh, ti izpreminjasto svileno krilo gospe graščakinje, kako lepo rjavo-pikasto si v hipu! »Uh!" zastoka gospa, in Bvražje blato!" zarentači gospod. »Vrba je kriva, ker dela senco, da se ne osuši pot," dostavi oskrbnik na kozlu. ,Da, vrba!" pritegne graščak. ,In kakšna je! Ves drevorod kazi. In med jagnedi stoji kot berač med gospodo. Še danes ji odžagajte krono!" BTako-le je. Gospoda ima svoje muhe," si pravi osbrbnik. Doma po-kliče hlapce, žaga zapoje, iri na mestu, kjer se je senčil graščak, štrli iz zemlje samo še osmukano deblo brez krone. Oskrbnik s sekiro razsekava veje in vejice. »Ali bodo to potaknjenci ?" žalostno vpraša vrba. »Pokurili bono to dračje pozimi," ji odvrne oskrbnik. BOj, potem me posekaj popolnoma, da umrjetn." C~f ~ SM3 »Tu ostaneš čez zimo do pomladi. Tedaj J WW^ odloči graščak o tvoji usodi." » ^y Ijlaffl BSirota," se oglasi šipek na griču pod iJT *~w\ jftf M^K nS potaknjenci ni nič," se zasmeje hrast. ^^ tfl i~JMJ» tHb ,Hvala za sočutje," odgovarja vrba. »Prav i§i||iJt\ %WV ¦! zmedena sem še. Niti ne pojmitn prav, kako se iiSfaK^^JRu. Vi .Škandal je, velik škandal za vso rodovino!" šumijo jagnedi. BKo bi te bili \saj čisto posekali, ti štor štorasti. Škandall" »Škandal, škandal!" hrumi v jagnedovih vrhovih po drevoredu. ,Grdo me napadate," se brani vrba. nZagrešila nisem ničesar. Semkaj so me vsadili, graščak me je hva)U in grajaJ, in naposled so mi vzeli krono _^. 186 .^— Najbolje je, da se zadovoljim z življenjem, kakršno je. Če nisem jagned, sem pa vrba. Saj ni edini namen našemu rodu gospoščina in nadutost. Po-čakam, da vidim, kaj mi prinese bodočnost. Še čutim, da živim." .Lepo govori in pošteno," pravi šipek hrastu. Hrast molči, in tudi jagnedi ne šumijo več o rodovinski sramoti. • ¦ . Graščak je odšel z gospo za več let v Italijo. Nihče se ne raeni za drevored in ne za vrbov štor. A ko vzžari pomladno solnce in z zlatimi prameni požgečka zaspano popkovje po drevju, da se predrami iz zimskega spanja, tedaj začuti vrba, da nekaj ni prav. »Jej, glava me boli, glava," zastoka zdajinzdaj, da se predrami hrast na gričku. ^Glejte jo," se ji posmehuje, Bglave bi jo rada bolela, pa je nima." ,,Lahko tebi," ječi vrba. BOdžagali so tni krono, korenine so mi pa pustili. In te srkajo na vse pretege, in sok mi leze po deblu proti vrhu. Au! In čemu naj mi bo, ko nimam kaj hraniti z njim. Še razpočim se." aSlaba prede vrbi," se oglasi šipek. Nedaleč od šipka stoji bezgov grm. Skromen je in živi samemu sebi. Malokdaj se vmešava v pogovore svojih sosedov. »Potrpi," tolaži vrbo. »Kmalu ti odleže. Sicer sem siromak, pa sem pošten. Lahko mi verjameš. Glej, mene so obsekavali in lomili na vseh koncih, a vzbrstel sem iznova in bolj sem bil košat nego kdaj poprej. Zdi se, da je tudi tvoj rod enako trdoživ." »To je višek nesramnosti!" šepne bližnji jagnjed sosedu. ,Tak-le capin primerja nas sebi! Kar gluhi bodimo in iztegnimo se." BIztegnimo se, iztegnimo se," vrši podrevoredu od drevesa do drevesa-BČujte," se nekega dne oglasi hrast, *vrba je pa zares bolna. Vrhu debla je vsa polna izpuščajev. Še kakšno bolezen nalezemo." _____________^_ »Popki so to," popravi vrba. ,Res, pravi, l " | živi popki. Bog vedi, kje so se vzeli. Morebiti i dobim novo krono." k ""** Pomlad se je naselila v gozd in na polje. iL Polno dela ima, da preobleče prebujeno prirodo. J^*1 ^^&^^^^> Jagnedi v drevoredu pahljajo s svetlim, novim Bp />--^JdHfflHBRs lis^iem. m bezgov grm je ves odet v temno ze-fe-^KjHHji J— lenje. Trava je že zdavnaj pribodla iz ruše, in za s- "' ^ " ffl^Bfll nn n^° ^^ ^'t0 P° nJ'va'1' ^0^ hrastom na gričku v '=gfi*igL.