KOLEDA
(Vestnik)
  XXV. =
šolske družbe sv, Cirila in Metoda
v Ljubljani
za navadno leto
1911.
-X-
Izdalo in založilo vodstvo.
Cena 1 K 20 v.
V Ljubljani.
l'isl< ..Narodne tiskarne". 1910.
oioono^j
j.(*	^
Leto 1911
je navadno in ima 365 dni (med temi 68 nedelj in praznikov); začne se z nedeljo in konča z nedeljo.
Začetek leta 1911.
Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 3. grudna.
Godov insko število.
Zlato število .	.	.	12	Rimsko	število	...	9
Epakta ali lunino kazalo XXX Nedeljska črka ... A Solnčni krog .	.	.	16	j Letni vladar: Mars.
Letni časi.
Začetek pomladi 21. sušca.	J Začetek jeseni 24. kimavca.
Začetek poletja 22. rožnika.	| Začetek zime 22. grudna.
Znamenja za lunine premene.
Mlaj....................©j Ščip ali polna luna . . ®
Prvi krajec.............]) Zadnji krajec . . .	.	(
Solnčni in lunini mraki leta 1911.
Leta 1911. bode solnce dvakrat mrknilo, a v naših krajih ne bo viden noben mrak. Luna ne mrkne.
1. Solnce popoloma mrkne dne 28. in 29. malega travna. Ta mrak se prične dne 28. i. m. ob 8. uri 46 min. zvečer in traja do dne 29. i. m. do 2. ure 3 min. zjutraj ter bo viden le na Tihem morju.
2. V podobi kolobarja se solnce zmrači dne 22. vinotoka. Ta mrak se začne ob 2. uri 17 min. in konča ob 8. uri 4 min. popoldne. Viden bo v Aziji in Avstraliji.
Cerkveni prepovedani časi.
Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje.
Državni prepovedani časi.
i*®re V Sediščih in javni plesi so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, o Telovem in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna.
‘MSI PROSINEC M JANU ARIJ
Hrv.-srbsko: Siečanj.	Poljsko:	Styczeh.
Češko: Leden 31 dni. TR- Rusko: fliiBapt. Luž.-srb.: Wulki rdžk.	Bolgarsko:	llny<ai>m'i.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
1 Ko je bilo dopolnjenih 8 dni. Luk. 2.			Beležke.
1	Ned.	Novo leto. Obrez. Gosp.	— mn" —
2	Pon.	Makarij, op.; Zlatan.	
3	Tor.	Genovefa, d.; Slavimir.	
4	Sred.	Tit, Šk.; Dobromir	
5	Čet.	Telesfor, p.; Grozdana.	
<1	Pet.	3 kralji ali razgl. G. Darin.	
7	Sob.	Valentin, šk.; Svetoslav.	
	12letn	Jezus v templju. Luk. 2.	
8	Ned.	1. po razgl.G.Severin,op.; j)	
0	Pon.	Julijan, m.; Nikosava.	
10	Tor.	Pavel L, p.; Dobroslav.	
U	Sred.	Higin, p. m.; Božidar, op.	
12	Čet.	Arkadij, in.; Blagaja.	
113	Pet.	Veronika, d.; Bogomir.	
14	Sob.	Hilarij, šk.; Neda. ©	
0 ženitnini v Kani Gal. Ivan 2.			
15	Ned.	2. po razgl. G. Ime Jez.	
1(5	Pon.	Marcel, p.; Tmislava.	
17	Tor.	Anton p.; Ratislav.	
18	Sred.	Sv. Petra stol v R.; Vera.	
l'J	Čet.	Kanut, kr.; Hranimir.	
20	Pet.	Fab. in Seb.; Živojin.	
21	Sob.	Agna, d. m.; Janja.	
	Jezus	ozdravil gobavca. Mat. 8.	
22	Ned.	3 po razgl. Gosp. Vinko (	
23	Pon.	Zaroka M. D.; Voljica.	
24	Tor.	Timotej, šk.; Milislava	
25	Sred.	Izpreobrn. Pavla; Kosava.	
2(1	Čet.	Polikarp, šk.; Vsevlast.	
27	Pet.	Ivan Zlatoust; Dušana.	
28	Sob.	Julijan, šk.; Dragomil.	
Jezus pomiril vihar. Mat. 8.			
20	Ned.	4. po razgl. Gosp. Fran Sal.	
30	Pon.	Martina d.; Desislav. ^	
31	Tor.	Peter Nol., sp.; Divna.	.
		Dan vzraste za 54		 min.
		Dan je dolg 8 ur 38 min. do	1) ur ;i2 min.
SVEČAN ★ FEBRUARIJ
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
1 Sred. | Ignacij, šk.; Budimil.
2 Čet. | Svečnica ; Ljubomira.
3j Pet. j Blaž, šk.; Bojmir.
4 Sob. Andrej Kor., šk.; Daroslav.
Prilika o dobrem semenu. Mat. 13.
5	Ned.
0	Pon.
7	Tor.
8	Sred.
1)	Čet.
10	Pet.
1 1	Sob.
3.	po razgl. G. Agata, d. Doroteja, d. m.; Žalimir. ]) Romuald, op.; Malina.
Ivan Mat., sp.; Zvezdodrag. Apolonija, d.; Blagoslava Šolastika, d.; Vojmil.
Adolf, šk.; Dobrana.
O delavcih v vinogradu. Mat. 20.
12	Ned.
13	Pon.
14	Tor.
15	Sred.
10	Čet.
17	Pet.
18	Sob.
C?
70nlca. Zvonimir.
Katarina; Vrativoj.
' Valentin, m.; Cvetna. Favstin in Jov.; Ljuboslava Julijana, d m.; Strahomir. Donat in tov., m.; Vesela. Simeon, šk.; Dobrana.
Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8.
10	Ned.
20	Pon.
21	Tor.
■>■>	Sred
23	Čet.
21	Pet.
25	Sob.
60nica. Julijan; Bratomil. Elevterij, šk. m.; Dragovan. Maksimilijan; Miloslav. ( Stol sv. Petra v A. Gojslav. Peter Dam., šk.; Čudomil. Matija, ap.; Divka. Valburga, op.; Vladoj.
Jezus ozdravil slepca. Luk. 18.
20 Ned. 50nica. Marjeta Kort.
27 Pon. j Leander, šk.; Nikna.
28 Tor. Pust. Roman, op.; lnoslav.
Beležke.
ipr-
SUŠEČ ¥ MARCU
Hrv.-srbsko: Ožujak.
Češko: Bfezen 31 dni. Luž.-srb.: Nalčtnik.
Poljsko: Marzec. Rusko: Maprt. Bolgarsko: Majn-i..
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
1 Sred. j f Pepelnica. Albin, šk. ®
2 Čet. Simplicij, p.; Milena
3 Pet. j Kunigunda, c.; Mislav.
4| Sob. | Kazimir, sp.; Sladoje.
Hudobni duh izkušal Jezusa. Mat. 4.
Ned
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
1 postna. Agapeta; Danica Fridolin, op.; Zvezda. TomoAk., c. uč.; Košana. ]) f Kv. Ivan božji, sp.; Bodin. Frančiška R.; Danimir. f Kv. 40 muč.; Stana.
■f Kv Heraklij, m.; Radoja.
Jezus se na gori izpremenil. Mat. 17.
12
13
14
15 10
17
18
Ned
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
2. postna (kv.) Gregor I., Rozina, vd ; Svetovid. Matilda; Dcsimir. Longin, m.; Velislav. Hilarij, m.; Ljubislava. Jedert, d.; Budimir.
Ciril Jer., šk ; Slavoljub.
p-;
Jezus izgnal hudiča iz mutca. Luk. 11
Ned.
Pon.
Tor.
Sred.
Čet.
Pet.
Sob.
3. postna Josip, ž. D. M.
Evgenij, m.; Vlada. Benedikt, op.; Tuga.
Bazil, m ; Milojka.
Viktorijan, m.; Dražislav. ( Gabrijel, v. a; Jaroslav. Oznanjenje M. D ; Predrag.
Jezus nasitil 5000 mož. Ivan 0.
26 Ned. | 4. postna (sredp.) Emanuel
27 Pon. Rupert, šk.: Stanimir.
281 Tor. I Ivan Kap.,sp.; Uma.
291 Sred. j Ciril, šk.; Branivoj.
|30; Čet. Angela F., vd.; Pribislav.© [31 Pet. | Modest, šk.; Mojmir.
Beležke.
Hrv.-srbsko:	Travanj.	Poljsko:	Kwiecien,
Češko:	Duben -Sš-	30 dni. -tšF"	Rusko:	Aiiph.ii..
Luž.-srb.:	Jutrovvnik.	Bolgarsko:	Aupit.vb.
	Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	Beležke.
1	Sob. |	Hugon, šk.; Mutimir.		
Judje hoteli Jez. kamenjati. Ivan 8.							Tppr- -
2	Ned.	5. postna (tiha). Fran. Pavl.		
3	Pon.	Abundij, šk ; Žarko.		
4	Tor.	Izidor, šk ; Dušica.		
i 0	Sred.	Vincencij F.; Dabiživ		
G	Čet.	Sikst, p.; Čudna. ])		
7	Pet.	D. M. 7 žal.; Radivoj.		
8	Sob.	Adalbert, šk.; Viljenica.		
Jezusov prihod v Jeruz. Mat. 21.				
9	Ned.	6. postna (cvetna) M.Kleofa		
10	Pon.	Ezekijel, pr.; Srčanica.		
11	Tor.	Lev 1. p.; Rada.		
12	Sred.	Zenon, šk.; Ljubomir.		
13	Čet		■ Vel. čet. Hermenegild. f>j)	
14	Pet.		■ Vel.pet. Justin, m.; Jelača.	
15	Sob.		■ Vel. sob. Helena; Gestirad.	
	Jezus	vstal od smrti. Marko IG.		
IG	Ned.	Velika noč. Vstaj. Gosp		
17	Pon.	Velikn.poned. Rud.; Radojca		
18	Tor.	Apolonij, m.; Gradislava.		
19	Sred.	Lev IX. p.; Tihorad.		
20	Čet.	Marcelin, šk.; Dragislav.		
21	Pet.	Anzelm, šk.; Dragomira. (		
22	Sob.	Soterin Kaj, p., m ; Ljutomer.		
Jez. se prikazal pri zap. vratih. Ivan20.				
23	Ned.	1. povelik. (bela). Vojteh.		
24	Pon.		Jurij, m.; Jurislav.	
25	Tor.	Marko, ev.; Tugomir.		
2G	Sred.	Klet, p.; Sekana.		
27	Čet.	Peregrin, duh.; Raduna.		
28	Pet.	Pavel kriški; Slavica. ©		
28	Sob.		Peter, m.; Tankoslava.	
Jezus, dobri pastir. Iv. 10.				
3U	Ned.	2. povelik. Katarina Sij., d.		
Hrv.-srbsko:	Svibanj.	Poljsko:	Maj.
Češko:	Kvčten. '-rF-	31 dni. 4P-	Rusko:	Mufi.
Luž.-srb.:	Rdžovnik.	Bolgarsko:	Mali.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
1	Pon.	Filip in Jakob, ap.; Žiga.	Beležke.
2	Tor.	Atanazij, šk.; Živana.	•t-pu
3	Sred.	N. sv. križa; Solnčarica.	
4	Čet.	Florijan, m.; Cvetoslav.	
5	Pet.	Pij V., p.; Desirad. ])	
11	Sob.	Ivan Ev. p. lat. vr.; Dragovit.	
Jez. napovedal svoj odhod. Ivan 10.			
7	Ned.	3. povelik. Stanislav, šk. m	
8	Pon.	Prik. sv. Mihaela; Budislav.	
9	Tor.	Gregor Nac., šk.; Prvinica.	
10	Sred.	Antonin, šk.; Dvorna.	
11	Čet.	Mamert, šk.; Ljerka.	
12	Pet.	Pankracij, m.; Stojmir.	
13	Sob.	Servacij, šk.; Jasna. ®	
Jezus obljubil sv. Duha. Ivan 16.			
14	Ned.	4. povelik. Bonif.; Svetolik.	
15	Pon.	Zofija, m.; Jaromira.	
10	Tor.	Ivan Nep., m.; Mladena.	
17	Sred.	Paškal; Dušoje.	
18	Čet.	Feliks, sp.; Mladica.	
19	Pet.	Celestin, p.; Vitosiava.	
20	Sob.	Bazila, d. m.; Milodar.	
Jezus učil o molitvi. Ivan 10.			
21	Ned.	5. povelik. Feliks; Jelina. (	
22	Pon.	Julija, d.; Boža. | ,	
23	Tor.	Deziderij, šk.; Milorad. c >	
24	Sred.	Marija D.,p.kr.; Cveta. 1^*-»	
25	Čet.	Kristov vnebohod. Urban 1.	
20	Pet.	Filip Nerij, sp.; Dragica.	
27	Sob.	Magdalena; Volkašin.	
Jez. govoril o pričanju sv. Duha.lv. 51.			
