MAM K» SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA ■2Q#**t§ J. mi C a na 70 sir POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6310 IZOI A - ISOLA ENI IMAJO KRAVE, Ml PA DOPUST (Mef) Na tem svetu obstajajo svete stvari in nobena revolucija, glasna ali tiha, sedemdnevna ali jogurtna jih ne more spremeniti, pa čeprav vsi kričijo, da bo po njihovi revoluciji vse drugače. Ena takšnih stvari so počitnice oziroma čas dopustov. Vsi vemo, kateri čas je to: gre za obdobje od junija do avgusta, še posebej pa za drugo polovico julija in prvo polovico avgusta. Takrat je treba odvreči vse, kar nas spominja na delo, na službo, na sodelavce, na pisalno mizo ali stroj, skratka, treba je svobodno zadihati in pozabiti na vse, kar nas tlači enajst mesecev na leto. To je dejstvo in o tem se pač ne bomo prepirali. Malo pa bomo le pomislili, da je prav to čas, ko naj bi turistična občina, kar Izola menda je, napolnila občinsko splošna banka koper blagajno in pobrala svojo sezonsko žetev. In če ima vsaka država, regija ali občina svoje obdobje žetve, ki se mu posveti v celoti in z vsemi svojimi službami, potem je za Izolo to ravno prej omenjeni čas poletne turistične sezone. Toda, glej ga zlomka: Izola se za to kaj malo zmeni. Izolska oblast gre takrat na počitnice, ker imajo (po njihovo) tudi oni pravico do dopustov, kot vsi drugi ljudje na tem svetu. Kot da bi Izola še vedno bila najbolj delavsko obalno mesto, kot da bi živela od Mehanotehnike, Ladjedelnice, Opreme, Delamarisa ali Stavbenika. Pa že dolgo ni več tista stara Izola ampak čisto drugačna Izola, ki živi od turizma in spremljevalnih dejavnosti. Po nekakšni logiki bi bilo torej normalno, da bi v treh poletnih mesecih vse službe v Izoli funkcionirale s polno paro, namesto tega pa so ostali dežurni, ki flikajo, kar se poflikati pač da. Najbolj delavni pa bodo od novembra do aprila, ko bi vsi skupaj lahko zares počivali. Tako je s to sveto stvarjo. ViHerne; SRREMBNUM mediteran festival miD KAKO BREZPLAČNO PARKIRATI? 1 Našim cenjenim strankam1 se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. l Zato pustite svoj avto na i urejenih in varovanih parkiriščih. t l FOTOOPTIKA RIO Izola I . Umik 9 -12 / 17 -20 sobota 9-12 ■ Izolo, Ljubljansko 24, Tol.: 066 61 403 V PTT's NOT DEAD je Vaša rubrika spoštovani bralci, v njej objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo. KAj JE BILO PREJ: JAJCE ALI KOKOS? Nekaj k Osnutku statuta krajevne skupnosit - seveda v Izoli Ne bojte se, nimam namena načenjati starega filozofsko veterinarskega vprašanja! Vendar pa mi nekaj vednarle ni jasno: ali lahko nekaj obstaja na občinski ravni in obenem o isti stvari ni na lokalni (krajevni) ne duha ne sluha. Lahko seveda tudi drugače: govorimo o kokoši, o tem pa, kako smo prišli do nje pa se požvižgamo. Verjetno dovolj filozofiranja. V Osnutku statuta krajevne skupnosti žal pogrešam kakršnokoli omembo verskih skupnosti. Preprosto (po Osnutku statuta) teh dejstev, niti potreb zgleda da ni ali pa (Bog ve zakaj) ne sme biti. Res čudno, saj naj bi bila "krajevna skupnost .... kot del Občine Izola ........... ustanovljena na podlagi interesa prebivalcev.... da krajani v skladu z zakonom, statutom Občine in tem statutom zadovoljujejo v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina." Tako piše v Splošnih določbah (1. člen) Osnutka statuta krajevne skupnosti. Verskih skupnosti torej v krajevni skupnosti ni oz. ne sme biti! Ali pa so morda tolik6 zanemarljiv faktor, da niso vredne omembe. Kdo bi se zmenil za tistih 8.000 občanov, ki so se njega dni opredelili kot verni? In so, vsaj nekateri, tudi dokaj dobro medsebojno organizirani in upravljajo s kakšnim "zgodovinsko kulturnim spomenikom", ki mimogrede tudi v turističnem pogledu nekaj pomeni? Vendar je to vsekakor zanemarljivo dejstvo. Problem je verjetno v glavah. Nekateri namreč še vedno ne zmorejo (ali ne smejo) preseči svoje ozke osebne zaplankanosti in videti, da so okrog njih tudi ljudje, ki svoje življenje utemeljujejo na drugačnih osnovah in kot taki prispevajo v dobrobit skupnega življenskega sožitja. Obenem pa so ti ljudje tudi krajani, občani, davkoplačevalci in volilci. Da je problem v glavah pravim zato, ker ga v pravnem gledanju ni. Občinski svet Občine Izola ima namreč od 14. septembra 1995 tudi Komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, ki ima ob petih članih tudi predsednika ter namestnika predsednika in v 18. členu Odloka o ustanovitvi...komisij Občinskega sveta opredeljuje naloge, ki se nanašajo na položaj in pravice verskih skupnosti. MORJE 93.4 MH - 1. SHANK ROCK - TIH' BOD IN IGRAJ 1.2. GLORIA ESETFAN - YOU'LL BE MINE 4. 3. AVTOMOBILI - Kam si namenjena 5.4. MASSIMO Dl CATALDO - CON IL CUORE1 - 5. GEORGE MICHAEL - SPINNING THE WHEEL1 2.6. D.N.T. - SEM TO JAZ (jan's mix) 5. 7. FOOL'S GARDEN - WILD DAYS 7. 8. HALO-ANITA NI NIKOLI 8. 9. DIROTTA SU CUBA - SENSIBILITÀ' 9.10. THE CRANBERRIES - FREE TO DECIDE 10.11. THE CURE-MINTCAR - 12. INNER CIRCLE - DA BOMB 10.13. EROS RAMAZZOTTI - STELLA GEMELLA Za lestvico Srečnih 13 lahko glasujete : po faxu: 61-009 vsak dan po telefonu: 65-366 vsako nedeljo od 1 Kh do 19h po pošti: Radio Morje, p.p. 96, 6310 Izola, E-mailu: Radio.Moijc(aSabcnct.si Še bolj čudno pa vse skupaj zgleda, ker je v Osnutku statuta krajevne skupnosti določeno, da je v svetu krajevne skupnosti eden od sedmih tudi predstavnik italijanske narodnosti. Nikakor nimam nič proti pripadnikom italijanske narodnosti - upam, da z moje strani z njimi dovolj dobro sodelujemo! Motijo me namreč le številke. Vem, da nihče noče "preštevanja" - to si lahko privočim le "zasebno", vendar pa se mi zdi prav, da morejo verni na lokalni ravni zastopati svoje "interese". Gleda na populacijo bi jih moralo biti v svetu krajevne skupnosti vsaj polovico, glede na "posebne interese" - podobno kot pripadniki italijanske narodnosti - pa vsaj kdo. Morda bo kdo hotel iznajti "salamonsko odločitev", da so lahko tudi verni (nihče jim ne prepoveduje) člani sveta krajevne skupnosti. Vsekakor, lahko so tudi pripadniki italijanske narodnosti. In če so morda tudi verni? Vprašanje je v temelju le eno: imamo verni občani kot taki svoje mesto in s tem svoje pravice v krajevni skupnosti? Če sodim po letošnji ureditvi prometa okrog cerkve bi rekel, da skoraj nobenih. Zmeda je namreč popolna; namena, da bi se kaj uredilo pri odgovornih verjetno ni; prometni znaki so postavljeni le za okras. Sicer pa se tudi cerkev še naprej podira - le vprašanje časa je, kdar bo kdo poškodovan - tudi dolgov ob popravilu cerkve -zgodovinsko kulturnega spomenika se nikakor ne moremo "znebiti11.... Vprašanj, ki bi jih lahko reševali na krajevni ravni torej ni tako malo in še zdaleč niso obrobna. Vendar pa - dokler ne bodo tudi s statutom urejene - lahko le sanjamo o njihovi uresničitvi. Do takrat pa bo še vedno ostala dilema o kokoši in jajcu. O statutu krajevne in občinske skupnosti tudi. Andrej Sedej, župnik NAJ ŽIVI TURIZEM ~ PA ČETUDI GA BOMO BRANILI Z VOJAŠKIMI LADJAMI IN PRAZNIMI DENARNICAMI ! Bolj ko prebiram uradne podatke o turističnem obisku v Sloveniji in Izoli za letošnje leto in se