~¦ll^BfflI!JliMlU zeleni šipek, po obronku rumenijo trobentice, in krilati pevci pojejo najlepše pesmi. Ej, pomlad, ti kraljica letnih časov! Edinole hrast na gričku je počasen in nezaupljiv. Vse mora zeleneti in cvesti, preden se upa z listjem na dan. Ko se oprezno ogleduje, mu ostane pogled na vrbi v drevoredu. —. 187 — »Hej, glejte si jo!" zakliče začuden, da se namah ozre tjakaj vse so-sedno drevje in grmovje V tem, ko so imeli vsi opravka s seboj, je vzbrstel vrhu obglavljene vrbe venec dolgih, tankih šibic z nežnim, zelenim listjem. »Pravil sem vam," pokima bezeg. »Krono imam, krono!" vzklika vrba vsa vesela. Sicer še ni posebno velika, a bolje je nekaj nego nič." ,Jaz živim tudi brez krone," pripomni šipek. »S krono so sitnosti," mu pritegne bezeg. »Meni so jo odlomili, in prav vesel sem lega. Vsaj lahko prosto razprostiram veje.* BPri meni je stvar nekoliko drugačna," se opravičuje vrba. .Drevo sem in moram imeti krono!" »Dobro je povedala," pravi bližnji jagned svojemu sosedu. »Vidi se ji, da je našega rodu." Ali ne veste, kako je poleti? No, najprej zakuri solnce, pa žge in žge, da vse prosi mokrote. Nato se vlije dež, pa moči in moči, da z vso dušo zahrepenimo po solncu. Vrba je vobče skromno drevo in rade volje prenaša dobro in zlo. Tako iudi ona v drevoredu. Ko ji je bil gozdar odrobil glavo, je ostala vrhu debla kotanjica. V nji se nabira deževnica. Venec novih tnladik brani žejnim solnčnim pra-menom, da ne popijejo tnlakice, in često je tam gori še požirek, ko žabe že teden dni ne morejo priregljati dežja Oni dan prileti na vrbo kos in poprosi, da si stne pogasiti žejo. (—,—,--------------/ ' ' i »Kar pij, dragec moj," mu prijazno ponudi "P fej> WjL j vrba. »A osnaži si nožice, da ne skališ vode. ikvfLjfeJ^ /mWi P Kos si obrusi krempeljce, in kepica črne ^^^^^^^^K^Ž^ Prihodnjega dne prileti lastovica, zatem ^^S^^^^^^^W^ škrjanec, pozneje pa še stoinsto krilatcev. Vse- ^*IS™BS^iPlKW okrog je znano, kje je dobiti ob suši kapljico ^^vjJSSSnSnm^' i vode. Vsak gost pusti na vrbi mrvico prsti ali *¦—^OIBrafiilMLit-------, rastlinico ali kaj drugega, in jeseni je kotanja že do malega napolnjena. Kar je še prostora, ga napolni jeseni velo listje. Veter zaveje in prinaša semenje različnih rastlin. Pozimi pokrije sneg tisto peščico prsti in rastlinske ostanke, ki se polagoma izpreminjajo v rodovitno zemljo. BZdi se, kot bi imela majčkeno polje v glavi ali vrt," pripoveduje vrba sosedom. »Nekdaj sem imela krasno krono, danes je drugače. Zado-voljiti se moramo z življenjem, kakršno je." BTako je!" pritrdi šipek. BVse je dobro in prav," doda bezeg. »Skromnost siromaška!" se roga bližnji jagned. »Skromnost siromaška!" vrši ves drevored. (Konec te pravljice prihodnjič.)