28	Ned.	6. povelik. Avguštin, šk. $	
29	Pon.	Maksim, šk.; Dana.	
301 Tor.		Ferdinand, kr.; Milica.	
311 Sred.		Angela, d.; Bojslav.	
r-7Yr-------------r------------------------
-*-»£-	ROŽNIK	* JUNIJ «E§H*
VJ%----------------------------------------
Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
1 Čet. 2j Pet. 3| Sob.	Juvencij, m.; Radovan. Marcelin, m.; Velimir, f Klotilda, kr.; Radosava. j)	Beležke.
		mpn-	
Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14.		
4 Ned. 51 Pon. ti Tor. 7 Sred. H Čet. 9 Pet. 10 Sob.	Binkošti. Duhovo. Binkoštni pon. Bonifacij, šk. Ncrbert, šk.; Milutin. f K v. Robert, op.; Veselica. Medard, šk.; Višeslav. t Kv. Prim. in Fel.; Kalina, j Kv. Marjeta, kr.; Dostana.	
Meni je dana vsa oblast. Mat. 28.		
11 Ned. 12; Pon. 13	Tor. 14	§red. 15	Cet 10 Pet. 17 Sob.	1. poblnk. Sv. Trojica. (g) Ivan Fak., sp.; Hrvoje. Anton P., sp.; Zorica. Bazilij, šk.; Zlatana. Telovo. Vid, m.; Vidoslav. Fran Reg., sp.; Dragimir. Adolf, šk.; Tratomir.	
Prilika o veliki večerji. Luk. 14.		
18j Ned. 19! Pon. 20! Tor. 21	Sred. 22	Čet. 23	Pet. 24	Sob.	2. pobink. Feliks in F.; Bodili. Julijana F., d ; Volkosava.( Silverij, p.; Milava. Alojzij, sp.; Vekoslav. Ahacij, m.; Miloš. Srce Jezusovo; Gostimir. Ivan Krstnik. Kres. Janislav.	
0 izgubljeni ovci. Luk. 15.		
251 Ned. 20 Pon. 27	Tor. 28	Sred. 29	čet. 30	Pet.	3. poblnk. Viljem, op.; Grlica Ivan in Pavel, m.; Hrana. @ Hefna, vd.; Vladislav, f Lev 11., p.; Zorana. Peter in Pavel, ap. Peroslav. Spomin sv. Pav.; Pavlimir.	
Dan vzraste do dne 22. za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 15 min.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1	Sob.	Teobald, pušč.; Bogoslav.	Beležke
0 velikem ribjem lovu. Luk. 5.			- - -rjpn
2 3 4 5 (1 7 8	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	4. pobink. Obisk. M. D. Hclijodor, šk.; Nada. ]) Urh, šk.; Belizar. Ciril in Metod, šk , slov. ap Izaija, pror.; Domogoj. Benedikt IX., p.; Negoda. Elizabeta, kr.; Milolika.	
O farizejski pravičnosti. Mat. 3.			
9 10 11 12 13 14 i lo	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	5. pobink. Anatolija, d. Amalija, d.; Ljubica. Pij 1., p.; Medo c® Mohor in Fort.; Draguška. Marjeta, d. m.; Dragan. Bonaventura; Svobodin. Henrik 1, ces.; Vladimir, kr.	
Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8.			
16 17 18 19 20 21 22	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	6. pobink. Dev. Marija Karm. Aleksij, sp ; Držislav. Kamil Lel., sp.; Miroslav. Vincencij Pavl.; Radoš. ( Marjeta, d. m.; Česlav, sp. Danijel, pr.; Olga; Zora. Marija Magd..; Pribina.	
0 lažnjivih prerokih. Mat. 7.			
23 24 25 26 27 28 29	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	7. pobink. Apolinar, šk. Kristina, d. m.; Ratimir. Jakob, ap.; Boljedrag. © Ana; Jana Pantaleon, m.; Dušan Inocencij, p.; Svetomir. Marta, d.; Dobrila.	
0 krivičnem hišniku. Luk. 16.			
30 31	Ned. Pon.	8. pobink. Abdon in Senen. Ignacij Loj., sp.; Jeleniča	
		Dan se skrči za 51	min.
	Dan je dolg 15 ur 44 min. do		14 ur 53 min.
Hrv.-srbsko: Kolovoz.	Poljsko:	Sierpieri.
Češko: Srpen -Sf- 3-1 dni. -SP- Rusko: ABrycra. Luž.-srb.: Žnjeric.	Bolgarsko:	Ampera.
	Dnevi	| Godovi in nedeljski evangeliji	
1	Tor. Sred. ! Čet. Pet. Sob.	Vezi Petra, ap.; Dedomir. 1 Pore.; Alf. Ligv.; Bojan. ]) Najdba sv. Štef.; Mirača. Dominik, sp.; Ljubačica. Marija D.Snež.; Dabrina.	Beležke.
* 3 4 5			— njim-—
Jezus plakat nad Jeruz. Luk. 11).			
G 7 8 9 is 12	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	9. pobinv. Izpreobraž. Gosp. Kajetan; Vidojka. Cirijak in tov. m.; Godeslav. Roman, m.; Našemir. Lovrenc, m.; Juriča cg Tiburcij, m.; Bolemir. Klara, d.; Dobrogost.	
0 farizeju in cestninarju. Luk. 18.			
13 h-t 15 17 118 19	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet Pet. Sob.	lO.pobink. Hipolit in Kasij. j- Evzebij, sp.; Dobrina. Vel. gosp. Vnebovz. M. D. Rok, sp.; Nemira. Liberat, m.; Majda. C Joahim; Branislava. Ludovik Tol., šk.; Ljudevit.	
Jezus ozdravil gluhoti. Mark. 7.			
2° -1 22 23 24 25 20	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	11. pobink. Štefan, kr. Ivana Frančiška, v.; Mirjana Timotej, m.; Ostrivoj Filip Ben., sp.; Bogovoljka. Jernej, ap.; Borivoj. © Ludovik; Dragorad. Cefirin I., p.; Perunika.	
0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10.			
27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet.	12. pobink. Srce Mar. Avguštin, šk.; Milogaj. Obgl. Ivana Kr.; Zelided. Roža Lim., dev.; Milka. Rajko, sp.; Mildrag. j)	
		Dan se skrči za 1 uro	28 min.
	Dan je dolg 14 ur 51 min. do		13 ur 24 min.
KIMAVEC » SEPTEMBER ^-8>
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1	Pet. Sob.	Egid, op.; Mladin. Stefan, kr.; Miljeva.	Beležke.
			—nr-
Jezus ozdravil 10 gobavih. Luk. 17.			
3 4 5 G 7 8 9	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet Sob.	13. pobink Ang.; Doroteja. Rozalija, d.; Nedamisel. Lovrenc Just., šk.; Nedeljka. Hermogen; Radonica Bronislava, n.; Mrena. Mala gosp. Rojst. M. D. © Korbinijan, šk.; Vsemir	
	O božji previdnosti. Mat. 0.		
10 11 12 13 14 15 10	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	14. pobink. Ime M.; Rakita Prot in Hijacint, m ; Slaven. Macedonij, šk.; Večedrag. Virgilij, m.; Zrcmil. Poviš. sv. kr.; Znanoslav. Nikomcd, m.; Petkana. ( Ljudmila, vd.; Sodimir.	
Jez. obudil mladeniča v Najmu. Luk.7.			
17 18 19 20 21 22 23	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	15. pobink. 7 žalosti M. D. Josip Kup., sp.; Sokolica. Januvarij, m.; Vitodrag, f Kv. Evstahij, m.; Morana. Matej, ap.; Blagoslav. + Kv. Mavriciji. t.; Celimir. C? f Kv. Tekla, d. m.; Slavna.	
Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14.			
‘24 25 20 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	16. pobink. Marija D. rcš. uj. Kleofa, sp.; Uroš. Justina, m.; Stojslava. Kozma in Dam.; Radomira Venčeslav, kr.; Vidica. Mihael, v. a.; Bogomir, Jeronim, c. uč.; Jekica. })	
v
m
VINOTOK ★ OKTOBER
mi
2MS
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
0 največji zapovedi. Mat. 22.	
1	Ned. 2	Pon. 3	Tor. 4	Sred. 5	Čet. 6	Pet. 7	Sob.	17. pobink. Rož. v.;Dragana Leodegar, šk.; Miran. Kandid, m.; Vitomir. Fran Ser., sp.; Tegodrag. Placid in tov., m.; Dumnuka Brunon, sp.; Brunoslav. Justina, d.; Dragonika.
Jez. ozdravil mrtvoudnega. Mat. 1).	
8 Ned. 1) Pon. 10	Tor. 11	Sred. 12	Čet. 13	Pet. 14. Sob.	18. pobink. Brig.; Dragosta @ Dionizij, šk. m.; Svetina. Fran Borg., sp.; Stremil. Nikazij, šk.; Negoslava. Maksimilijan, šk.; Drugislav Edvard, kr.; Rosica. Kalist, pap.; Sestrcna.
Prilika	o kralj, ženitnini. Mat. 22.
lo Ned. 16	Pon. 17	Tor. 18	Sred. 19	Čet. 20	Pet. 21	Sob.	19. pobink. Posveč. cerkva ( Gal, op.; Velena. Jadviga, kr.; Mira. Luka, ev.; Travica. Peter Alk., sp.; Spasenija. Ivan Kanc., sp.; Raša. Uršula, d.; Stojslav.
Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4.	
22	Ned. 23	Pon. 24	Tor. 25	Sred. 26	Čet. 27	Pet. 28	Sob.	20. pobink. Kordula, d.; © Severin, šk.; Živka. Rafael, vel. ang.; Blagota. KrisantinK.; Zlatija. Evarist, p. m.; Vranica. Frumencij, šk.; Srebra. Simon in Juda, ap.; Mila.
Prilika o kraljevem računu. Mat. 18.	
21) Ned.’ 21. pobink. Narcis; Gradirair. 30! Pon. Klavdij, m.; Vladika.	j)
311 Tor. T f Volbenk, šk.; Srečko.
Beležke.
♦Hi! LISTOPAD * NOVEMBER
Hrv.-srbsko: Studeni.	Poljsko:	Listopad.
Češko: Listopad. ^ 30 dni. -5^ Rusko: Hoa6Pt. Luž.-srb.: Nazymnik.	Bolgarsko:	HocMupmi.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1 2 3 4	Sred Čet. Pet. Sob.	Vsi svetniki. Ljubomil. Verne duše. Just, m. Viktorin, šk.; Bogomil. Karol Bor., šk.; Dragotin	Beležke.
			—■np'1’- ~'
Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22.			
5 (j 7 8 9 10 11	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	22. pobink. Caharija. Lenart, op.; Ratislav. <f) Prosdocim, šk.; Zdenka. Bogomir; Živka. Božidar, m.; Sebislav. Andrej Av., sp.; Golobica. Martin, šk.; Višnjica.	
Jezus obudil Jajrovo hčer. Mat. 9.			
Id 13 11 15 IG 17 18	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	23. pobink. Martin; Davorin. Stanislav K., sp.; Nevenka ( Jozafat K , šk. m.; Borislava. Leopold, vojv.; Volčiča. Ivan Trogirski; Večerin. Gregor, šk.; Ljubava. Odon, op.; Oliva.	
0 gorčičnem semenu. Mat. 13.			
19 20 21 22 23 24 25	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	24. pobink. Zavet. D. M. Feliks Val., sp.; Vladiboj. © Darovanje M. D.; Grmislav. Cecilija, d. m.; Jczdimir. Klemen, p m ; Raviojla. Ivan kriški, sp.; Jeca Katarina, d. m.; Kolomir	
0 razdejanju Jeruz. in o sodbi Mat. 24			
2Gj Ned. 27! Pon. 28	Tor. 29	Sred. 30! čet.		25. pobink. Silvester, op. Virgil, šk ; Vedrana. Sosten, m ; Lelija. Saturnin, m.; Skoromir. j) Andrej, ap ; Hrabroslav	
Dan se skrči za 1 uro 13 min Dan je dolg 10 ur 5 min. do 8 ur 52 min.			
GRUDEN * DECEMBER <£ :• I-
Hrv.-srbsko:	Prosinac.	Poljsko:	Grudzien.
Češko:	Prosinec.^-	iil dni.	-iP- Rusko:	/J,eKii6ps.
Luž.-srb :	Hodo\vnik	Bolgarsko:	/^eKeMiipnit.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
, 1	Pet	Eligij, šk ; Rajka.	Beležke.
2	Sob.	Bibijana, m ; Tihomir.	'TF
0 poslednji sodbi. Luk. 21.			
1 3	Ned.	1. adv. Fran Ks., sp.; Drago.	
j 4	Pon	Barbara, d. m ; Velika.	
5	Tor.	Sava, op.; Stojana.	
(i	Sred	Nikolaj, šk.; Vladovita.	