sprehajam po praznih plažah se sprašujem, ali naše (izolsko, da ne bo pomote ) vodstvo to počne zanalašč, ali s(m)o res tako neu... V mislih imam namreč slovesno splovitev naše prve ( na žalost ne tudi zadnje ) vojaške ladje 1. agusta na višku turistične sezone. Se dobro se spominjam, kako smo privoščljivo gledali na lansko Nevihto sredi avgusta in si mislili, bo pa več turistov ostalo pri nas, če že Hrvatje nimajo pojma. Prav tako sem še lani prepričeval turiste iz Evrope ( tiste prave, ne te naše balkanske), da je pri nas mir, da mi nimamo ničesar skupnega z vojno, da je to stvar balkana... Zanima me, kaj si je mislilo tistih nekaj tujih turistov, ki so najprej dobili za brisalci avtomobilov napol razumljiva obvestila, nato pa so jim še odpeljali avto zato, da so lahko ljubljanski politiki in funkcionarji brezplačno parkirali in nam obenem pokazali vso svojo vojaško tehniko in brezmejno moč ter oblast. In ko obenem seštejem, da nas je davkoplačevalce stala obramba 1 metra obale samo v orožju in tehniki 20.000 SIT se šele zavem, kako dragoceno obalo imamo. Pripravljalce tega cirkusa tudi prosim, naj se ob podobnih dosežkih ne podpisujejo kot Občina Izola, saj bi v tem primeru kot eden izmed občinskih svetnikov moral o tem kaj več vedeti, temveč naj napišejo svoja imena, da bomo ob koncu nadvse "uspešne " turistične sezone vedeli komu se zahvaliti za take in podobne pogruntavščine ter uspehe, in da bomo vedeli na koga se obrniti, ko bomo iz Izole preganjali še zadnje turiste. Pa lep dopust želim vsem Vam, ki ste kje ob mirni Hrvaški obali, vroči Grčiji ali Turčiji in poceni Španiji, saj vsaj tam vedo, kaj je turizem. Vaš občinski svetnik in turistični delavec. Sandi Frantar BALKAN JE V GLAVAH (Mef) Pajek na fotografiji ni iz naših krajev. Živi in dela v Istanbulu, turškem mestu ki je nekoliko večje od Izole, saj šteje 12 milijonov prebivalcev. Fotografija je nastala nekega običajnega jutra pred tednom dni na njej pa je omenjeni pajek in potencialna žrtev, parkirana ob robu zelo prometne glavne ulice. Če bi to bilo pri nas, potem bi se vse zgodilo zelo na hitro. Spremljevalci pajka bi se pognali proti avtomobilu, ga na hitro spravili na pajka in zbežali s plenom na deponijo. V turškem azijsko-balkanskem Istambulu pa vse poteka drugače. Iz zočnikov na strehi pajka se zasliši glas komunalnega redarja, ki lastnika avtomobila opozarja, da je parkiral na neprimernem in nedovoljenem mestu in naj zato čimprej umakne vozilo. Iz sosednje kavarne vstane možakar in pomaha, češ, samo kavo spijem in grem. Pajek odpelje do naslednjega avtomobila, spravi pokonci naslednjega kofetarja in tako vse dokler nikakor ni uspel priklicati lastnika enega od avtomobilov. Ato naložijo na pajka, gostilničarju v bližini pustijo pojasnilo in načrt mesta tako da bo lastnik vedel, kam naj pride po avtomobil. Cena odvoza (menda imajo v vsaki četrti po eno deponijo) in kazni je skupaj nekaj nad 2.000 tolarjev kolikor pri njih stane majica, superge ali dobra večerja. Govoriti o tem, da tudi policaji z zvočnikom opozarjajo voznike katere ceste naj uporabljajo je brez pomena, saj naši Izolski policaji zato, da pregledajo dokumente gostilničarja ob obali, s svojim avtomobilom zaprejo pol cestišča in povzročijo pravi prometni kaos. Mi smo v Evropi, Turki pa menda na jugu Balkana in v Aziji. Ali res? NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! KNJIGOVODSKI SERVIS FOTOKOPIRANJE cmKé Zakaj bi zaupali vaše poslovne knjige prav nam? - ker imamo velike izkušnje in obilo knjigovodskega znanja - ker smo se specializirali za vodenje poslovnih knjig s.p.-jev - ker imamo zelo ugodne cene naših storitev - ker bo vaš poslovni uspeh tudi nam v zadovoljstvo Cankarjev drevored 32 (pod stadionom) Izola, Tel.: 066 65 128 Šolski učbeniki SAMO BREZ PANIKE (Svejk) (KB)Še dobrih deset dni nas loči od začetka šolskega leta, lepi sončni dnevi pa obetajo, da bodo šolarji še lahko primerno izkoristili zadnje počitniške dni. Kot vsako leto ob tem času pa so malo manj zadovoljni starši, saj jim bo neizbežni nakup šolskih potrebščin kot ponavadi olajšal denarnice. Poleg tega pa se rado zgodi, da pride v teh dneh, tik pred zdajci, do kakšnih neljubih zapletov v zvezi z učbeniki. Tako so nekateri starši ugotovili, da v tem trenutku v Izoli ne morejo kupiti učbenikov v prosti prodaji. Vedno bolj se uveljavlja praksa, da se za nakup učbenikov za naslednji razred poskrbi že ob koncu šolskega leta, kajti preprosta ekonomska logika pač trgovcem narekuje, da se izogibajo ustvarjanju zalog. Tako smo v osnovnih šolah in v knjigarnah povprašali, kako so se zadeve lotili. Na osnovnih šolah že nekaj časa delujejo učbeniški skladi, ki so po novi šolski zakonodaji obvezni. Na OŠ Vojke Šmuc so doslej tak sklad imeli za učence od 6. do 8. razreda, z letošnjim letom pa sklad razpolaga z učbeniki za vse razrede. Že spomladi so vsi učenci dobili obvestilo, da se na učbenike lahko naročijo. Uporabnina, ki jo starši plačajo znaša 1/3 vrednosti učbenikov, tako zbrana sredstva pa se vračajo nazaj v sklad in so namenjena za nakup novih učbenikov. Za to možnost se je odločilo le nekaj manj kot polovica staršev, prispevek za prvošolčka pa znaša 784 SIT, za drugo in tretješolca nekaj nad 400 SIT, za četrtošolca pa 2.437 SIT. Na predmetni stopnji je uporabnina plačljiva v dveh obrokih in znaša od 4.115 SIT za 7 učbenikov za peti razred do 7.942 SIT za 12 učbenikov za osmi razred. Knjige bodo učenci dobili takoj ob začetku šolskega leta, vrnili pa jih bodo na koncu. Ravnateljca Diomira Tkalčič pravi, da je v zadnjem tednu odgovarjala na številne klice staršev, ki bi želeli na tak način priti do učbenikov. Vendar pa je sedaj že prepozno, predvsem za razredno stopnjo, saj so jih naročili le toliko, kolikor je bilo zbranih naročil. Šolarji pa ne potrebujejo le učbenikov, temveč tudi delovne zvezke, za katere morajo starši v glavnem poskrbeti sami. V izolski knjigarni Graffit pravijo, da so prednaročila za vse osnovnošolske učbenike sprejemali do 26.junija, vendar pa niso zahtevali obveznega predplačila. V tem tednu pa so začeli naročila ponovno sprejemati in jih bodo do sredine prihodnjega tedna. Tako si jih lahko priskrbijo vsi, ki si jih doslej iz takšnih ali drugačnih razlogov še niso. V Lipi pa letos niso sprejemali prednaročil, kot je bila to navada v preteklčih letih, ravno tako pa zaenkrat še ne vedo, če bodo imeli na voljo kaj učbenikov v prosti prodaji. Vzrok za to je v finančnih težavah podjetja, vendar pa se v tej knjigarni nadejajo, da bodo prihodnji teden z njimi napolnili police. Starši so torej lahko brez skrbi, stroškom, ki so povezani s šolanjem njihovega naraščaja se zagotovo ne bodo mogli izogniti. Tako ali drugače si bodo vsi osnovnošolci zagotovo pravočasno priskrbeli potrebne knjige in zvezke, preostalo jim bo le, da jih vsaj koristno uporabijo. Obisk Izolana IZOLA ]E V SRCU Vittorijo Pohlen ni bil običajen italijanski gost, kot jih lahko vsak dan srečate v naših restavracijah. Že prisotnost Tončka juriševiča je dala slutiti da gre za človeka posebne sorte. In res se je pokazalo, da Vittorio Pohlen ni kdorkoli ampak je eden tistih Izolanov, ki