7	Čet.	f Ambrozij, šk ; Veselin.	
8	Pet.	Brzm. sp. M. D. Mojslav.	
1)	Sob	Peter For., šk.; Savica.	
Ivan Krstnik v ječi. Mat 11			
10	Ned.	2. adv. Melhijad, p. m	1
11	Pon	Damaz, p.; Mira.	
12	Tor	Sinezij, m.; Široslav. (	
13	Sred	Lucija, d. m.; Vitača.	
14	Cet	Spiridijon, šk.; Vojmir.	
16	Pet.	Kristina, d.; Cvetana.	
1(1	Sob.	Evzebij, šk.; Bogoslava.	
Ivan Krst. pričuje o Kristu Iv 1.			
117	Ned.	3. adv. Lazar; Strojslav.	
18	Pon.	Gracijan, šk.; Kraja.	
19	Tor.	Nemezij, m.; Uglješa.	
20	Sred.	t Kv. Liberat; Boživoj. ©	
21	Čet.	Tomo, ap.; Tomislav.	
22	Pet.	t Kv. Čenon, m.; Zvezdana.	
23	Sob.	f Kv. Viktorija, d.; Ozrislav.	
Ivan Krst poklican v prorok. Luk. 3.			
24	Ned.	4. adv. Adam in Eva; Dunja.	
25	Pon.	Božič. Rojstvo Gosp	
2(1	Tor.	Štefan, m.; Zlatka.	
27	Sred.	Ivan ev ; Pelislav.	
j 28	Čet	Nedolžni otročiči; Zenica j)	
29	Pet.	Tomo, šk.; Vrhoslav.	
30	Sob.	David, kr.; Branimir.	
Simeon in Ana v templju. Luk. 2.			
31	Ned.	Ned. pred nov.let Silvester.	
	Dan se skrči do dne 22. za 19 minut in zopet vzraste		
		do konca meseca za	2 min.
	Dan je dolg 8 ur 51 min. do		8 ur 34 min.
Petindvajsetletnica Ciril Metodovih podružnic.
1910.
Prva ljubljanska; Kranj moška; Celje m.; Ptuj m.
Te štiri podružnice so bile ustanovljene leta 1885.
1911.
Kranjska: Bled; Črnomelj m.; Gorenjska dolina s sedežem v Kranjski gori; Idrija m.; II. Bistrica-Trnovo m.; Kropa, Kamna Gorica, Dobrava in okolica; Litija; Ljubljana, šentjakobskotrnovska m.; Ljubljana, šent-peterska m.; Metlika; Mokronog; Novo mesto m.; Pivka s sedežem v Št. Petru; Poljanska dolina; Postojna m.; Ribnica; Šiška; Škofja Loka in okolica; Turjak; Zatična-Višnja gora; Železniki.
Štajerska: Braslovče; Gornji Grad m.; Gradec, akademiška; Gradec, izvenakademiška; Št. Juri ob juž. žel. m.; Konjice; Rečica v Savinjski dolini; Sevnica; Trbovlje; Vuhred; Žalec.
Koroška: Beljak in okolica.
Primorska: Ajdovščina in okolica; Bovec; Gorica tn.; Kobarid m.; Šempas; Trst m. — Navedenim 39 podružnicam je bilo ustanovno leto 1886.
Poštne določbe.
I.	Določbe za pisemsko pošto.
Navadno pismo v Avstro - Ogrsko, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 gr (gramov). Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosenske in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in vso Nemčijo z Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni kraj, kjer se odda pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka tudi za 10 v.
Pismo nad 20 gr do vračunši 250 gr v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 v.
Pisem nad 250 gr težkih ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2'/., kg (kilograma); taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, pa le do 1 kg.
Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 gr 10 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črno go ro in Srbijo za vsakih 20 gr 10 v; v druge države do 20 gr 25 v; za vsakih nadaljnjih 20 gr 15 v več.
Pri priporočenih (rekomandiranih) pismih se plača kot priporočilna pristojbina brez razločka teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve.
Povratni listi (retur-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v.
Dopisnice so dovoljene v vsem obsežju svetovnopošt-nega društva in stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in vse Nemčije 5 v, v Črno goro in Srbijo 5 v, v druge k svetovno-poštnernu društvu spadajoče dežele 10 v.
Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice ; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-poštnega društva.
Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave i dr., tiskane, kamenopisane in fotografovane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno pa je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisavanje imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo
ne smejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankovane ali kot tiskovina pretežke pošiljatve pošta zavrača.
Pristojbina za tiskovine v notranjem prometu Avstro-Ogrske, z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50 gr; 5 v do 100 gr; 10 v do 250 gr; 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gr 5 v.
Obrazci in poizkušnje blaga. Poizkušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, nego le ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poizkušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr.
Pristojbina za obrazce in poizkušnje blaga v notranjem prometu Avstro-Ogrske in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350 gr 20 v. V ostalem svetovno - poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v.
Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 7*/a ,im za prejemnika, odtegnivši že plačanih 30 v.
Poštno-denarne nakaznice (komad po 3 v) do zneska 1000 K mora sprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K.
V Bosno in Hercegovino je od denarnih nakaznic plačati: do 50 K 20 v, do 100 K 30 v, do 300 K 60 v, do 600 K 90 v, do 1000 K 1 K 50 v.
V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih nadaljnih 20 K 10 v; v Črnogoro, Srbijo in Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 50 K 20 v, do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K.
Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 50 K 25 v. — Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Rusijo: za vsakih 25 K 25 v.
Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske so porabiti »mednarodne poštne nakaznice«, katerih kom. stane 3 v.
Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev.
Zalepkc (po 11 v) se rabijo kakor pisma
Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora naznaniti to dotičnemu
poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da bo odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se je pismo nazaj vzelo. Prav tako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko izpremeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečačeno, tudi pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom.
II.	I3olo6t>o zn vozno pošto.
Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr; vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg; pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke.
Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka.
Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenj« z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih le za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino.
Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice i dr. sc morajo oddati vedno zaprti: navesti se mora njihova vrednost, zapečatijo naj se s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek.
Vozno-poštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice i dr.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu.
Vsem voznim pošiljatvam, se mora pridejati poštna spremnica (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati.
Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kilograme 15 K, za 5 kilogramov 25 K in za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K.
S poštnini povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter bosensko-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet.
Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje .... .K. . v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države.
Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v.
Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po ‘/a°/o> to jo 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v.
Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim slom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim slom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v. Za pošiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7'/„ km za prejemnika, odračunši že plačane pristojbine.
Dostavnine je plačati za denarna pisma do 1000K 10v, nad 1000 K za vsakih 5000 K ali del tega 20 v; za zavoje do 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 10 v, nad 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 20 v; za poštne nakaznice do 1000 K 6 v.
Za samo obvestitev (aviso) denarnega pisma ali zavoja se plača 5 v.
Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov.
I. Kolel-c za menice.
		Do	150 K . . . .			K 10
čez	150		300 „ .	—	„ 20
»	300	i)	600 „ ... .	. —	„ 40
	600		000 „ . . . .	—	„ 60
	900		1-200 			—	„ 80
	1.200		1.500 „ . . . .	.... 1	
)>	1.500		1.800 „ . . . .	. . . . 1	„ 'M
	1.800		2.100 „ . . . .	. . . . 1	„ 40
	2.100	))	2.400 „ . . . .	. . . . 1	„ 60
})	2.400	>f	2.700,, . . . .	. . . . 1	„ 80
)>	2.700	>>	3-000 			2	
	3.000		6.000 „ .	. . . . 4	
	6.000	»	0.000 „ .	. . . . 6		
	0.000		12.(XX) „ ... .	. . . . 8		
}>	12.000	»	15.000 „ ... .	. . . . 10	
M	15.000	))	18.000 „ ... .	. . . . 12	))
čez	18.000	do	21.000	K	 14	K	—
„	21.000	„	24.000	„...........................16	„	—
24.000	„	27.000	 ...........................18	„	-
II. Kolek za pisma,
		Do	4 K				K			V
čez	4	it	40 			—	II	14	
It	40	ii	80 „ 		—	It	26	
II	80	tt	120 			—		38	
ti	120	ti	200 			—		64	
ti	200	it	400 			1	It	26	
ii	400	ii	600 			1		88	
ii	600	ii	800 „		2	II	50	
ii	800	ti	1.600 			5		—	
it	1.600	it	2.400 „		7		50	
ii	2.400	ii	3.200 „		. 10		—	
ii	3.200	a	4 000 			. 12		50	
it	4.000	tt	4.800 „		. 15		—	
ii	4.800	a	6.400 „		. 20		—	
it ii	6.400	a	8 000 „		. 25		—	
	8.000	a	9.600 „		. 30		—	
tt	9.600	a	11.200 „		35		—	
	11.200		12.800 „		. 40				
it	12.800	a	14.4(X) „		. 45	II	—	II
		n	I. Kolek: za pogodbe.				
		Do	20 K				K	14	v
čez	20	it	40 					26	
ti	40	tl	60 „					38	
a	60	tt	100 						64	
ii	100	a	200 			1		26	
ti	200	a	300 			1		88	
a	300	a	400 „ . . . .	2		50	
ti it	400 800	a ii	800 		 1.200 			5 7	II	50	
ii	1.200	a	1.600 			. 10			
tt	1.600	it	2.000 			. 12	II	50	
tt	2.000	tt	2.400 			. 15				
a	2.400	n	3.200 „ . . . .	. 20	”			
a	3.200	it	4.000 			. 25	”			
a	4.000		4.800 			. 30	”			
a	4.800	tt	5.61X1 			. 35	II			
ii	5.600	a	6.400 			. 40				
a	6.400	a ti	7.200 „		45				
»J	7.200		8.000 „		. 50	II	-	
Cn *—<i OOOi^COtOM OOOOOOO0OO‘v]O)Oi^COtO'-‘ OOOOOOOOOOOOOOOOt-OCO"'005Cn4-*COtO>—1	7t	kapital	Obresti po 4 od sto
OfcMMM 1 1 II 1 II 1 | | 1 OOOO^tOOO^C*)COtOtOWM^ 1 i 1 i 1 1 1 1 i i «	<;	za 1 leto I	
1 1 1 1 1 1 1 05 tO 00 4-* 1 05 to 00 co co to to to •—* h-» 1 1 1 1 1 1 1 ooool OOOOaitOC04-Oa)tOC04-			
s«---1 1 II 1 1 i 1 II 1 1 1 1 1 II 1 1 1		! za 1 mesec	
05COG3CO I O) CO W to KD to ►-* H- H- 05 CO 05 OJ 1 05WOC^WO05C0O^C0C0l0Npt0^^'-1 co co co ca co co co co co co co ' co ‘ co co eo co co co	<		
C/l •—* O O Cn 43* OJ tO ►—* 888o8o8ooooooooo0cosioioi^ojioh		kapital	O o* (D VI
On C/i tO tO >—* •—* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OOCnOC/iOC/i4-4-OJOJlOtO—1 1 ' 1 ' 1		N	
1 1 i i i i 1 Oil Cnl Oi| Oi, Oi^^CoCOIOIO-m | j 1 1 1 1 1 O 1 O 1 O 1 O 1 O C/i O Cn O Cn O Cn O Cn	<	rT O	O Ul o 0. vi v- O
1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1		za 1 mesec	
co •- O5tO00 4-*C0C0lOtOtO>— *—* OJ 05CX'05CnOJ^^lOOOC/i005lOCO^WCOIO(OlO^‘'-‘ ^ ^			
Cn •— O O C/i 4-*. CO tO *— OQOOOOO(DOONOiOi4-OJIOh- OOOOOOOOOOOOOOOOtOOOSOlOi^COtOM	t;	kapital	o o* <0 VI Ni
Q 05 CO to — — | I | | 1 | 1 | | | O O O 4-* 00 tO 05 C/l 43* 4- CO CO tO —* ►—* 11,111		N CO	
1 | 1 | i 1 1 4^ 00 tO 05 1 4-*OOt005C/i4-*4-*COCOtO>—*•—1 1 1 1 1 1 1 1 OOOOl O O O O 4-00 tO 05 O 4-OO tO 05	<	rt> o	13 O O) o a M O
Kcntoto		 | 1 1 1 1 1 1 1 1 1 | 1 1 1 1 1 1 1 1	?s	za 1 mesec	
I I Cnl C/i | C/i4i*4-»OJOJtOtO>—*>—i 1 1 O 1 O 1 OCnOOiOOiOOiOOi^^CoOJlOtOHM Nl ' fcO~~ tO ~ tO »0	<		
			
Razkaznica za obresti.
Narodnemu delu!
Karol Kotnik.
Karol Kotnik.
Doba mecenov, pozdravljena! Za Viljemom Polakom Karol Kotnik in drugi! Brez velikih žrtev, krvnih in denarnih se ni ohranil noben narod.