so v začetku petdesetih let odšli v Italijo in tukaj pustili vse, najbolj pa srce, kot je takoj povedal 83-letni Vittorio. , Takrat so bili hudi, nervozni, s strahom nabiti časi, je povedal. Tako smo se naenkrat odločili da je treba oditi in smo šli. Danes je to preteklost, o njej ne razmišljam prav veliko, pri srcu pa me vseeno stisne, ko se sprehajam po teh ulicah in ob mandraču mojega mesta. Tukaj sem se namreč rodil, moji predniki pa so doma iz Hrastovelj. Rodil sem se in živel v sedanjem Jagodju (med jagodjem in Šaredom), potem smo žieli Kocjančičei ulici, mislim da št. 3. Takrat je bila Bressanova ulica. V Izoli je bil pred kratkim ustanovljen Občinski odbor SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE. Pred tem so člani začasno delovali preko okrilja območnega odbora za južno Primorsko v Kopru. Začasni sedež stranke je v Livadah, Zelena ulica 6. Odbor bo konec avgusta sprejel osnovne listine in septembra začel z rednim delom. Glede uradnih ur in telefonske številke bodo simpatizerji naknadno obveščeni v Mandraču. Pri enajstih letih sem moral na delo in se usposobil za brica oziroma frizerja. Po devetih letih dela pri drugih gospodarjih sem v Besenghijei ulici (tam kjer je danes Minimarket) odprl lastni frizerski salon. Od edno smo bili antifašisti in smo še danes, takrat sem pomagal partizanom in aktivistom tudi kot brivec pri ranjencih, vendar je to kaj malo pomagalo. Strah pred Jugoslavijo je bil prevelik. V Izolo sem se vrnil s pomočjo sina ki je krodajalec v Ronchih, kjer sedaj živimo. Krvodajalci so pobrateni z novogoriškimi in izolskimi in Tonček je najin dober krvodajalski prijatelj. Hvaležna sa mu, da nama je pokazal toliko lepih stvari. Ze dolgo nisem bil tako srečenkot danes. Lepo ste poskrbeli za to našo Izolo zelo ste jo razvili, vendar je še vedno tista stara Izola, ki bo za vedno v najinem srcu. Vittoriu smo podarili knjigo o Izoli in fotografijo Orlanda Hrandka,, on pa nam je podaril spomine in pozdrave za Večota Kukota in Delloreja ki se ga še edinega spominja iz tiste generacije Izolanov. Pozdravite vse Izolane, je še dodal. ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, sina, brata in nonota STANETA JANEŽIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, in vsem, ki so ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi osebju izolske bolnišnice, ki je našemu dragemu lajšalo bolečine. Hvala vsem. Vsi njegovi Izola, 12.8.1996 SloV'EH.SXA 9\(a CI091A ÒT'KJìXXJA I ? KRKk ZDRAVILIŠČE STRUNJAN Cenjene bralce obveščamo, da v ambulanti zdravilišča Strunjan enkrat mesečno ordinira prof. dr. Srečko Herman - predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Poleg tega sta vam vedno na voljo naši specialistični samoplačniški ambulanti: fiziatrično - revmatološka in internistična ter vse vrste fizioterapij. Za pregled in za vse ostale informacije pokličite telefonsko številko 066 - 474420. OD DOBREGA K BOLJŠEMU Petek, 9. avgust: ORLEKI Poredoš in trendi ter pomoč iz zagorske godbe na pihala so pokazali, kaj je pošten odnos do tega kar igraš. Prepričani v stvar so odigrali vse rudarske pa še nekaj Pogues Avsenikov zraven. Vrlo dobro-služimo narodu. Sobota, 1 7. avgust: SUKAR Primorci smo očitno cigani ali imamo vsaj nekaj ciganskega v krvi. Kreslin je z Beltinško BAndo napolnil Manziolijev trg, za njim so stvar ponovili Šukar-ji. Zelo uigrano brez koketiranja in z veliko aplavzov in pozitivnih vibracij. Sobota, 10. avgust: AVTOMOBILI Zelo proti, zelo prijetno in predvsem maksimalno uigrano, žal s premalo občinstva. Atomobili na obali nimajo sreče, vendar je treba imeti potrpljenje, ker so Istrani pač malo bolj počasne pameti. Še deset let in Vas bodo nosili na rokah. Največji uspeh Mediteran testivaia je ta da se je uspel ueljaviti brez velike medijske podpore s svojo stalnostjo in poštenim odnosom do obiskovalcev. Ni bilo koketiranja s poceni hotelskimi variantami, vstopnina je bila simbolična, nastopajoči odgovorni, organizatorji željni dopusta. Skratka: Še ta ikend se dobimo ob Soulfingers (petek) in Ritmo Loco (sobota) , potem pa že v naslednje leto. Kdor reskira bankrotira. petek, 16. avgust: Nohon & Sarmai Šok je prišel naravnost iz Altajskih gora za katere deetindeetdeset odstotkov Izolanov še ni slišalo, tisti ki niso slišali njunega nastopa katerem vsak odpoje po tri glasove naenkrat pa bodo v življenju vedeli eno manj. Prav jim je, takšna je pač usoda ignorantov. PRODAJALNA OBUTVE PLANIKA cfflaa flTTm LAHKO DA BO SUPER ™°ZNIKA R,BIŠKECA Na včerajšnji tiskovni konferenci je koordinatorka priprav na izvedbo letošnjega Ribiškega praznika, Boža Mrakič, povedala, da so priprave končane in da se je fešta takorekoč že začela. Od ponedeljka namreč mesto že živi v znamenju ribe, saj v mandraču z ribiške barke prodajajo sardele, lignje, škarpene in brodet, novost pa sta še dve ribiški ladji (ob pomolu in nasproti Parangala) na katerih bodo pripravljali zgolj ribje specialitete. Program praznovanja je bogat in raznovrsten, številne so športne prireditve pri katerih sodeluje ZTKD za kulturno zabavni program je poskrbela ZKO, za ribiške igre Menola, za drugo pa bodo morali poskrbeti gostinci. Obeta se tudi dobro vreme, tako da bi fešta lahko uspela kot se šika. Organizacije DeSUS Primorske vabijo na srečanje svojih članov in simpatizerjev, ki bo v soboto, dne 7. septembra 1996 s pričetkom ob 10.00 uri pred Škocjanskimi jamami. Prijave za organiziran prevoz sprejemajo na sedežu DeSUS v Izoli, Plenčičeva 3, v ponedeljek, sredo in petek od 10-12 ure. Papirnica ANTIKVA Vse za šolo in pisarno, darila, spominki, časopisi... Morova 25/d, Simonov zaliv _________________Tel.; 066 67 778 Petek, 23.avgusta 1996 ob 11.00 uri Promocijska jadralna regata za razreda OPTIMIST in EVROPA ob 14.00 uri Regata potovalnih jadrnic IZOLA -GRADO - IZOLA ob 1 7.30 uri Rolkarski poligon (Veliki trg) ob 19.00 uri Promenadni koncert godbe na pihala KUD Karol Pahor iz Pirana ob 20.00 uri Tek natakarjev (Veliki trg) ob 20.00 uri Kitariada (gost - Easy) (Veliki trg) ob 21.30 uri Soulfingers (Veliki trg) OTAVIO BRAJKO (Lonka) Sobota, 24. avgusta ob 08.00 uri Pričetek izvajanja programa MRK "Menola" Izola ob 09.00 uri Teniški turnir dvojic (igrišče Simonov zaliv) ob 10.00 uri Odbojka na ulici (Trg republike, pred Lipo) ob 10.00 uri Pričetek turnirja v PANDOLU (Veliki trg) ob 11.00 uri Promocijska regata 3.,4. in 5. plov ob 15.00 uri Snemanje 5. nanaizanke Briši-Piši (Sončno nabrežje) ob 16.00 uri Prihod jadrnic iz Gradeža ob 1 7.00 uri Duatlon (Simonov zaliv, Marina) ob 1 7.00 uri Gasilska parada ob 70. letnici GD IZOLA in promenadnio koncert godbe na pihala Sv. Anton ob 18.30 uri Prikaz borilnih veščin TAE KWON DO (Veliki trg) ob 20.00 uri 2. Maksi vlečenje vrvi (Sončno nabrežje) ob 21.00 uri RITMO LOCO (Veliki trg) MORE (Trg republike) SLAPOVI (SGTŠ) ob 00.30 uri OGNJEMET (Izolski zaliv) Nedelja, 25.avgusta 1996 ob 09.00 uri Rokometni turnir (Športna dvorana) ob 11.00 uri Odhod gostujočih jadrnic proti Italiji ob 19.00 uri Karaoke za otroke in modna revija (Manziolijev trg) ob 21.00 uri HAPPY DAY (Veliki trg) OTAVIO BRAJKO (Trg republike) PRIMORSKI FANTJE,. WEISS & WERNER (SGTà) Zabavni park na Lonki, ponudba ribjih specialitet z ribiških bark in stojnic na prireditvenem prostoru. Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do... ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV, ŠPORTNI REKVIZITI (torbe, žoge...) KOPER, Tržnica, tel. 25-888 . 0i0. IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih ! DeSUS VABI Kdo ve zakaj je dolgo vrsto let veljalo, da je gasilstvo v Izoli organizirano zaživelo šele leta 1954, čeprav so že takrat nekateri vedeli, da segajo organizirane oblike gasilstva že v medvojna leta. Morda je bila temu kriva ideologija, ki se je stežka sprijaznila z dejstvom, da je bilo Gasilsko društvo v Izoli ustanovljeno v petem letu vladanja italijanskega fašizma in je društvo registrirala fašistična uprava. Še verjetneje pa je, da se v petdesetih in šestdesetih letih na tem, politično, državniško in upravno razgibanem območju ni nihče posebej posvečal zgodovini neposredno pred drugo svetovno vojno, saj se danes zdi, kot da bi takrat želeli pisati zgodovino od začetka. Toda čas je naredil svoje, društveno življenje je preseglo dnevno politiko in po petdesetih letih delovanja Gasilskega društva v povojnem obdobju, so dobili pravo vrednost odkriti dokumenti o ustanovitvi Gasilskega društva Izola, ki je tako eno najstarejših na tem območju in hkrati dokaz, da je bila požarna varnost vedno zaupana ljudem, ki so prostovoljno in z izjemnim občutkom za varovanje življenj in imovine razdajali ure, dneve in leta tej plemeniti nalogi, se izobraževali, opravljali številne prostovoljne akcije, se soočali z množico organizacijsko tehničnih težav in se predvsem pogumno soočali ž njihovim največjim sovražnikom - ognjem. V vseh teh letih so v tem boju zmagovali, čeprav je bilo velikokrat težko in so morali klicati na pomoč gasilce iz sosednjih krajev, v novejšem obdobju pa predvsem poklicno gasilsko enoto, ki ji priskočijo na pomoč, ko je to potrebno. Velika požarna ogroženost Izole in okolice je bila vzrok za ustanovitev gasilskega društva leta 1926 in ponovno oživitev leta 1954 ter za aktivno delovanje vse do danes. Mesto Izola s svojo urbanistično zasnovo ter s starimi in slabo vzdrževanimi kurišči je bilo od nekdaj požarno izredno nevarno, še posebej zaradi težke dostopnosti do posameznih delov mesta in povezane stavbne gradnje, na podeželju pa je bila velika nevarnost travnatih in gozdnih požarov, še posebej v sušnem, poletnem času. To je zagotovo vodilo ustanovitelje Društva za gašenje požarov in prvo pomoč, da so se odločili za organizirano delo na tem področju, zato je prav, da se s pomočjo nekaterih ohranjenih dokumentov spomnimo nastanka organiziranega gasilstva v Izoli. ail8 J / ‘ ÉTTO: Apprtvazlono dol -“ocolaaonto por 11 Corpo dol vigili al fuoco Verbale dl daliborasiono Iranno millonovocèntóventiaotte on^o quinto doli'Era yaaoiata addi ventiduo di giugno.- Il Podestu dol Comune di Xeola dilatila, aaelatito dal Socrotario Comunnlo . conoidorato elio od Isola osiate ain dall'anno ooorao un Corpo volontà» rio di vigili al fuoco ottrozsato oon i mozzi del Coauno; rioono8ciuta l'opportunità di pantonoro in vita il Corpo atoooo e di appoggiarlo, per quanto poeàlbilo, offinoliò possa dioiupognaro lo alto finalità per lo Quali ò sorto; ritonato nooosoario siatonaro o diooiplinoro l'importante servizio dolla provonziono o doll'oatinziono dogli incendi dolibora di approverò 1»allogato Pegolomonto.» Del elio si ò redatto il prosente vorbalo elio, provi a lettura, viono conforaoto o firmato.» Il Podestà Fto.E.JIfuecli Il Gogrotarlo Comunale l'to.C-.Druocovìcli Certifico cho la premonto dellberaziono vonno pubblltìatu all'albo protorio il giorno di domenica vontiaoi giugno a.c. oonza reclami.» Il Sogrotarlo Corninolo l!Po. G.Druocovich V i a t o 1 Il Podootà /T. .Ilr -BChA M o Por conia conformo all'originalo IL gEghETAHIO CO TJIIALL /G. DrUnoovioli/ Začetki ponovnega organiziranja gasilstva v občini Izola segajo v začetek petdesetih let, ko so posamezniki z izkušnjami iz medvojnega obdobja in spričo nenehne požarne ogroženosti starega mesta in podeželja začutili potrebo po ustanovitvi gasilskega društva. Prvi zapisi o tem segajo v leto 1953, leta 1954 pa se je, na pobudo okrajne gasilske zveze in po ustanovitvi pripravljalnega odbora , februarja in marca meseca, začelo organizirati Prostovoljno gasilsko društvo v Izoli. Uradna ustanovitev društva je bila 4. aprila 1954. Prostovoljno gasilsko društvo Izola je v začetku štelo od 20 - 30 aktivnih članov, vključenih je bilo tudi nekaj mladih, ki so sestavljali pionirsko gasilsko ekipo in tudi po oceni okrajne gasilske zveze je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Izola eno boljših gasilskih društev na območju koprskega okraja. Čeprav so imeli težave z opremo in prostori pa so člani vendarle opravili veliko število delovnih ur in organizirali tedenske vaje usposabljanja, posamezniki pa so opravili tudi tečaje za izprašane gasilce. Seveda gasilstvo ni bilo zgolj posredovanje ob požarih in drugih nesrečah, pač pa tudi del splošnega družbenega delovanja v občini. Gasilci so sodelovali pri vseh pomembnejših družbenih akcijah, na proslavah in revijah, pa tudi sami so bili organizatorji različnih zabavnih in podobnih prireditev, ki so imele za cilj predvsem zbiranje sredstev za delovanje društva. Podpora takratne oblasti, Ljudskega odbora mestne občine Izola, je bila namreč predvsem verbalna, materialna pa bolj malo, saj društvo kar nekaj časa ni bilo vključeno med proračunske porabnike. Precej več razumevanja do novonastalega društva je imela Okrajna gasilska zveza, ki je pomagala z opremo, denarjem in znanjem. Društvo je pet let delovalo zelo uspešno, proti koncu petdesetih let pa so se začeli nekateri nesporazumi, še posebej v odnosu med Prostovoljnim gasilskim društvom in društvi v podjetjih, v ospredje so prišli nekateri kadrovski problemi in vse to se je poznalo na uspešnosti delovanja društva. Boljši časi so prišli v šestdesetih letih z organiziranjem v medobčinsko in obalno gasilsko zvezo, izolski prostovoljni gasilci so dobili svoj dom, obnovili vozni park, se povzpeli nad vrh Triglava, predvsem pa okrepili društveno življenje. Večina prelomnic v delovanju društva je opisanih v priložnostni brošuri, ki jo bomo v nadaljevanjih objavili septembra. r VESLANJE S svetovnega mladinskega prvenstva so se vrnili slovenski veslači, med katerimi je bilo tudi številno izolsko zastopstvo. Slovenska mladinska re tanca je dosegla največji doslej, saj je na koncu skupno 4. mesto. Zmagala je Romina Štefč skifu, zmagal pa je tudi kombiniran četverec (dva ljubljanska veslača, dva iz Kopra). Dobro so veslali tudi Izolani, skifist Samo Volčič je zasedel 11. mesto, četverec s krmarjem je osvojil 9j mesto. Treba je povedati, da so imeli Izolani izredno smolo. Najprej se je Volčič prehladil in veslal z nahodom, nato pa je v posadki četverca Igor Bračanov zbolel za bronhitisom. Igor je vseeno veslal, vendar kljub vsem naporom celotne ekipe in dr. Dernikoviča od sebe ni mogel dati tistega česar je sposoben. 