Karol Kotnik je ogromen del sadu svojega dela v poslednjih trenutkih izročil njej, ki je bila prav tiste dni kruto napadena in sramotno žaljena — družbi s v. C i r i 1 a in Metoda in potem z blaženim smehljajem legel na mrtvaški oder. „Kako bi ga bila rada poljubila ležečega sredi rož," rekla je rodoljubna Slovenka, ki ga je kropila. Mrtvega Karola Kotnika je v duhu poljubila vsa narodna Slovenija, ko je izvedela o njegovi oporoki; poljubila ga je družba sv. Cirila in Metoda, kateri je položil v krilo kraljevski dar in jej zagotovil bodočnost. Mnogo blagih mož je že sprejela vase slovenska zemlja, a enega najblažjih hrani izza 1. sušca 1910 pokopališče poleg cerkvice sv. Antona v Verdu pri Vrhniki. Ob njegovi gomili je bil zastopan cvet slovenstva, vsi sloji, na čelu jim narodno ženstvo, društva, pred vsem glavna dedična družba sv. Cirila in Metoda, katere prvomestnik je imel pretresljiv nagovor.
S Karolom Kotnikom je legel v grob poslednji moški potomec rodoljubne rodbine Kotnikove iz Verda. Oče blagopokojnega mecena Fran Kotnik st. (f dne 15. vel. srpana 1890) je bil jako ugleden narodnjak, ki si je znal pridobiti zaupanje svojih rojakov v toliki meri, da so ga volili za deželnega poslanca. Leta 1869. ga je izbrala ljubljanska okolica za svojega zastopnika v deželnem zboru; izza leta 1870. do 1877. pa je bil zastopnik Vrhnike, Loža in Postojne. Leta 1870. ga je deželni odbor imenoval za člana okrajnega šolskega sveta ljubljanske okolice. Fran Kotnik st. prešinjen od
iskrene ljubezni do slovenske domovine, je bil preporo-ditelj Vrhnike, ki so jej dotlej gospodarili in jo zastopali nemškutarji. Modro in previdno ravnanje Kotnikovo je pripomoglo narodni stvari do ugleda. Ob njegovem kremenitem značaju in njegovi dalekoglcdni preudarnosti so se razpršili vsi naklepi nasprotnikov. Svoje blago srce je pokazal Fran Kotnik st. poslednjič v oporoki. Družbi sv. Cirila in Metoda je volil 1000 K, vrhniške občine ubogim 6000 K, prostovoljni požarni brambi v Verdu 1000 K, vrhniški požarni brambi 400 K, vrhniškemu olepševalnemu društvu 1000 K, Matici slovenski 2000 K, dijaški kuhinji v Ljubljani 1000 K, ubogim učencem vrhniške ljudske šole 400 K itd.
Takega rodoljubnega kova je bil oče. Ko gledamo pred seboj roditelja delečega dobrote na tak veledušen način, nam je razumljiva oporoka Karola Kotnika. Stari Kotnik je poskrbel svoji rodbini narodno vzgojo; hčerke so se pomožilc v narodne rodbine; sinova pa sta si popolnoma v zgled vzela svojega očeta. Parketno tovarno in drugo posestvo je prevzel po njem starejši sin Fran Kotnik ml., a ne za dolgo. Šel je komaj 2lletnik za očetom leta 1891. v prezgodnji grob. Zvest posnemovalec njegov je ostavil tudi on za seboj sijajen sled. Tedaj smo čudeč sc brali poročilo o njegovi oporoki, ki je imela nastopna volila: družbi sv. Cirila in Metoda 2000 K, za dijaško ustanovo 40.000 K, Narodnemu domu v Ljubljani 8000 K in vse parkete, Dijaški kuhinji 4000 K, Matici slovenski 2000 K, Dramatičnemu društvu 2000 K, slovenskim visokošolcem 2000 K, Ljubljanskemu „Sokolu“ 1000 K, Slovenskemu društvu v Ljubljani 1000 K, ubogim dijakom ljubljanske realke 1000 K, za druge dobrodelne namene krog 30.000 K, torej nad 100.000 K. Očeta in brata je prekosil v požrtvovalnem rodoljubju Karol Kotnik.
Rodil se je dne 21. kimavca 1875 v Verdu. Ljudsko-šolskc nauke je sprejel Karol Kotnik na ljubljanski vadnici, ki se je nahajala tedaj v starem, sedaj podrtem gimnazijskem poslopju. Učitelji somu bili: Ivan Sima, Ivan Eppich, Fran Gerkmanu in Ivan Tomšič. Stanoval
je pri Obilčnikovili v Dijaški ulici. Obilčnik rodom štajerski Slovenec je imel gostilno v sedanji Fabianovi hiši. Bil je narodnjak. Pri njem je bil tedaj opoldne in zvečer na hrani in je stanoval v najeti mesečni sobi tudi pesnik Levstik. Z njim sta se rada družila v Obil-čnikovi gostilni narednik, poznejši vladni tajnik Kramar in knjigotržec Anton pl. Franken. Ti so se večkrat šalili s Karolčkom; zlasti so se zabavali z njim, ko je „Miklavž nosil“. Karolčku je prinesel poleg drugih darov „zlato pismo," ki ga je bil sestavil Levstik. Naš učenček se je te priloge zelo veselil in „zlato pisemce" rad prebiral. Kotnikov sobivalec je bil sedanji drž. gozdni komisar Emil pl. Obereigner. Gospod, ki je zasebno poučeval v 2. razredu plavolasega, okrogloličnega Karolčka, ga opisuje kakor živahnega, prikupnega, ljubeznivega dečka kažočega nadarjenost. Ko je bil v 2. razredu, se je pojavila bolezen, ki je bila kriva, da je po končanem 4. razredu eno leto pustil šolanje in miroval doma v Verdu. Potem je šel zopet v Ljubljano v latinske šole. Gimnazijske nauke je Karol Kotnik po smrti svojega brata prekinil dovršivši 5. razred na ljubljanski gimnaziji in v jeseni leta 1891. prestopil na realko. Srednješolec Kotnik je stanoval na Mestnem trgu pri pokojni gospe materi višjega štabnega zdravnika drja. Antona Stareta. Po dokončanih realčnih študijah se je posvetil tehničnim naukom na Dunaju. Tamkaj je ustanovil Klub slovenskih tehnikov. Visokošolca Karola Kotnika označuje njegov prijatelj tako-le: „Kotnik je bil kot tehnik na Dunaju duša slovenskih tehnikov. Zbirali smo se v gostilni ,,Zum scharfen Eck“, kamor so večkrat prihajali tudi slovenski vseučiliščniki. Kotnik je bil vsem zgled narodne zavednosti in narodnega mišljenja. Najbolj so ga zanimale gospodarske stvari. Bil je odličen tehnik in izborno poučen v vseh nacijonalnoekonomičnih vprašanjih. Spoznaval je važnost narodnega gospodarskega dela bolje kakor kateri koli drugi tedanjih slovenskih visokošolcev na Dunaju in nam je pomen tega dela znal razložiti z redko bistroumnostjo. V obče je bil tih in skromen,
a ljubil je vesele ljudi in je posebno rad imel najveselejšega med veselimi slovenskimi visokošolci. Živel je Kotnik kot dijak vedno skromno in ščedljivo; kar je storil, je vse preudaril, a tovarišem je od srca rad pomagal, kolikor je le mogel — in da so ga revni slovenski dijaki pogostoma „napmnpali“, to se pač ob sebi razume.11 (Sl. N.)
Ljubezen do dela in do slovenstva, vsajena mu v blago srce v mladosti, je spremljala Kotnika ob vsakem koraku, ki ga je storil pozneje, ko je bil dovršil tehniko in prevzel doma obširno gospodarstvo, med drugim od očeta mu Frana ustanovljeno tvornico za izdelovanje parketov in fournirov v Verdu. S čcbe-lično marljivostjo se je vživel v gospodarstvo vedno skrbeč za napredek v svoji stroki; a ne samo ožji domači gospodarski krog je zanimal mladega moža, on je pazno zasledoval tudi obče narodno gospodarsko stanje in vneto sodeloval z denarno pomočjo in s svetom pri raznih domačih podjetjih. Ne prazne puhlice — vztrajno smotreno delo more rešiti slovenski narod; ako vsakdo v svojem oboru izvršuje dano 11111 nalogo vneto, preudarno in vestno, moramo napredovati in uveljaviti svoj obstoj. Takih nazorov je bil Karol Kotnik. Po njih nam je postal krasen zgled delavnosti, a po svoji sijajni oporoki nedosežen vzor narodne požrtvovalnosti.
Sredi dela je našega vzornika strla smrt. Že od nekdaj bolehni Karol Kotnik je jel po novem letu vidno hirati. Kako se je boril s svojo uničevalko in kakšni so mu bili poslednji trenutki, povzamemo iz cenjenega dopisa njegovega zdravnika gospoda drja. Josipa Buha, kateremu izrekamo najsrčnejšo zahvalo za njegovo zanimivo poročilo, ki slove tako-lc:
„Prvič sem spoznal Karola Kotnika pri obisku, ki sem mu ga napravil takoj v početku, ko sem se bil nastanil na Vrhniki. Bilo je v začetku prosinca 1909. Ugledal sem tedaj pred seboj vsled dolgotrajne bolezni trpinčenega človeka, naveličanega življenja in obupanega nad okrevanjem. Bolestna mimika je bila stalna
na njegovem obrazu. Že pri prvem obisku je izrazil Karol Kotnik željo, da naj ga češče obiščem. Odzval sem sc včasih njegovi želji. Pogovarjal se je rad in z velikim zanimanjem o šolah, o modernem razvoju realnih znanosti sploh, zlasti o napredkih tehnike, v kateri stroki je bil sam veščak, potem o prirodnih znanostih in zdravilstvu. Nikdar pri teh obiskih ni omenjal svoje bolezni.
Prvo mojo zdravniško pot k njemu je provzročil dopis dunajskega zasebnega docenta za notranje bolezni drja. A. Hammerschlaga. Dopis datiran z dnem 24. prosinca t. 1. sem prejel dne 25. prosinca. Vsebina tega dopisa je bila vest, da sc je zglasil pri drju. Hammer-schlagu na Dunaju neki K. Kotnik iz vrhniškega okraja. Poleg tega je bil naveden rezultat zdravniške preiskave in naznanilo, da se ta bolnik v kratkem zglasi pri meni zato, da se podvrže zdravljenju, ki mu je bilo priporočeno.
Po prejemu tega dopisa sem čakal nekaj dni. Ker Kotnika le ni bilo k meni, sem se odločil, da grem sam do njega. V tej zadevi sem prišel k njemu dne 31. prosinca 1910. Po pozdravu sem povedal Kotniku vzrok obiska in mu pokazal pismo drja. Hammerschlaga.
Kotnik je pismo prečital in dejal: Da, dobro! Je res! Bil sem pri zdravniku na Dunaju, ko sem imel tam še druga opravila; hotel sem tudi o tem z Vami govoriti. Prav je, da ste sami prišli. Grem tako težko od doma. In kaj Vi pravite k temu pismu?
Pismo je videti popolnoma stvarno, sem odgovoril. Če se namerjate podvreči priporočenemu zdravljenju, sem Vam na uslugo. V tem slučaju bi samo želel, da Vas tudi sam prej preiščem.
Prosim torej, da me preiščete, mi je rekel po kratkem premisleku.
Ko sem ga bil preiskal, me je vprašal: „Kaj Vi sedaj sodite o tej stvari ?“
Odgovoril sem mu, da se pridružujem mnenju drja. Hammerschlaga. Nato me je vprašal, kdaj pričnem
z zdravljenjem. Razodel mi je, da se res čuti slabega, kakor še ne prej, dasi boleha že izza mladega, osobito izza desetih let nazaj.
Že tisti dan je bil Kotnik tako slab, da je parkrat med pogovorom opasno prebledel. Ko sem ga vprašal, mu je li slabo, mi je odgovoril: Ne, ne, nič posebnega ; to je pri meni že v navadi; bo takoj zopet dobro. Popraševal je še mnogo o načinu priporočenega mu zdravljenja, o njegovih učinkih, kdaj in zakaj se tako zdravi in podobno. Naposled je prosil, da naj z zdravljenjem kmalu pričnem.
Dne 1. svečana se je pričelo zdravljenje. Dasi je bilo pričakovati uspehov, vendar jih ni bilo opazili. Telesne moči Kotnikove so od dne do dne vidno pešale. Da bi mu jih čim dalje ohranil, sem mu priporočil nekega dne popoln počitek v postelji.
Kako to mislite? me je zavrnil nekako šaljivo. Morda tako, da sploh več ne zapustim postelje, kaj ne?
Temu sem izkušal nekoliko ugovarjati, a bolnik se mi je samo nasmehnil. Dobro je čutil svoje pe-šanje. Dasi se je komaj držal na nogah, o tem še slišati ni hotel, da bi legel na posteljo.