9. mesto je sicer dobra uvrstitev, vendar takoj zbledi, še posebej fantom, ko pomislijo, da so imeli realne možnosti za kolajno, saj so npr. drugo in tretje uvrščeno ekipo letos kot za stavo premagovali. DUATLON Ob ribiškem prazniku bo v soboto, 24. avgusta organiziran Duatlon. Pričetek bo ob 17. uri na kopalilšču v Simonovem zalivu. Organizator sprejema prijave od 16. urvv dalje. Tekmovalci plavajo 500 metrov in tečejo 3.000 metrov, rekreativci plavajo 350 metrov in tečejo 2.000 metrov TENIS Prav tako ob ribiškem prazniku, bo v soboto 24. in v nedeljo 25. avgusta teniški turnir moških in ženskih dvojic. Žrebanje bo v petek 23. avgusta ob 18 uri na igriščih v San Simonu. Prijavite se lahklo vsak dan na teniških igriščih v San Simonu, prijavnina pa znaša 2.000 SIT na dvojico. 130 EKIP NA 5.EVROFESTU 1997 Izola se čedalje bolj uveljavlja kot organizator raznih rokometnih prireditev. Reprezentance se vedno pogosteje pripravljajo v Izoli, za prvomajske praznike se zberejo veterani v počastitev spomina na Rodina Bartola, na istoimenskem memorialu. Kot pobudnik in v vlogi organizatorja pa se vedno pogosteje pojavlja trener in podjetnik Tone Barič. Preko svoje športne agencije izvaja športno šolo, v kateri je okoli 150 otrok od tretjega do dvanajstega leta. Tu se otroci srečujejo predvsem z osnovami športa. Tone Barič vsako leto organizira tudi mednarodni turnir za rokometaše in rokometašice vseh starosti -Evrofest, ki se je prijel in na letošnjem 4.festivalu je nastopilo 82 ekip iz osmih držav ( Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Madžarska, Češka, Poljska, Romunija in Slovenija). Okoli 1200 ljudi je tako zapolnilo izolske in koprske posteljne kapacitete. Organizacija take prireditve zahteva ogromno napora, pa tudi časa. Prihodnji Evrofest, ki bo junija 1997 naj bi bil še bolj obiskan kot letošnji, saj organizator pričakuje preko 130 ekip. Zato smo Bariča prosili za kratek razgovor. Ali so priprave na 5. Evrofest, ki bo leta 1997, že stekle in na kakšen način ? "Priprave za prihodnji Evrofest so stekle takoj po zaključku letošnjega, ki je bil konec junija. Letošnji festival smo snemali in na koncu tekmovanj izdelali predstavitveno videokaseto in drugi propagandni material. Tako oborožen sem se odpravil na pot in obiskal dve svetovno znani prireditvi na katerih sem predstavljal Evrofest." Za kateri prireditvi gre ? "Bil sem v Italiji, v Teramu, kjer je eden najbolj znanih rokometnih turnirjev. Tu je nastopilo 240 ekip iz vsega sveta. Coppa Interamnia je zelo obiskana. V preteklih letih je tu nastopalo tudi po 450 ekip, letos so povišali prijavnino na 1500 DEM, kar je nekoliko oklestilo udeležbo. SPOMIN NA POLETJE JADRANJE OPTIMISTI ODLIČNI Na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki nadvse uspešno nastopa predvsem koprčan Hmeljak ki je po dveh dneh v vodstvu, drugi najboljši Slovenec pa je Štrukelj (Olimpie) ki je uvrščen v šesdeseterico. Drugi optimisti so nekoliko slabši. EVROPE POVPREČNE Na evropskem mladinskem prvenstvu v Istanbulu sta od Slovencev nastopila le koprčan Krašovec in P. Mislej (Olimpie). Jadrala sta slabše od pričakovanj in se uvrstila na 41 in 45 mesto. Brez nepotrebnih napak (podpisi ob odhodu na tekmovanje) pa bi bila urščena v prvo trideseterico. MLADI 470 ZELO USPEŠNO Na mladinskem svetovnem prvenstvu na Poljskem uspešno nastopajo štiri slovenske, od tega 3 izolske posadke. Po predtekmoanjih sta se v Konkurenci 99 jadrnic zlato skupino uvrstili posadki Dekleva-Dekleva (Burja) in Staut-Habjan (Jadro Kojaer), izolskima posadkama Vincec -Gale in Mikulin - Prelovšek pa to za las ni uspelo in bosta nastopali v srebrni skupini. Še vedno pa to ostaja praznik rokometa. Potem sem potoval v Sant Esteve Sesrovires - predmestje Barcelone. Tu je nastopilo okoli 60 ekip iz 11 držav. In tudi tu sem navezal prve stike s potencialnimi gosti Evrofesta." Kdo je izkazal zanimanje za Evrofest ? "Stike sem navezal skoraj z vsemi udeleženci teh dveh festivalov. Tako sem se pogovarjal z Brazilci, ki nimajo prave rokometne tradicije. Za Evrofest pa so zelo zainteresirani v Nemčiji, Avstriji, Švici in na Norveškem. Posebno prisrčni pogovori pa so bili s Tajvanci. Ta država ogromno vlaga v rokomet. Delajo po ameriškem vzorcu in po državi imajo kolidže, na katerih delajo ogromno z rokometaaši, tako da bomo v prihodnosti še veliko slišali o tej reprezentanci. Zelo jih je zanimal Evrofest in prihodnje leto bo verjetno vsaj ena ekipa iz te dežele prišla tudi v Izolo. Katere so še preostale aktivnosti glede organizacije ? " V kratkem se bom dogovorilza sestanek s predstavniki izolske in koprske občine, saj brez sodelovanja teh dveh ni mogoča realizacija takega projekta. Poleg same organizacije tekmovanj je potrebno pripraviti še ogromno spremljevalnih prireditev in aktivnosti. Drugo leto pričakujem vsaj 130 ekip, kar bo še povečalo število prisotnih ljudi, ki jih je potrebno namestiti in zabavati. Program pa je potrebno uskladiti tudi z drugimi aktivnostmi v občini." Za prihodnji Evrofest pa imaš v mislih tudi nekaj prav posebnega. "Zelo rad bi nabavil novo rokometno igralno površino, to je parket, in ga namestil zunaj. Še najraje nekje v starem mestnem jedru, na kašnem trgu. Najkakovostnejše tekme bi se tako igrale na odprtem. Tako bi turnir še bolj približali ljudem in vzpostavili vzdušje, kot ga imajo na podobnih prireditvah po svetu." Glede na to, da ogromno energije porabiš za organizacijo prireditev, ali nimaš več trenerskih ambicij ? Nazadnje si treniral igralke Marine iz Izole. "Po 20 letih nepretrganega dela mi vsekakor ugaja malo počivati in se izogniti stresnemu delu trenerja s prvimi moštvi. Seveda pa brez rokometa ne morem in svoje trenersko delo vidim predvsem v delu z mlajšimi selekcijami, ki ti lahko prinesejo ogromno zadovoljstva." Tone, hvala za pogovor in veliko uspehov pri nadaljnem delu, tako pri organizaciji prireditev, kot vzgoji mladih talentov. Elvis Štader KATERA METLA LETOS POMETA? Letos je bilo v Izoli nenavadno malo pripomb na račun čistoče mesta in kopališč, nekajkrat se je naše mesto znašlo med bolje urejenimi slovenskimi turističnimi kraji. Kaj jev delu komunalnega podjetja novega smo skušali izedeti v pogovoru z Nado Bauer, ki je odgovorna za čiščenje mesta. - Kako si razlagate takšne, dokaj dobre ocene čistoče našega mesta? - Pri javnem podjetju "KOMUNALA" Izola, ki v Izoli skrbi za večji del komunalnih storitev smo v letu 1996 na področju čistoče mesta, kamor sodi odvoz smeti in odpadkov ter čiščenje javnih površin, bili posebej pozorni na kvaliteto naših storitev. Tako smo v skrbi za izgled mesta spomladi izvedli Izolanom že dobro znano obširno akcijo zbiranja ločenih kosovnih odpadkov, ki je potekala 6 tednov in z njo smo omogočili ljudem, da se rešijo stare šare na najprimernejši način, mesto pa smo obvarovali pred nastajanjem divjih odlagališč. - Akcija ni zgolj vaša, saj v njej sodelujejo tudi druge ustanove in posamezniki... - Res je, v akcijo so bile vključene tudi izolske šole in krajevne skupnosti, akcija pa je uspela bolje kot lani, saj so bili letos odpadki zbrani bolj ločeno, kar pomeni, da so ljudje dojeli, da ta akcija pomaga predvsem njim in čistoči okolja. - Novost je skrb za čistočo podeželja. - Da bi preprečili nastajanje divjih odlagališč na podeželju in ljudem ponudili višji bivalni standard smo izolsko podeželje opremili s posodami za smeti ter uvedli redni odvoz smeti in odpadkov. Res pa je, da se nekateri kar ne morejo navaditi na to in odlagajo odpadke na mesta, kjer so bili nekoč kontejnerji, čeprav jih tam več ni. - Na račun čistoče mesta je bilo kar nekaj pohval? - Da bi olepšali izgled mesta smo letos zamenjali večino 80 litrskih smetnjakom (kant) z večjimi in lepšimi, več gospodinjstev pa smo tako združili na posamezna mesta zbiranja odpadkov. Tako smo se rešili gozda smetnjakov po ulicah, ki so ovirali promet in kvarili izgled mesta. - Zdaj so lepši od zunaj pa tudi od znotraj. - Velike kontejnerje smo popravili in pobarvali v očem bolj prijetne barve in jih redno peremo in dezinficiramo. Zaradi večje higiene in ohranjanja smetnjakov smo uvedli tudi pranje manjših smetnjakov za gospodinjstva. Prav zaradi tega imamo v zadnjem času nekaj pripomb občanov, vendar je tako, da bi brez pranja kontejnerjev danes mesto smrdelo po usedlini v smetnjakih. - Kako pobirate smeti v sezoni? - V turistični sezoni pobiramo smeti vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, predvsem pri gostinskih in turističnih objektih. - Kako pa poteka ločeno zbiranje odpadkov? - Na 20 lokacij smo postavili posebne posode ter štiri velike kontejnerje za zbiranje starega papirja in ugotavljamo, da je količina zbranega papirja iz dneva v dan večja. KAJ JE TO PRANJE ? V najnovejši potezi Komunale Izola je beseda -PRANJE-, ki je dodana računu za odvoz smeti. Ker ni navedeno kaj perejo, si lahko to prevedem v: pranje možganov, pranje pločnikov, pranje domačega praga, pranje las in podobno. Verjetneje pa bo to pranje denarnic potrošnikov, katere zamisel je blagoslovila Občinska oblast. Ta vsota ni tako majhna, posebno če jo pomnožimo s številom gospodinjstev. Po vseh pravilih zaračunavanja uslug pa le moram vedeti kaj plačujem. Peter iz Izole - Kaj pa čistoča ulic? - Da bi bilo naše mesto bolj čisto smo letos uvedli še strojno pometanje s sodobnim pometalnim strojem. Razen pometanja mestnih javnih pavršin redno čistimo celotno morsko obalo v naši občini. - Na skrbi imate tudi mestno kopališče. - Mislim, da smo kopališče na svetilniku letos bolje uredili in kopalcem ponudili bolj prijetno okolje z bogato dodatno ponudbo. Ob tem je prav da povem, da redno skrbimo tudi za urejenost in vzdrževanje parkov in zelenic po mestu. - Občani imamo vedno dovolj pripomb na vaše delo. Jih imate Vi kaj na naše obnašanje? - Zagotovo, vendar ne bi bilo prav da se gremo zdaj, kdo je bolj ali manj odgovoren za morebitne napake in pomanjkljivosti. Na nekaj pa je le treba opozoriti. Kljub našemu trudu še vedno ne moremo pravočasno in kvalitetno izvršiti naših storitev zaradi zaparkiranih ulic in smetnjakov, ter zaradi nepravilno odloženih kosovnih odpadkov, ki jih smetarska vozila ne morejo odpeljati. Veliko preglavic pa nam povzročajo organski odpadki, predvsem ribe in školjke, ki povzročajo izlivanje izcedkov po mestnih ulicah in neznosen smrad. To seveda posebej velja za nekatere gostilničarje, ki enostavno ne znajo poskrbeti za svoje odpadke. - Kako bova končala? - Predlagam, da s pozivom oziroma prošnjo občanom, da nam pomagajo pri našem delu tako, da upoštevajo naše prošnje in pozive, ki sva jih omenila tudi tokrat, saj bomo le na ta način lahko zares dobro opravili naše delo v zadovoljstvo vseh Izolanov in naših gostov. PAZI NA GLAVO, GLAVA NI TABLA! Tudi navadne opozorilne znake je treba znati postaviti, ne pa tako, kot je to v primeru vseh mogočih znakov in tabel, ki jih kolesarji in pešci srečujejo na pešpoti (neuradni kolesarski poti) med Izolo in Koprom. Zgodila so se že prva trčenja in udeleženci so v jezi nekaj znakov obrnili, vendar to ni rešitev. Čigava skrb je te vrste varnost ljudi? Foto: Vlado vu. MEDNARODNI SLIKARSKI EXTEMPORE Izola 1996 VABILO: ZKO Izola - galerija Alga in galerija Prepih prirejata VII. Mednarodni slikarski EXTEMPORE, ki bo v Izoli, 31.8.1996. Svečana otvoritev razstave in podelitev nagrad bo istega dne, ob 21.00 uri v galeriji Alga," ter na trinici pred galerijo v Izoli. S prireditvijo ielimo poudariti pomen oživljanja starega mestnega jedra, zato je zaželjeno, da ustvarjajo umetniki na prostem in sicer v starem delu mesta, na temo Izola. PRAVILNIK Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlog bo v izolski galeriji Alga in sicer 31.8.1996 med 8. in 12. uro. Prijavnina znaia 500 SIT, v kar so viteti stroSki prireditve- Prvih 50 udeležencev prejme kupončke, s katerimi lahko dvignejo praktična darila generalnega sponzorja EX TEMPORA trgovina s slikarskim materialom Carmen in sicer v njihovi. trgovini v Thibarjevi 6 v Izoli. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlogi. Izbira tehnike je prosta, format podloge ne sme biti manjii od 50 z 50 cm in ne sme biti večji kot 150 x 150. , * m - Morje - Veduta - Staro Mesto - Prosta tema Dokončana dela morajo avtorji oddati najkasneje do 18. ure v galeriji Alga. Dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir ali letvice), na hrbtni strani vsakega dela mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov, naslov dela in prodajna cena. Nagrajena dela bodo razstavljena od 31.8. - 18.9.1996 v galeriji Alga. Avtorji nagrajenih del , so dolžni odstopiti svoja dela ne glede na postavljeno vrednost. STROKOVNA ŽIRIJA Dean Mehmedovič (kustos galerije Insula in likovni kritik) Ingrid Knez (likovna pedagoginja) NAGRADE Nagrade strokovne žirije: - podeljuje ZKO Izola, v vrednosti 50.000 SIT Nagrada sponzorjev: - Forma - JANEZ JEVŠN1K - nagrada v viiini 50.000 SIT - Komunala Izola - nagrada v vtlini 50 000 SIT - Hoteli RIVIERA Portorož - hotelske storitve v vrednosti 50.000 SIT - llTP Belvedere Izola - koriičanjc hotelskih storitev v vrednosti 50.000 SIT - Hoteli PALAČE Portorož - hotelske storitve v vrednosti 60.000 SIT • HTP Simonov zaliv - 5 dnevni paket s polnim penzinnom za dve mi 1996 udeležencem želimo prijetno počutja in veliko uspehov pri delu. Izola 15 avgust 19% Za galerijo Alga ZKO Izola Prejeli smo Turizem, kot so ga načrtovali Dolgo časa smo bili prepričani, da je Portorož mondeno turistično mesto. Mordaje takrat, pred dvajsetimi leti, res bil. To bi morali vedeti turistični strokovnjaki v piranski občini, ki vedo, kakšna je bila klientela Portoroža v tistih časih v primerjavi z drugimi letovišči v Evropi. Takrat so predvsem nemške tablice na avtomobilih oznanjale visoki turizem na Obali, pa tudi avstrijski, francoski, italijanski niso zaostajali. Avtomobili so se zavidljivo razlikovali od naših, zato so nepoznavalci razmer sodili, da se v njih vozi smetana iz teh držav. Takrat je bila Izola velika turistična provinca. Agencija hotelov Simonov zaliv, ki je imela absolutni monopol nad "dovozom" turistov v Izolo, je uspela začeti posredovati sobodajalcem cenjene goste šele takrat, ko se je Portorož napolnil. Tudi cene v Izoli so bile drugorazredne, nižje od Portoroških. Le direktor tega hotela ni imel skrbi z dotokom gostov za svoje zasebne kapacitete, ker jih