Katastrofa se je bližala. Dne 25. svečana sem obvestil o tem gospoda L. in po dogovoru z njim opomnil bolnika: Gospod Kotnik, za mene je Vaše stanje preodgovorno, da Vas lečim sam. Zdi se mi previdno in potrebno, da pokličemo še kakega zdravnika.
Jaz sicer mislim, da tega ni treba, mi je odgovoril, ker vidim, da sc Vaša izvajanja tako in tako strinjajo s tem, kar sem že izvedel od zdravnikov, katere sem kdaj poprašal za svet; vendar da Vam olajšam odgovornost, svetujte mi, koga naj pokličemo?
Svetujem Vam sicer lahko, vendar bi se pri tem rad oziral na Vašo željo. Drja. Šlajmerja poznate. Ali kličemo njega? Dr. Levičnik sc bavi z boleznimi, ki utegnejo priti pri Vas v poštev, še posebej. Ali kličemo tega? Svetujem Vam oba.
No dobro, je dejal, kličimo oba. Je že vse eno. Če ne bode dobiti obeh, izkušajmo dobiti vsaj enega teh.
Gospod L. se je napotil nato v Ljubljano do imenovanih zdravnikov. Drja. Šlajmerja ni dobil doma; bil je tedaj menda v Zagrebu. Dr. Levičnik pa je obljubil, da pride prihodnji dan t. j. dne 26. svečana ob 11. uri.
Tisti dan je ostal Kotnik že od jutra nadalje v postelji; ni si mogel več pomagati na noge. Ob enajstih se je začelo posvetovanje z drjem. Levičnikom. Upanja ni bilo nobenega.
Dne 27. svečana zvečer ob četrti na 7 sem nastopil zadnji obisk pri Kotniku. Ostal sem čez noč pri njem. Približno o pol osmih me je vprašal bolnik:
Povejte mi odkrito in brez ovinkov, g. doktor, ali mislite, da bom živel še do jutri (t. j. 28. svečana) opoldne in ali bom do konca pri zavesti?
Vprašal sem ga, zakaj bi to rad vedel ? Odgovoril mi je:	Radi oporoke — in pristavil: Če bom živel	po
Vašem	mnenju	še	do jutri opoldne, potem pošljemo
po gospoda notarja jutri zjutraj, drugače naj pride sedaj, prej ko mogoče. Samo eno Vas prosim: obljubiti mi	morate,	da	mi ne boste daljšali življenja.
Težak je	bil	zame odgovor, a moral sem	mu
odgovoriti.
Obljubljam Vam, da Vam na Vašo izrecno željo ne bom daljšal trpljenja. Radi zavesti menim, da jo boste ohranili do konca; samo dvomim, bodete li jutri o poldne še živi.
V veliko tolažbo mi je, kar ste mi ravnokar povedali. Gospod notar naj kmalu pride — mi je rekel nato.
Gospoda notarja so skoraj dobili. Oporoka se je vršila pri polni zavesti, dasi so bile telesne moči bolnikove do skrajnosti izčrpane tako, da je moral Kotnik med posameznimi podpisi kupnih pogodeb in oporoke počivati.
Po dovršeni oporoki me je prijel bolnik za desnico, mi jo stisnil in rekel: O gospod doktor, kako sem srečen, da Vas imam tu . . . Tako sem gotov!
Po noči me je večkrat poprašal, kdaj bode že konec. Dne 28. svečana zjutraj zgodaj je vstopil gospod vrhniški dekan in mu podelil sv. poslednje olje.
Nekako o pol osmih zjutraj je vzdihnil umirajoči: Ali še ne bo konec mojega trpljenja?
Potolažil sem ga in mu napovedal bližnjo rešitev. Nato je izrekel željo, da naj sc ga ne moti več. Ob osmih zjutraj sem se odstranil. Kmalu potem, nekoliko pred deveto uro je izdihnil veliki slovenski mecen svojo blago dušo.“ —
V pozni večerni uri dne 27. svečana 1910 je podpisala tresoča roka našega do sedaj največjega narodnega dobrotnika Karola Kotnika ob sodejstvu notarja Ko m ata rja oporoko, ki je imenovala družbo sv. Cirila in Metoda za glavno dedično in jej prinesla ogromen dar. Pero, ki je učinilo ta podpis, bi se moralo shraniti kot najdražja slovenska relikvija. Kaj so proti tej listini pergamenasta pisma, ki so se z njimi valila težka bremena na naše sužnje dede? S Karola Kotnika oporočno listino prihaja svoboda naši deci, rešitev iz tujih spon.
Njegovo „zlato pismo“ slove: „Oporoka. Jaz Karol Kotnik, tovarnar v Verdu, preklicujem vse svoje prejšnje poslednjevoljske naredbe in volim svojim sestram Ani, Emi, Matildi in Mariji vsaki po 50.000 K, svojemu majerju Francetu Preku 500 kron, svojima tovarniškima delovodjama vsakemu po 500 kron in gospe Katarini Flis, zasebnici v Ljubljani, Blciwcisova cesta št. 11, svoto 2000 kron. Tovarniška delovodja sta Ivan Rosenwirt in Ivan Šuštaršič. Dedičem po meni imenujem družbo sv. Cirila in Metoda in želim, da naj bode izvršitelj moji oporoki gospod Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki. V Verdu, dne 27. svečana 1910. Karol Kotnik 1. r. Ivan Furlan 1. r., priča zadnje volje, Anton Komatar 1. r., priča zadnje volje, dr. Josip Buh 1. r., priča zadnje volje." — Izza doslovno navedene oporoke dobi družba sv. C. in M. po odbitku volil krog 450.000 K.
Vest o Kotnikovem velečimi je clektrizovala vse, kar čuti slovensko in ljubi družbo sv. Cirila in Metoda. Od povsod, kjer bivajo Slovenci, so se zglašali odzivi polni hvaležnosti in priznanja, podprti z večjimi in
manjšimi doneski naši šolski družbi. Občinski svet naše bele Ljubljane je na seji dne 8. sušca 1910 na predlog mestnega župana Ivana Hribarja Pri-stavsko ulico preimenoval v Karola Kotnika ulico; to je ulica, kjer se nahaja I. mestna deška šola in kjer se utegne v bodoče zgraditi še eno šolsko poslopje. Te kratke črtice, katerim želimo, da sledi skoro popoln životopis iz peresa, ki mu bo moči točneje in obširneje poročati o našem velikem dobrotniku, sklepamo z besedami mestnega župana Ivana Hribarja, izgovorjenimi ob navedeni priliki v ljubljanski mestni dvorani: Naj bi imela naša mladina vedno pred očmi ime požrtvovalnega rodoljuba Karola Kotnika!
M
Karolu Kotniku.
ti:
J.udi tebe, mož najblažji, smrt nemila,
je v najlepšem moškem cvetu pokosila
Ob gomili tvoji plaka domovina,
ker najboljšega zgubila zdaj je sina.
Narod v srcu, narod v duši ti imel si,
zanj si delal neprestano, zanj živel si.
Predno pa tvoj duh zapustil borni svet je, si položil na altar mu vse imetje.
Kdo pač vreden spomenik ti bo napravil?
Pa — saj spomenik si trajen sam postavil.
V narodu, ki si največji mu dobrotnik, bo ime blestelo večno:
„Karol Kotnik!“
Manica Komanova.
Slovenska trobojnica.
Bilo jc tiste lepe jeseni in še lepšega dne, ko je praznoval naš cesar svoj šestdesetletni jubilej. Na predvečer onega znamenitega dne je naenkrat veselo zaplapolala na ponosnem poslopju sredi trga poleg deželne in cesarske tudi slovenska zastava. Mrzel jesenski vetrič jo je zibal sem in tja, da je lahno plapolala po zraku ter se ponosno ozirala z znatne višine po čednem trgu in tja po krasni Dravski dolini proti sovražnemu Marnberku.
Gledala je prvič s tega kraja na svojo zemljo in svoje ljudi, ki so se jej večinoma izneverili; kot svoje ljubeče matere bi se je morali razveseliti, a so jo sramotno zatajili ter jo sovražijo bolj kakor pa pastorek svojo hudobno mačeho. Namesto apostolov so postali Judje Iškarjoti ... Le tam ob obmejnih hribih prebivajo v priprostih kočah še pravi njeni sinovi in zveste hčere, ki se še zavedajo svojega rodu in jezika, in katere stiska tem huje tujec domačin samo zaradi tega. Tem zvestim, a tlačenim otrokom je veljal prvi njen pozdrav ...
Veselo je plapolala zastava potujčenim tržanom pred nosom. Radovedno začudenih obrazov so opazovali tržani to nenavadno prikazen, to čudo, ki se še ni zgodilo, kar pomni sedanji rod. Izprva so kar osupnili. Niti na trg se niso upali. Z nekim posebnim strahom in bojaznijo so se prikazovale posamezne glave izza voglov hiš. Pokukale so oprezno in zopet hitro izginjale v varno zavetje. Še le za nekaj časa so se tržani ojunačili, šli na trg kakor slučajno, a prišli
so samo zato, da so videli to nenavadno čudo. Brihtnim glavicam pa, ki so kdaj pogledale preko domačega plota, se je naposled posvetilo v glavi, da je to slovenska zastava. In šlo je od ust do ust, kaka nesreča se je vgnezdila ravno sredi trga. Tržanov se je po-laščala izprva bojazen in strah, potem pa sveto ogorčenje, da je kaj takega sploh mogoče.
Trobojnica pa se ni zmenila za ostre poglede in trpke besede, ampak ponosno je plapolala nad nezvestimi svojimi otroci, kakor bi videla v bodočnosti lepše in svetlejše dni sebi in svojcem na teh s slovenskim znojem in krvjo prepojenih tleh, kjer sedaj gospodari prešerni tujec ter preganja njo in njene zveste sinove.
*
Dva dni po tistem dogodku, ko je skromna slovenska trobojnica napravila tako vznemirjenje v sicer še do takrat dokaj mirnem trgu, ko je razlivala tržanom žolč, očetu županu in drugim bistrini glavam pa belila že itak sive lase, ker se ni hotela na njihovo odločno povelje umakniti z vidnega prostora, torej dva dni potem stopi v moje stanovanje nenadoma mož močne postave v zamazani, delavniški obleki in ves sajast po obrazu in rokah.
Prvi hip sem mislil, ko je stopil neznanec pred me, da je prišel do mene sam peklenšček morda zato, ker sem bil razobesil slovensko trobojnico. Zakaj v tistih burnih dneh sem bil pozabil na vse druge svoje grehe. Takih poselov nisem bil takrat še navajen zlasti ne, ker sem prebival še le komaj par mesecev v dotičnem kraju ter nisem poznal ljudi. Torej je bil moj strah vsaj deloma opravičen tem bolj, ker sem čul, da je delavstvo v fužinah slepo pokorno svojemu gospodarju, kateremu je slovenska trobojnica kot županu napravila še največ skrbi, jeze in — blamaže.
Neznanec se je molče ustavil pri vratih, kakor bi pomišljal, kako bi izvršil svojo namero.
„Kaj bi radi?“
Oči so se mu zaiskrile, pristopil je za korak bližje, vrgel svojo čepico na tla ter prijel nenadoma s svojo vdelano in žuljavo roko mojo desnico ter jo stisnil skoraj bolj, kakor mi je bilo ljubo.
„Ne zamerite mi, prišel sem se zahvalit.“
„Zahvalit?“ — Cernu?"
„Srce mi ni dalo miru in moral sem iti k Vam, da se zahvalim.“
„Pa čemu? Saj Vas vidim vendar prvikrat danes, torej Vam nisem mogel storiti nikake dobrote."
„Zato, ker ste razobesili slovensko zastavo."
„Tako! — No, kaj takega pa nisem pričakoval posebno ne od Vaše strani. Me prav veseli, da se je vsaj eden razveselil tukaj slovenske zastave, ki je napravila toliko jeze in gneva."
„Pa tudi veselja. Verujte mi, da sem se je tako razveselil, ko sem jo zagledal, kakor bi stopila pred mene moja dobra rajna mati. In ne samo jaz; razveselili so se je vsi moji tovariši, kateri še niso čisto prodali poleg svojih rok tudi duše svoje nenasitnemu tujcu, ki ne zahteva od nas samo naših moči, ampak hoče zasužnjiti tudi našo kri, otroke naše."
Mož se je razvnel. Oko mu je divje zabliskalo, mišičaste roke so se krčevito stisnile v trdo pest, in beli zobje so zaškrtali, da je šlo kar skozi ušesa.
Nekoliko osuplo sem ga moral pogledati, ker se je takoj zopet pomiril in se pričel opravičevati.
„Ne zamerite! jaz nisem pijan, če tudi sem ga izpil pol litra, predno sem šel k Vam. Kupiti sem si moral poguma. Nas kdo mora imeti mnogo srčnosti, če si upa o belem dnevu iti k Vam. — A jaz sem moral iti; srce mi ni dalo miru. Včeraj sem delal ves dan in danes dopoldne tudi. A do večera nisem mogel zdržati, moral sem iti k Vam. Vidite, mojega gospodarja vse uboga. Edino Vi ga niste ubogali, ker niste hoteli sneti slovenske zastave, če tudi je kričal nad Vami. In zato sem se prišel Vam zahvalit. — Kranjska kri ne sfali, pravi pregovor."