je pač dobil preko svoje hotelske agencije. Zato pa, če ni bil povsem zadovoljen z poslovanjem hotela Simonov zaliv, je bil zadovoljen z osebnim poslom preko hotela in vprašanje turizma v Izoli je bilo reseno. Uradna politika se zaradi takšnega stanja ni veliko "sekirala , kajti Izolo takrat še niso turistično usmerjali. Tudi v Izolo so prihajali turisti z velikimi avtomobili in ustvarjali vtis, da nas obiskuje bogati zahod. Ko pa sem prišel do možnosti bliže opazovati in spoznavati to "smetano", sem ugotovil, da to ni nobena smetana, ampak le zelo nizek sloj evropske socialne strukture. (Morda pa je tudi v tem primeru, kot v drugih, delovala pozitivna selekcija, tako da je Portorož pobral gospodo, Izola pa njihove služabnike ? To salo bi bilo dobro preveriti.) Domači posti so bili za hotele praviloma nezaželeni. Imam zapis nekega sestanka iz leta 1986, na katerem je cj.Rener trdil, da so nekateri kulturni programi, ki jih je ponuja ZKO, brez vrednosti, ker da so namenjeni samo domačim gostom (tuji da imajo že doma dovolj kulture), ti domači pa da so za hotele nezanimivi. Zakaj se je Porlorož zameril mondeni Evropi bi tukaj težko rekel z vso zanesljivostjo. Morda so tudi tja prihajali le nižji sloji, tako kot v Izolo, pa sta se jim s časom le dvignila standard in okus do te mere, da jim je portoroški beton udaril v nos, poleg tega pa so se morda naveličali tudi vsakoletno ponavljajoče se turistične lajne. Povsem drugače so se stvari obrnile v Izoli. Zadnja leta je tu večja turistična zasedenost kot v Portorožu. Za letošnje leto je dal g. Rener izjavo, da je zasedenost polna vse do septembra in še čez, zahvaljujoč pravočasni reklami vse tja do Ukrajine. Po moji sodbi je bil bistveni premik, ki je potegnil to logično turistično potezo Izoli v prid, nekje drugje. V zadnjih desetletjih je bila Dalmacija širna dežela slovenskega masovnega turizma. Slovenskemu delavskemu razreduje bilo dano zelo poceni doživeti toploto Mediterana. Vsakoletno dolgozimsko hrepenenje se jim je vedno izpolnjevalo. To je bila slovenska turistična uležanost. Po zadnji balkanski vojni, ki namje prinesla veliko "izgubo z odvzemom Dalmacije, je bila Izola po svoji vsebini in Iradiciji najbolj primerna za vsaj delno nadomeščanje tega izgubljenega masovnega turizma. Poleg tega je Simonov zaliv angažiral vse države bivšega vzhodnega bloka, kar spet pomeni najrevnejše predele Evrope, ki so tudi primerni za Izolo. Rener (kot sam pravi) ne ločuje turista od turista, za njega so vsi enaki, vsi dobri in vsi dobrodošli. Zato nosi Sitnonov zaliv imidž turizma nižjega sloja, kar se da sklepati tudi po tem, da jim mora dajati gratis vstopnino za plažo, da jih tako privabi in obdrži. S tem tudi lažje obdrži, pred drugimi, vodilno turistično agencijsko pozicijo, bonifikacijo, ki mu jo je podelit že prejšnji sistem. Drugim turistom, ki pridejo v Izolo mimo tega hotela, se vstopnina visoko zaračuna, (visoko glede na to, kaj gost za to dobi.) Glede na to, da je obalni pas občinski, glede na to, da se na račun vstopnine na tej plaži še ni nič zgodilo, glede na to, da Rener vztrajno prisega županu, aa vstopnino plačujejo tudi njegovi gosti (župan pa, kot vse kaže, vztrajno verjame vsem vrstam priseg monopolistov, se sme reči, da je to dejanje navadno pobalinstvo, ki je tudi izjemno izolsko. Na mestu je vprašanje mnogih, do kdaj bo Izola šla tisto pot turističnega gospodarstva, da bodo gostje ne samo z lahkoto vstopnino plačevali, ampak tudi potrošili vse, kar so nameravali široko wmmmmmmimmmmmmmmm 7. IZOLSKI EX TEMPORE SAMO ŠTRONCOTI ŽIVIJO OD SLAVE (Mef) Kot da že nadnaslov vedeti se bo zgodil tudi letošnji, zdaj že sedmi mednarodni slikarski Ex. tempore. Pobuda je nastala v glavi in na dvorišču Danila Drofenika, slikarja samouka in člana skupine Lik, ki si je v ta namen izmislil galerijo Prepih (ki je v resnici nikjer ni, ker zanjo ni dobil ustreznih uradniških soglasij) k sodelovanju je pritegnil Mandrač in tako so nastali prvi, drugi, tretji in še kateri od slikarskih ex. tempore v Izoli. Ves čas je pomagal Lojze Pečan (s Turističnim društvom ali brez njega) največ razumevanja pa je prireditev imela za časa župana Zvonka Grahka. Kvaliteta del je bila vse boljša in tudi udeležba je postajala zavidanja vredna, da o nagradah, ki so bile (po zaslugi Drofenika) enakovredne tistim v Piranu, niti ne govorimo. Tako je bilo posem normalno, da je občina Izola odkupila prvonagrajeno delo in to je bil hkrati njen edini prispevek k tej prireditvi. Letos se je organizaciji pridružila tudi Zveza kulturnih organizacij s svojo galerijo Alga, v komisiji pa je tudi kustos "profi galerije" Insula, Dejan Mehmedovič, ki bo v sodelovanju z likovno pedagoginjo Ingrid Knez ocenjeval predana dela. Pa se je zapletlo tam, kjer bi to bilo najmanj pričakoati: pri občini Izola in njeni.prvoodkupljeni nagradi. Na občini so predlog zavrnili in tako soorganizatorju (ZKO Izola) ni ostalo drugega, kot da iz svojih sredstev skuša izbrskati še denar za prvo nagrado na Ex. temporu. Brez njih in drugih sponzorjev, ki so priskočili na pomoč, prireditve preprosto ne bi bilo. Tako pa se bo vendarle zgodila, malo zaradi trme, malo pa zato, ker so na svetu še štroncoti, ki mislijo, da se da od slave celo živeti. potrošiti za užitke dopustništva (Spominjam se dobro stoječe družine Miller iz Nizozetnske, glava družine je bil direktor bolnice, ki so se v Izoli, kjer so bili nastanjeni, zelo dobro počutili, a jim je bil dopust v tem kraju dolgočasen, da so redno hodili zapravljati v Portorož in normalno, na slovensko obalo se niso več vrnili.) Odgovor na gornje vprašanje, kdaj bomo začeli pravo pot, je v tem trenutku samo eden, a zelo dolgoročen: Ko turističnega gospodarstva ne bodo več vodili tisti, ki so ga načrlovali in vodili na temeljih bivše Jugoslavije, kajti ti ne znajo in ne morejo drogače delati, kot delajo. Za to področje velja kot za vsa druga v Izoli: potrebujemo kadre, ki naj jih selekcionira sposobnost in domiselnost. Frane Goljevšček I 2 3 li 4o 5 L> 6 7 * 9 10 11 12 13 14 1/S /N I / A 7 "j 16 17 7— f) 18 19 0 20 21 22 A 23 q\ f - \ 24 N 25 26 27 28 29 30 31 32 21 34 35 r N 36 37 A 38 M 39 U /« £ 40 41 5 JU i 11 jjj H 42 11 J 43 P 44 45 1 a 46 4 7 48 49 Jo F 51 ~ 52 L 5 _ II 53 Rešitve iz prejšnje številke VODORAVNO I. vasica med Šaredom in Kortami - CETORE 3. ime najmlajšega občinskega svetnika -ALEKSANDER 8. izolski bar - BARIERA 10. ribolovni pripomoček, tudi gostišče - PARANCAL II. del priveza - KORPOMORTO 12. trik - FINTA 13. ime za psa, ki plava naših vodah -KANjOLIN 15. zaprta trgovina v centru mesta -DELIKATESA 16. priimek drugega najmlajšega svetnika -BOHINEC 1 7. cerkev sv. Antona...v Kortah - PUŠCAVNIKA 19. ulica, ki časti Brkine - BRKINSKA 20. tip z desetih tolarjev - TRUBAR 21. kaj dobimo, če kuhamo frmenton - BOBIČE 22. izolski namaklni sistem - PIVOL 23. bife na pumpi - BISER 25. morski pes po italijansko - SQUALO 28. oblaki, znanilci lepega vremena -KUMULUSI 29. zelenjava v Smrekarjevi ulici - BRESKVICA 31. Gojko Cukrov - GC 34. banda iz beneške lagune - TAKABANDA 37. Kdo se boji morskega psa ? - FOREŠTI 38. trenutno najboljši nogometni klub v občini ?