„Kaj ste Vi iz Kranjske?"
„1, seveda sem; iz Dolenjske.“
„Pa ste že dolgo tukaj v fužinah?“
„Že petnajst let — žalibog."
„Zakaj žalibog? Pa bi šli drugam, ako Vam tukaj ne ugaja."
„Oh, kako bi šel rad, rajši danes kakor pa jutri, ko bi mogel. Ali vedite: imam ženo in petero otrok. Ako bi bil sam, kje bi že bil-; a s toliko družino ne morem po svetu."
Globok vzdih se mu je izvil iz širokih prsi in poprej odločne poteze na obrazu so postale čisto mehke in žalost se je brala z njih. Morda ni še nikoli tako živo čutil težkih razmer in peze življenja, ki ga je priklenila na ta kraj.
„In Vi ste tako odločen in navdušen Slovenec, kakor vidim," sem povzel jaz po kratkem molku besedo; zakaj pa ne daste svojih otrok v slovensko šolo?
„Pa kako rad bi jih dal! a ne morem, ne smem."
„Zakaj ne?"
„Zato, ker moramo živeti vsi: otroci, žena in jaz. Ako bi to storil, smo vsi še brez skorjice kruha, ker me gospodar odpusti. In kam naj se potem obrnem z malo deco?" —
Sedla sva za mizo. In mož mi je pravil svojo povest, povest delavca trpina, kateri še otrok ne more imenovati svojih.
Pred leti je prišel s Kranjskega semkaj v fužine. Niti besedice ni znal nemško, kakor večina njegovih tovarišev. Takrat je bil še razmeroma dober zaslužek. Hotel je oditi vkljub temu v druge kraje, kjer ima delavstvo vsaj nekaj svobode. Pa zgodilo se je drugače. Bil se je zaljubil in oženil. In prišli so otroci eden, dva, trije — pet. In vsak otrok je bil nova veriga, s katero je bil še trdneje priklenjen na ta kraj in zaslužek. Tako je ostal tu, ker je moral ostati, če tudi se je zaslužek zmanjšal, namesto da bi se povečal. Izprva bi bilo morda še šlo, a sedaj je nemogoče. Sedaj mora biti še vesel, da ima delo, da more pro-
dati svoje moči gospodarju, ki steza svoje roke tudi po njegovi deci. On ni znal niti besedice nemško, a njegovi otroci ne bodo znali za nekaj let morda besedice svojega materinega jezika slovenskega.
Poslušal sem z velikim zanimanjem. A žalost in trpkost, ki je zvenela iz povesti, se je naselila tudi v mojo dušo. Saj sem gledal en zgled izmed tisočerih, kako postajajo otroci naših staršev — tujci.---------
Kompoljski.
H
Slovensko šolstvo ob jezikovni meji na Goriškem.
V kratkem očrtu podajam opis jezikovne meje na Goriškem s posebnim ozirom na tamošnjc šolstvo; mestoma pojasnjujem tudi narodnostne in socijalne razmere tako, da dobi čitatelj točen pojem o kulturnih in narodnostnih odnošajih. Pred vsem je treba opredeliti jezikovno mejo tako, kakršna je v resnici dandanašnji in potem pojdemo od vasi do vasi. Umestno se mi zdi, da najprej navedem nekoliko zgodovinskih podatkov ob izpreinembah deželne oziroma državne meje na Goriškem v svrho boljšega umevanja položaja obmejnih Slovencev izza Napoleonovih časov.
Spomladi leta 1797. si je podvrgel Napoleon vso Gorenjo Italijo. Avstrijci so sklenili mir s Francozi v Kampoformiju in Avstrija je dobila kos beneške republike, ki jo je bil Napoleon zatrl omenjenega leta. V vojni leta 1805. je pridrl francoski general Jourdan na Goriško in posedel Brda. Še istega leta dne 26. grudna so sklenili mir v Požunu in Avstrija je morala prepustiti Francozom vso furlansko nižino s Tržičem in Brda. Leta 1807. so uravnali mejo tako, da je pripala Francozom Goriška na desnem bregu Soče od izliva do Kanala. Meja je ostala ista tudi potem, ko so Francozi zavladali tretjikrat na Goriškem. Cerkveno so spadali ti kraji pod videmsko škofijo.
Po odhodu Francozov leta 1813. so določili mejo tako, da so se priklopili naslednji kraji v Brdih h Goriškemu: Senik, Vrhovlje, Skrljcvo, Mirnik, Hlevnik, Št. Lovrenc, Brdice, Lože, Neblo, Hrušcvlje, Rutarji in
Bračan. Približno ista meja je ostala do leta 1866.; takrat so jo uravnali tako, kakršna je danes.
Sedaj torej na jezikovno mejo. Kdor bi jo bil opisoval pred kakimi 40 leti, označiti bi moral pričetek jezikovne meje nekoliko južneje ob mejni Idriji, nego je sedaj.*) Jezikovna meja začenja nekako v sredini med Dolenjami in Mirnikom (občinska [ka-tastralna) meja med občino Dolenje in Kožbana), gre v vzhodni smeri proti Cerovem u pri Dolenjah, ki ga obide, krene potem pod Skrljevim do Brusnic, katere objame, od tod mimo Kolaričevih na vrh hriba v jugovzhodni smeri do zaselka „pri Medenih11. Ako pogledamo proti jugu, opazimo pod seboj na vzvišenem porobju 4 hiše „pri Bud igo jih11. V dveh govore slovensko, v dveh pa laško. Za streljaj niže so zopet štiri hiše („Bataci“), v katerih govore samo laško; zato pustimo ta dva zaselka in ovegnimo mejo od Medenov nekoliko v levo na jugovzhodno smer, da dospemo do Fabricijev na Ložah, ki so naši. Mejo dela sedaj občinska pot do gradu držeča po klancu do potoka Korenj; na oni strani gre zopet navzgor in pride v Neblo, objame še tri hiše pri Milharju v jugozahodni smeri, zatem krene zopet v nasprotno smer, obide laška
*) Z jezikovnim razmerjem na Goriškem se je bavil pokojni Štefan Kociančič pred 57 leti v svojih prezanimivih „Z go devinskih drobtincah po Goriškem nabranih v I. 1 853." Tedanjo furlansko narodno posest jc označil tako le: »Furlani prebivajo, začenši od S a grada in Sdraussine, kjer so že Furlani, v Gradiški in v celem Gradiškanskem dekanatu, to je v Fari, v Romansu, v Vcrsi, v Ta pol ja n u, v Fratti, v Vilessi; v Ločniškcm dekanatu pa samo v kočniku, v Laškem Št. Lorencu, in v Mo s si. Vse drugo, kar k temu dekanatu spada, je čisto Slovensko. Tudi v Karminskem dekanatu ni vse furlansko, zakaj Mernik je čisto slovensk; Kapri v a je bila tudi nekdaj slovenska, sedaj pa čisto furlansko. Ravno tako sta čisto furlanska dekanata Višk in pa Flumižei. Po tem takem je čistih Furlanov Goriških, brez mesta Gorice, kjer jih je tudi lepo število, po imeniku (schematismu) Goriške nadškofije od leta 1854., vsih vkup 45.011“. (Prijatel IV. 1855. str. 323.) Gorica je štela 1853. leta 13.802 prebivalcev, med katerimi je bilo »več Slovencov, kakor pa Furlanov, Nemcev ali Tahanov", kakor zatrjuje Kociančič na drugem mestu svojih »drobtinic" (I. c. str. 370).	Prip.	ur.
zaselka (ob cesti Jenkovo-Križada) Borgo in Molinut, pride nekako do K r i ž a d e (vzhodna smer) in krene premo proti jugu do na nasprotnem griču ležeče Barbane. Od tu gre meja proti jugu po malo obljudeni pokrajini; pravo mejo dela katastralna meja med občinami Rutarji in B r a č a n na eni in F o j a n a ter M e d a n a na drugi strani. Na severni strani Kr mi na je na vzhodnem pobočju Krminske gore več slovenskih hiš, slovenske naselbine iz novejšega časa Od tu gre meja premo proti vzhodu po močvirnati pokrajini ob vznožju Brd do Ločni k a, ki je polaščcn kraj, pač pa je slovensko Gradišče (Gradiscutta), mala vas severneje od Ločnika. Meja pride tu na železniško progo pri železniškem mostu poleg Gorice; od tam je Soča meja do izliva Vipave. Od tu gre na Kras, objame pod gradiški sodni okraj spadajoči zaselek Boškini in obide polaščeno vas Št. Martin in sega do Doberdoba. Tu se strne jezikovna meja z občinsko do potoka Lokovca, ki dela mejo do svojega izliva v morje, čigar obala je slovenska do — Trsta.
V Brdih se je izpremenila meja v zadnjih 50 letih le toliko, da se mora nekdanjo slovensko vas Dolenje šteti k laškemu delu dežele. To je pripisovati pač veliki nezavednosti, ki je bila v tistih časih med slovenskim ljudstvom. Nikogar ni bilo, ki bi bil ljudem pojasnil, kako sramoten je odpad in zatajitev narodnosti.
Da se je v novejši dobi v tem oziru na Goriškem obrnilo na bolje, pomagalo je mnogo slovensko šolstvo.
Leta 1882. je bila na Goriškem 201 ljudska šola; 9 let pozneje je bilo 158 slovenskih ljudskih šol z 204 razredi; dandanašnji pa je 182 šol z 278 razredi. S povsem mirno vestjo lahko trdimo, da so slovenski obmejni kraji dobro preskrbljeni s šolami, tako da se slovenska narodnost krepko vtrjuje; hkrati se zabra-njuje prodiranje tujstva. V kakem obsegu oziroma s kakimi uspehi se to vrši je v prvi vrsti odvisno od delavnosti tamošnjega učiteljstva in duhovništva.
Preidimo k posameznim krajem ob jezikovni meji. Najjužnejša slovenska vas tik ob meji je Mirnik, ki je pomeščen nekaj ob mejni reki in nekaj ob brežinah pogrnjenih s trtnimi nasadi. Vas šteje sedaj 27 hiš; italijanskih sem priseljenih podanikov je 11 družin. V štirih iz omenjenih 11 družin se govori slovensko, v petih slovenjih družinah govore laško baje „iz navade" oziroma zaradi lepšega. Ti laški podaniki so koloni italijanskih mogotcev, ki imajo posestva v Avstriji. Nekateri so obrtniki, a nekateri imajo tudi svoja zemljišča. V Mirniku je slovenska šola že izza leta 1877. Prvi učitelj je bil neki N. Žorč. Predno je bila ustanovljena redna šola, sta poučevala za silo duhovnik Perko in deloma tudi takratni Cerkvenik Demartini. Od označenega leta dalje je redna šola; doslej so delovale na tej enoraz-rednici štiri učne moči. Otrok zahaja v šolo sedaj 56. Iz bližnjih polaščetiih Dolenj niso nikdar posečali šole v Mirniku, dasiravno je bila ustanovljena šola tam šele leta 1890. Dolenje so bile pred 50 leti še slovenske, a brez narodne zavednosti. Vplivni možje so bili izšolani v laškem duhu v Čedadu. Ti so šteli Slovence za rod nižje vrste in jih zato prezirali povsod. Dolenje in Mirnik sta tvorila eno cerkveno občino; duhovnik je stanoval v Mirniku in je bil navadno Slovenec. To pa ni bilo tem veljakom pogodu; zaprosili so si laškega duhovnika, za svojo občino posebej. In res so ga dobili leta 1869. v osebi nekega Bataina. Mož je pričel takoj svoje „uspešno“ delovanje: uvel je laške pridige, laško šolo za silo, laško občevanje z ljudstvom itd. Da je prišel v Dolenje laški duhovnik, je mnogo pripomogel takratni knezonadškofijski tajnik Veliscig, ki je bil rodom Slovenec. On je torej poglavitni krivec, da smo Slovenci izgubili Dolenje.
Dolenje so oddaljene od Mirnika le kakih 20 minut. Da bi imelo laštvo v Dolenjah kaj vpliva na Mirnik, o tem ni govora. Dandanašnji se čuje v Dolenjah še tudi slovenska govorica in priseljeni Lahi si štejejo v veliko prednost, ako morejo govoriti slovensko. Jezik jim je le občevalno sredstvo; ti ljudje niso kaj
ponosni na svojo narodnost; zato tudi laštvo ne napreduje in Slovenci ne izgubljajo tal. V Slovencih se posebno v zadnjih letih utrjuje narodna zavest tako, da raste naš ugled pri odvažnih Lahih.
V Dolenjah je laška enorazrednica; v njej poučuje navadno ženska učna moč. To šolo obiskuje približno 65 do 70 otrok in od teh utegne biti kakih 8 do 10 Slovencev in sicer iz zaselkov: Brusnice, Medeni in Budigoji. Pod Brusnicami na ravnici kraj potoka, ki dela občinsko mejo med Dolenjami in Kožbano je zaselek Cerovo broječ 4 hiše z raznimi gospodarskimi poslopji. To je nekaka pristava, ki spada pod Kožbansko županstvo, in lastnik te lepe imovine je neki Rieppi iz Albane v Italiji. Lani, ko je bil kupil to posestvo, je naselil tu svoje kmete. Seveda so sami Lahi, a v šolo bodo pošiljali v Mirnik. Kolik trud za učitelja s takimi otroci! Doma govore le laško, edino po poti pri tovariših in v šoli slišijo slovensko govorico. Ako bi stanovali v vasi, bi imeli vsaj priliko občevati z drugimi slovenskimi otroci in bi se igraje privadili našemu jeziku. Laški koloni ostanejo tu par let, potem se vrnejo na Laško in namesto njih pridejo drugi.
Brusnice štejejo 5 hiš s 25 prebivalci in spadajo pod občino in cerkev v Dolenjah. Otroci, sedaj 4, zahajajo v šolo v Dolenje. Sicer so si prizadevali razni činitelji pripraviti jih do tega, da bi pošiljali deco v Skrljcvo, kamor imajo bliže, pa se ni dalo, ker imajo različne neuvaževanja vredne obzire. Skrljcvo spada pod županstvo Kožbana, v cerkvenem oziru pa pod Mirnik. Brusničani govore doma le slovensko in se tudi zavedajo svoje narodnosti. Ko se je pred par leti ustanovila šola v Skrljevem, poslali so parkrat otroke tja, a takoj ko sta izvedela to duhovnik in učitelj iz Dolenj, prišla sta k njim in jih pregovorila od tega naklepa. Žal, da ni bilo takrat nikogar, ki bi bil tema gospodoma povedal, kar jima je šlo.
Pri Medenih so 4 hiše, v treh govore slovensko, v eni pa so Lahi. Prebivalcev je 15 Slovencev in 8
Lahov. Otroke pošiljajo v Dolenje v šolo. Ti ljudje se zavedajo še precej svoje narodnosti, sicer pa žive v miru z Lahi. Pod Medeni je zopet skupina hiš Budi goji. Zaselek šteje 4 hiše s 25 prebivalci. Dve družini sta slovenski. Med seboj žive v prijaznosti in tudi njih laški sosedi se silijo govoriti slovensko, ako znajo le par besed.
V gorenjih vrsticah sem točno navedel koliko slovenskih otrok hodi v laško šolo. Poudarjam pa na tem mestu, da iz drugih zaselkov, ki spadajo pod občino Dolenje, ne pošilja nihče svojih otrok tja, pač pa v slovensko dvorazrednico v Hru-ševlje. —
Že prej imenovani kraj Mirnik spada pod županstvo Kožbana (obmejno županstvo, ki je čisto slovensko), štejoče 1280 prebivalcev. V tem županstvu so tri šole in sicer že omenjena v Mirniku, potem v Kožbani in v Skrljevem nad Mirnikom.
Vas Kožbana obstoji iz več zaselkov, ki so raztreseni po pobočjih in vrhuncih hribov, ki se višajo proti severu. V Kožbani je redna šola izza leta 1890. Prej so poučevali ukaželjno mladež duhovniki in sicer trije. Pričelo se je poučevanje pred 50 leti. To šolo je za silo obiskovalo kakih 50 učencev. Poučevali so iz početka v župnišču, pozneje pa v žagradu. Prvo leto redne šole je bilo všolanih 81 učencev, sedaj pa zahaja v to šolo 107 otrok. Med temi je nekaj šolarjev iz bližnje Italije. Njihovi starši so sc naselili v tukajšnji občini ali pa so jih najeli premožnejši gospodarji za hlapce. Ni jim potreba posebnega truda, da sc priuče slovenskemu jeziku, zakaj z občevanjem z drugimi otroci so mu kmalu kos. Da se je ustanovila šola, v to so pripomogli domači činitelji zavedajoči se svojega vpliva. V Kožbani je pevsko in bralno društvo in knjižnica „Zveze narodnih društev11, ki izborno deluje. Tudi goriški časniki imajo tu mnogo naročnikov. Ljudstvo je zavedno in tudi precej imovito.
Južno od Kožbane se nahaja na podolgastem griču, skupina hiš; to je Skrljevo, ki šteje 53 hiš z
265 prebivalci. Do leta 1903. so obiskovali otroci šolo v Mirniku. Radi precejšnje oddaljenosti, in ker so poti slabe ter v slabem vremenu nepristopne, uvideli so nekateri potrebo šole v domačem kraju. Po mnogem prizadevanju in po naklonjenosti gotovih merodajnih mož se je otvorila šola leta 1903. v hiši bogatega posestnika, ki je v to svrho izborno prilagodil prostore za učno sobo in učiteljevo stanovanje. Poslopje je jako lično in podobno kaki graščini. Ker je bilo v Skrljevem premalo otrok, všolali so tudi iz bližnjega Hlevnika nekaj dece, ki je zahajala prej v Hrušcvlje v šolo. V začetku je prevzel pouk na tej šoli narodni duhovnik A. Blažko iz Mirnika, naslednje leto pa je bil že imenovan učitelj. Šolo obiskujočih otrok je samo 45. V Skrljevem se je ustanovilo pred letom kmečko izobraževalno društvo, ki ima svoj pevski zbor. Lepa slovenska pesem irna i tukaj svoje častilce.
Navedene tri šole so v Kožbanskem županstvu.
O Dolenjah, posebno kar se tiče laškega dela te občine, sem že govoril, preidimo sedaj na slovenski del.
V Dolenjskem županstvu so tri šole in sicer v Dolenjah in Rutarjih laška enorazrednica ter v Hru-ševiju slovenska dvorazrednica. Vseh Slovencev, spadajočih pod to občino je sedaj 544, a vsega prebivalstva po štetju leta 1900. pa 1435. Slovenci prebivajo po odlomkih: Hrušcvlje, Neblo in Lože. Leta 1901. so osrečili te slovenske prebivalce, posebno one iz Nebla in Lož, z raznarodovalnico. Ustanovili so Legi n o šolo, k i p a j e v z c 1 a 1 c t a 1 9 0 8. ž a 1 o s t e n k o n e c. Ti slovenski zaselki spadajo v cerkvenem oziru pod župnijo Sv. Lovrenca v Biljanski občini.
V Sv. Lovrencu so imeli šolo že leta 1844. Ustanovili so jo na podlagi zapisnika, sklenjenega med Občinarji vasi: Sv. Lovrenc, Hrušcvlje, Neblo in Fojana, potrjenega od c. kr. okrožnega urada v Gorici Določili so, da se pripravi šolska soba v cerkveni hiši v Sv. Lovrencu. Dalje so ukrenili plačo začasnemu učitelju (župniku) in sicer tako, da plačajo prizadeti ob-
činarji (112) po 35 krajcarjev, iz cerkvene blagajne pa bi dobival 90 gld. Pouk je prevzemal vsakokratni župnik (oziroma župni upravitelj). Pouk je bil slovenski, nekaj nemščine se je tudi učilo s posebnim ozirom na to, ker so tamošnji prebivalci v kupčijski zvezi z bližnjimi nemškimi deželami. Prvi je poučeval župnik Luka Trusnovič in sicer po 2 uri na dan. Započeto delo so nadaljevali župniki : Škodnik, Wolf in Juvančič. Redno enorazrednico so ustanovili leta 1890. v Hru-ševlju, ki je nekako v sredini šolskega okoliša. Prvi izprašani učitelj je bil Alojzij Vrč, ki je z vnemo uspešno deloval 8 let v tej obmejni šoli. V začetku je zahajalo v to šolo 107 otrok, pozneje je narastlo število na 147. Že leta 1895. je odredil c. kr. okrajni šolski svet v Gradišču razširjenje v dvorazrednico, a to je ostalo le na papirju posebno še zato, ker se je ob ustanovitvi šole v Skrljevein izšolalo nekaj otrok iz Hruševske šole. Vprašanje dvorazrednice je dozorelo leta 1908.; tedaj se je pričela zidati nova šolska stavba in meseca kimavca leta 19 09. se je slovesno o t v o r i 1 a nova d vo ra z re d n i ca, ki je krepek branik za slovenstvo v zapadnih Brdih. V zaslugah za to pridobitev prvenstvuje okrajni šolski nadzornik Fr. Finžgar. Iz zatohlih, mračnih prostorov v Hruševlju, kjer se je poučevala obmejna mladež 19 let, se je izselila v nove, moderne šolske sobe v novem poslopju. Ponosno se dviga nova stavba z ogromnim napisom ..Ljudska šola“ in priča mimoidočemu, da biva tu slovensko ljudstvo. Dobrih par streljajev proti jugozapadu stoji prazna Le-gina šola, udana v svojo usodo. In kmalu preobrazijo njene prostore v kuhinjo, sobe in shrambe in priden slovenski kmetič si bode iskal zavetja pod njenim krovom. Sic transit................!	Da krijejo primanj-
kljaj do postavnega števila otrok, všolali so iz zaselka Britofa (Neblo) otroke, ki so hodili prej v Fojano.
Fojana je zadnja slovenska vas v smeri od Biljane do Rutarjev; pomeščena je na gričih, ki se vrste od vzhoda proti zahodu. Prebivalcev šteje 320, samih Slovencev, sicer ubožnih, a poštenih in zavednih. Vas
spada pod županstvo v Biljani in ima samostojen vi-karijat in enorazrednico. Poučevati se je pričelo v Fojani že leta 1870. in sicer kakor povsod so i tu prosvetno delovali duhovniki do leta 1882., ko se je otvorila redna šola; do sedaj so delovale 3 učne moči v njej. To šolo obiskuje navadno 60 do 65 otrok. Izza leta 1908. je učilnica v novih šolskih prostorih. V Fojani je kmečko izobraževalno društvo in ljudstvo prav rado čita, le škoda, da mora tujcu tlačanih. Udani v svojo usodo mirno prenašajo težko breme, ponajveč so koloni španskega grofa.
Ob cesti, ki vodi proti Krminu, je večja vas Medana. Večji del vasi je na vrhu hriba poleg cerkve, ostali del pa je raztresen po pobočju in za-kraj ceste. Tu je bila ustanovljena šola leta 1869. Izprva so poučevali duhovniki. Pozneje se je lotil pouka neki domačin, a v laškem jeziku. Po prizadevanju občine same so otvorili šolo više omenjenega leta. Leta 1886. so prvotno enorazrednico razširili v dvorazrednico in dandanašnji poseča to šolo do 200 otrok. V doglednem času sezidajo novo šolsko poslopje. Vas je v narodnem oziru zavedna in tudi ljudstvo je precej naobraženo. Kar je velikih posestev, so vsa v slovenskih rokah.
Odtod gre jezikovna meja proti Krminu. Na severni strani Krtnina 1. j. ob poti, ki vodi proti Medani, je precej visoko hribovje in tam pa tam opazimo ob brežini kako kmetsko poslopje, okroženo z bujnim zelenjem in vinogradi. Tod prebiva več slovenskih družin; bivši koloni v Brdih so se osamosvojili ter kupili tukaj primerna posestva, katera sedaj pridno obdelujejo s podvojeno vnemo. Svoje otroke pošiljajo v šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Krmili. To pokrajino imenujejo »Krminska gora“ ali prosto „V Gori“. Kakor poprej omenjeno, gre jezikovna meja od tu proti vzhodu in sicer je v tej smeri do Moše močvirnat svet. Voda iz bližnjih Brd sc izteka sem in zastaja, sicer se tudi nahajajo ponekod lepe senožeti, ki so v slovenski lasti. Lahi nimajo tod skoro nič posestev. Pokrajina je bolj
pusta; tu ni nobenih hiš. Dalje ob železniški progi so furlanske vasi Moš a in Ločni k. Jezikovna meja gre od Krminske gore pod Brdi do Ločmka, ki ga obide, objame pa nad Ločnikom nahajajoči se zaselek Gradišče (Gradiškuta).
Ločnik (it. Lucinico) je dandanašnji v laških rokah, a nekdaj je bil slovenski.*) V začetku prejšnjega stoletja si je pričel nadevati laško lice. Takratni župnik in dekan A. Leonardis**) je uvajal polagoma laški jezik v bogoslužje tako, da sedaj nima več zavetja slovenščina v cerkvi. V tisti dobi se je naselilo v Ločniku več furlanskih družin in Slovenci so se kaj radi poprijeli njih narečja in se pofurlanili. Ne čudimo se temu, saj se še dandanašnji to dogaja. Laška šola se nahaja tam izza leta 1869. Seve, da so morali i slovenski otroci zahajati v to šolo, kar je pospešilo potujčevanje. Deželni šolski nadzornik se je ob neki priliki uveril, da mnogo otrok ne razume laškega jezika; zato je naročil krajnemu šolskemu svetu, da naj preskrbi tem otrokom pouk v slovenskem jeziku. Tedanji ločniški župan Andrej Bregant se je s tem zadovoljil in si tudi prizadeval, da je prišla stvar v ugoden tir in končno se je otvorila slovenska šola leta 1891.