-KORTE 39. mejni prehod v Slovenski Istri - SOČERGA 41. omaka na sardelah z žara - TRŽAŠKA 43. vino s krasa - TERAN 47. tretji mesec - SUŠEČ 48. naselje pri Kortah - MORGANI 49. ena boljših vab za brancina - ŠKILOT 50. vas nasproti Kort -PADNA 51. izolska pasja starešina -FRIK 52.ime za del morja med dvema rtoma - ZALIV 53. Kdo pride zelo poredkoma in še to samo pozimi ? - SNEG 54. Chi non piscia in compania o xe ladro o xe . -SPIA NAVPIČNO 2. okrasni grm istrskih dvorišč - OLEANDER 4. rubrika z zadnje strani - KRIMINALIJE reka po kateri ima ime vodovod - RIŽANA naselje na miljskem hribu - HRVATINI Cukrov Gojko - CG vino in voda - BEVANDA 9. izolski največji rt - RONEK 14. triestini mezzi ladri mezzi... - ASSASSINI 17. la chiave del... - PORTON 18. Jakobove pokravače - CAPESANTE 19. priljubljena igra s kartami - BRIŠKULA 21. zadeva na jadrnici - BUM 24. že malo starejše ime za policaja - KIFELJC 25. tisto kar zasidra čoln - SIDRO 26. podjetje v katerem delajo juhe - ARGO 27. barka v mandraču z dekliškim imenom -DEKLICA 30. zadeva, ki nas brani pred valovi -VALOBRAN 32. pesnik po katerem se imenuje osnovna šola - DANTE 35. mreža strica Toma - KOČA 36. sono amici molto rari quando non si ha ... - KOČA 40. izolski kino - ODEON 42. naroči jo kmet, ko gre na pizzo - KMEČKA 44. Italijanske čike (morte sicura) - MS 45. začetnici našega župana - MG 46. čarovnica po domače - ŠTRIGA 48. del limone - MONA 49. staro ime za ladjedelnico - ŠKVER 139 MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, lei / fax.:066 / 61 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 - 603 - 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola Poletni križ je bil za mnoge očitno prekrižast. Kljub vsemu pa smo v uredništvo prejeli kar nekaj odgovorov, žal večino napačnih. Še največ pravilnih odgovorov je napisal Vojko Čehovin, ki bo prejel prvo nagrado - dve porciji čevapčičev pri Frankotu pod kostanji. Dober tek ! Vojko, oglasi se na uredništvu ! Tokratno križanko je sestavil najboljši reševalec križank daleč naokoli, Gojko Cukrov. Naslov križanke je Izolski priimki, avtor zatrjuje, da ni pretežka in da se je zato lahko lotijo tudi šolarji. Deset jih bo bogato nagrajenih. Vse kar je potrebno storiti, je da na dopisnico napišete 5 izolskih priimkov, ki se skrivajo v križanki. VODORAVNO 1. izolski priimek, svetovno znan Pietro 5. izolski priimek, bivši boksar Nino 13. vzklik na bikoborbah 14. plovilo, v Izoli jih je več 16. planinska staja 17. italijanski denar 19. izolski priimek, Domenico... 20. domača žival, mož od ovce 21. Jokastin sin, mož Ojdip 22. Izolski priimek, tudi mesto v Italiji 24. riba, morski vrag 26. zaimek 27. aluminij 28. katran 29. Ludvik Ogrizek 31. žensko ime 34. ime priljubljene kulturne delavke Dudine 36. svetovno morje 39. francoska teroristična organizacija 40. Zolajev roman 41. ličilo za ustnice 42. Oskar Tavčar 43. Loredano Pugliese 44. znak za Itrij 46. če starši umorijo otroka 50. pokojni kitajski politik Ze Dong 51. francoski smučar Alphand 52. južnoameriška igra s kartami 53. izolski priimek, znana trgovska družina NAVPIČNO 1. izolski priimek, tudi kraj pri Ankaranu (C...) 2. sad oljke 3. izolski priimek, zelo znan starejši športnik 4. Ottavio Brajko 5. potopitev ladje, nesreča na morju 6. enakonočje 7. samouko slikarstvo, naivci 8. del kolesarske dirke 9. Božič po italijansko, tudi ime 10. ubistvo 11. Tomislav Antolovič 12. žensko ime 15. svetlo angleško pivo 18. tednik za mlade, še televizija jo rabi 23. del pohištva v jedilnici 25. papiga 30. bogastvo, premoženje 32. mejna črta, razmak 33. prebivalci Asirje, krščani v Turčiji 35. odrasli mucek, domača žival 37. glavni števnik 38. trud 41. vic, šala - ni štor 42. nona v Mariboru 45. izolski priimek, naš odličen veslač Erik 47. turistična agencija 48. Oktavij Novak 49. najbolj obiskan kraj v Izoli, gallo -polotok ELEGANTNA GARNITURA 170.000,00 SIT MERE 265 X 220 cm, TROSED LEŽIŠČE + KOT + DVOSED ZABOJ + FOTELJ. V AVGUSTU AKCIJA KUHINJ IN SEDEŽNIH GARNITUR mobel Salon Pohištva Zelena ul.10, 6310 Izola tel. 066/ 67 668 fax. 066/ 67 667 KRIMI NALI| E3IIJAHIMIIM NAMENSKO VARČEVANJE Varčevanje je zanesljiva pot do uresničevanja vaših finančnih zahtevnejših načrtov in vaše potrebe po gmotni varnosti. S tolarskim varčevanjem pri Splošni banki Koper, ki ima danes še novo, pomembno razsežnost, si ustvarjate kapital in ga plemenitite z ugodno obrestno mero. Po letu dni, ali kasneje, se lahko odločite za željeno posojilo, ki ga zaradi varčevanja pridobite po zelo ugodnih pogojih. Doba vezave je odvisna od vaših načrtov Privarčevana sredstva vežete na najmanj eno leto. Zgornja meja vezave ni določena. Izberete si jo v skladu s tem kdaj boste sredstva potrebovali. Višino obrestne mere in mesečnega pologa izbirate sami Privarčevana sredstva se prevalorizirajo in obrestujejo po obrestni meri, ki jo določite sami ob sklenitvi varčevalne pogodbe. Mesečni pologi so lahko različnih višin, znašati pa morajo najmanj 10.000 tolarjev. Posojilo na podlagi namenskega varčevanja Posojilo, z ugodnostmi, pridobljenimi na podlagi varčevanja, lahko najamete, če ste pri nas varčevali vsaj eno leto. Pravico do najetja lahko odstopite komu drugemu, na primer svojemu družinskemu članu. Posojilni pogoji so odvisni od trajanja in obrestne mere varčevanja. splošna banka koper Kolikor se pa letos krade, toliko se še ni. In kar je najhuje, večina lopovov je iz..., saj veste od kje, iz ljubljanskega barja, seveda. V tokratnih kriminalijah pišemo o krajah iz hotelskih sob, trgovin, črpalk. Marsikdaj pa nekatere kraje ostanejo neznane, kot tista, ko je zjutraj Marjučo šel v vinjo in žalostno ugotovil, da so mu "krokarji" pospravili pol grozdja, ki za nameček še sploh zrelo ni bilo. Da o škodi, ki so jo storili na trtah niti ne govorimo. Marija jih nima rada Na predvečer Marijinega vnebovzetja je neznanec na Delfinovi plaži izmaknil denarnico z denarjem in dokumenti. Istega dne je tudi neznani delinkvent ukradel denarnico v Marketu Jagodje. Oba primera sta še neraziskana. Marija jih nima rada II. Na dan Marijinega vnebovzetja je neznanec vlomil v d.o.o. v Postojnski ulici. Odnesel je 10.000 SIT in šel novim krajam naproti. Istega dne je v HilIBurgerju (bivši Hampy) storil kaznivo dejanje kraje še en neznani tat. Iz parkiranega vozila je odnesel avtoradio. Marija jih nima rada lil. Dan po Marijinem vnebovzetju je neznanec stikal po hotelu na Belvederju. Iz sobe italijanskega gosta je sunil 300.000 lir. Na novo črpalko Istrabenza v Izoli pa so prišli Madžari. Napolnili so rezervoar in pozabili poravnati račun. Dečki so jih kmalu izsledili. Na svoji zemlji Na Belvederju je neznancu počil film, skočil je na avtomobil ljubljanske registracije razbil prednjo šipo in pričel kričati na voznika, naj zgine z njegove zemlje. Lokal patriotsko dejanje ni vredno posnemanja. Kradlo se je v avtokampih, v bolnici, tat je bil v Domu dva Topola, pa še kje se je kradlo. Začuda je bilo malo prometnih nesreč, gostje so kar nekajkrat pozabili plačat račun za hotelske storitve. Nekajkrat pa so sprli tudi Izolani med sabo, vendar hujših posledic ni bilo.