*) Štefan Kociančič jc v »Zgodovinskih drobtincah po Goriškem nabranih v letu 1853.“ pisal: »Ločnik. ime tega kraja je čisto slovensko, kakor sc na prvi pogled vidi, in pomeni kraj, ki loči ali Goriško od Benečanskega, ali Slovence od Lahov. Lahi ali Furlani to besedo Luci niš zgovarjajo, Taliani Lucinico, latinski Lucinicum. Bil jc ta kraj nekdaj popolnoma slovensk, zato se še zmirom slišijo tukaj slovenska imena krajev gorejni konc, dolejni konc, cesta, steza, log, podlog, zalog itd. Blizo 4. del te občine, ki se zovc Gradiškuta, jc še sedaj čisto slovensk. Od kar so pa tod veči del laški duhovni služili, in laško v cerkvi pridigali in učili, so se Ločničani pofurlanili. Ali njih popačeno furlansko narečje kaže dovolj, da to ni njih pravi materinski jezik/ (Prijatel, IV. 1855. str. 321.)	Prip.	ur.
**) Anton Leonardis, poznejši tržaški škof, jc župnikoval v Ločniku izza leta 1790. do 1822. Njegov prednik Štefan Kemperle (1771 — 1789) je bil vnet Slovenec; on je prevel evangelje sv. Mateja, sv. Marka in sv. Luke do 16. poglavja na slovenski jezik. Izvirnik sc je hranil v župnem arhivu ločniškem (Štefan Kociančič 1. c.).	Prip.	ur.
4
Sedaj obiskuje to šolo 64 otrok. Dve tretjini teli je iz Ločnika samega, ostali so pa iz bližnje Gradiškute.
Družba sv. Cirila in Metoda je vzdrževala v Lo-čniku otroški vrtec izza leta 1892. do jeseni 1897, ko sc je zatvoril zaradi premajhnega števila otrok, ki so zahajali vanj. Opustitev Ločniškega vrtca, ki bi se bila dala preprečiti z živahnejšo agitacijo, je obžalovanja vredna.
Gradiškuta šteje 21 hiš z nekaj nad 100 prebivalci. Ljudstvo ni posebno zavedno; da se vzbudi, ustanovila je lani Z. N. D. izobraževalno društvo. Iz Gradiškute pošiljajo vsi starši otroke v slovensko šolo razen dveh družin, kojih poslopji sta nekoliko oddaljeni od ostalih. Pred leti so še dajali mnogi otroke v laško šolo. Kako bodočnost bode imela Gradiškuta v narodnem oziru, je odvisno od tega, komu pridejo v roke posestva, ki jih je lani kupil od Slovenca vla-stelina neki Lah iz Italije. Da bi jih mogli kupiti sami slovenski kmetje, je malo težko, ker so visoko cenjena. Dal Bog, da bi s tem korakom ne bilo učinjenega kaj v narodno pogibel tamošnjih Slovencev.
Ob Soči na njenem desnem bregu blizu južne železnice je tvorniška vas Podgora. V tovarni (papirnica delniške družbe Lcykam-Josefstal) je zaposlenih precej laških delavcev bodisi iz bližnjega Ločnika ali iz Podgore same, kamor so se bili naselili. Pro Pa-tria ”) jim je bila takoj na uslugo; bala sc je, da bi se nje verni sinovi ne poslovenili; zato jim je naklonila leta 1887. šolo, v katero je vstopilo 44 učencev. Število teh je brzo rastlo tako, da je prenehala biti manjšinska šola leta 1902. in okrajni šolski svet za goriško okolico jo je moral uvrstiti med druge javne šole. Sedaj ima ta šola 86 otok. Lahom ni bilo ravno na tem, da postavijo učilnico otrokom laške narodnosti, nego tudi po slovenski deci sc jim je zahotelo. Vsako leto prirejajo po par šolskih veselic in obdarjujejo
*) Pro Patria — se je zvalo italijansko šolsko društvo, ki ga je avstrijska vlada razpustila leta 1890. Namesto Pro Patric imajo Italijani sedaj Lego nazionale.	Pri	p.	ur.
otroke z jestvinami, z obleko, obuvalom itd. To so jako izdatna sredstva, in marsikaterega Slovenca omami ta vaba, da se zvoditi in otrok obiskuje potem laško šolo. Sicer se pa od slovenske strani mnogo dela na to, da se iztrga tak plen grabežljivemu tujcu iz rok še predno mu otruje dušo. Slovenci, ki je in bode v njihovih rokah Podgora, imajo štirirazrcdnico ustanovljeno leta 1850. in dva otroška vrtca, ki ju podpira družba sv. Cirila in Metoda. Tudi je tukaj več narodnih izobraževalnih in pevskih-tamburaških društev, telovadni društvi Sokol in Orel. Merodajni činitelji morajo zastaviti vse sile, da bi se laštvo ne širilo preveč.
Jezikovno mejo tvori od tod Soča do izliva Vipave. Na levem bregu imamo slovenski vasi Štandrež in So vod n je.
Od izliva Vipave v Sočo gre jezikovna meja na Kras. Mali zaselek Boškini (25 preb.) v Gradiščanskem sodnem okraju, spadajoči k občini Zagrad (Sa-grado), je še slovenski in tudi otroci obiskujejo šolo v Gabrijali v goriškein okraju. Slovenski govore tudi še Peto vi j ah, nekoliko dalje od Boškinov proti Zdravščini. Šolo obiskujejo v Zdravščini. Na kraški planoti nad Zdravščino je mala vas Št. Martin; to je edina laška vas, ki je pomeščena na skalovitem Krasu. Mimogrede naj omenim, da so se Lahi, dasi so jim bili dani vsi pogoji za razširjanje svojega plemena, naseljevali z večine po ravninah, a se ogibali goratih krajev in celo brdja. Slovenske vasi v ravnini so se polagoma poitalijančile (Dolenje, Ločnik itd.). Ko so prišli Slovenci na Goriško, naselili so se tudi po furlanski nižini n. pr. v Gradišču, Vilcžu, Versi, Tapo-ljanu, Kravlju, Št. Vidu, Višku, Ivancu itd. na desnem bregu Soče; na levem pa v Ronkah (Ronchi), Turjaku, Kazljah. Ti kraji so dandanašnji vsi furlanski.
Vrnimo se k Št. Martinu. Vas šteje 330 prebivalcev, ima svoj vikarijat in enorazrednico. Do leta 1897. so poučevali vedno duhovniki; tega leta je bila otvorjena redna šola. Kako je postala samotna vasica italijanska, se bode marsikdo vpraševal. Pred več deset-
4*
letji so se naselili tukaj Italijani iz Vicenze v Lombardiji in si sezidali tudi cerkev. Sedanji njihovi potomci so jako ponosni na svoje pokolenje in jezik. Sicer pa govore kaj čudno italijanščino, pomešano s slovenskimi besedami. Ženske so večinoma Slovenke iz bližnjih kraških sel.
Južno od Št. Martina leži slovenska vas Doberdob, ki spada h gradiščanskemu okrajnemu glavarstvu. Občina je čisto slovenska in šteje kakih 700 prebivalcev, ima vikarijat in enorazrednico. Prvotno so poučevali duhovniki že leta 1838. v svojem stanovanju, zlasti otroke imovitih staršev, za kar so prejemali plačilo v blagu. Občina je poskrbela pozneje učno sobo tako, da je bil sedaj pouk dostopen vsem Občinarjem. Leta 1872. je ustanovil c. kr. okrajni šolski svet redno šolo. Poučevali so še vedno duhovniki, ki so dobivali za dve tedenski uri 100 gld., pozneje za 4 ure 200 gld. Izza leta 1880. poučujejo izprašani učitelji. V Doberdobu je pevsko in bralno društvo, ki dobro deluje.
Jugovzhodno, mimo Doberdobskega jezera se pride v malo vasico Jamlje, ki spada k Devinskemu županstvu. Vasica šteje krog 300 prebivalcev in ima svojega duhovnika in enorazredno šolo, v kateri se poučuje dvakrat na teden (ekskurenda Dobcrdobske šole). Do leta 1874. so hodili otroci v Devin k pouku; tedaj pa so dobili duhovnika in ta je prevzel začasni pouk proti primerni nagradi. V začetku je poučeval po dve uri na teden, pozneje pa po tri. Izza leta 1884. poučuje Doberdobski učitelj dvakrat na teden. Pouk je celodneven. V Jamljah je tudi ustanovila marljiva Z. N. D. kmetsko izobraževalno društvo, ki se kaže vredno svoje naloge.
Pot nas vodi proti morju; pred nami se zrcali morska planjava. Na strmem obrežju vidimo čedno vas in iznad vasi se dviga visok grad trdno zidan na skaloviti brežini. Devin je edina slovenska vas na obali Jadranskega morja. To edino trdnjavo nam hoče tujec ugrabiti, da bi ne bilo več sledu o Slovencih ob sinji Adriji. Usiljivec hoče izpodriniti domačine z zemlje
svojih očetov, a njegove zlobne nakane prepreči slovenska zavednost. Devin šteje 500 prebivalcev. Vsa občina je slovenska; priseljenih je le nekaj Lahov (ribičev in delavcev v tovarni sardin in v oni za kemične izdelke pri Štivanu) . . . „Lega“ jim vzdržuje šolo in otroški vrtec. Kakor skoro povsod, pričeli so izvrševati kulturno delo i tu duhovniki in sicer izza leta 1832. do leta 1890. Poučevali so le v slovenskem jeziku. Leta 1890. se je ustanovila dvorazrednica s slovenskim učnim jezikom. Šest let pozneje je hitro usluž-ljiva „Lega“ otvorila za par priseljenih Lahov šolo in otroški vrtec. V to šolo zahaja krog 50 otrok, katerih število se ne množi. Slovenski starši ne pošiljajo svojih otrok v raznarodovalnico razen ene družine, ki dobiva podporo (judeževe groše). Je pač po ceni slovenska kri! V slovensko dvorazrednico so hodili tudi otroci iz bližnjih zaselkov; ker so pa nekateri precej oddaljeni, zaprosili so v Medjivasi šolo in jo tudi dobili leta 1908. Izšolali so iz Devinske šole 38 otrok tako, da je ostala v Devinu cnorazrednica, ker še prej je bilo premalo otrok za dvorazrednico. Šola v Medjivasi je nekaka ekspozitura devinske. Slovensko prebivalstvo v Devinu je zavedno; vrste borilcev za narodni napredek se ne krčijo, ampak krepijo. Mnogo zaslug si je pridobilo v tem oziru pevsko in bralno društvo „Ladija“, ki se je ustanovilo pred 10 leti.
Obala je od tu do Trsta slovenska. V viharnih dneh pljuska morje z vso silo ob kršna kraška tla, kakor bi hotelo še tisti majhni kos obale odvzeti Slovencem. Ali kraška tla so trda in slovensko ljudstvo kljubuje viharju. Minili so časi, ko se je tujec bahal z našo lepo rodno zemljo; niti pedi mu je ne odstopi goriški Slovenec.
R. Orel.
St
Resen opomin v resnem letu.
Neprecenljive važnosti je za nas Slovence letošnje leto. Zakaj? Zadnjega dne grudna letošnjega leta sc vrši uradno ljudsko štetje, kojcga podatki bodo v veliki meri odločevali usodo našega naroda za dolgo dobo 10 let!
Pri nas se do danes za ljudsko štetje nismo Bog ve kaj zanimali, iz enostavnega vzroka, ker nismo vedeli, da se na podlagi statističnih podatkov o uradnem ljudskem štetju merijo zlasti slovanskim narodom vse politične, kulturne in gospodarske pravice. Sedaj, ko smo izpregledali in vemo, kakemu namenu rabi to sredstvo, je upati, da se končno tudi v tem oziru iznebimo že enkrat stare brezbrižnosti in da posvetimo ljudskemu štetju tisto pozornost, ki jo glede na naše razmere v resnici zasluži.
Uradno ljudsko štetje ima namreč med drugim nalogo, določiti 1. število posameznih narodnosti (Slovencev, Nemcev, Italijanov itd.), prebivajočih v našem cesarstvu, in 2. meje, do katerih sega celotno, v jezikovnem oziru enoliko ozemlje teh narodnosti. Če pomislimo, da je samo v tostranski polovici naše države krog 10 različnih narodnosti, je ta naloga gotovo primerna in dalekosežne važnosti. Čim večji je kak narod po številu, tem bolj ga na Dunaju upoštevajo in spoštujejo in tem več pravic mu odpade z zelene mize cesarske vlade in narobe.
Sedaj pa poglejmo, kako se pri ljudskem štetju določuje število posameznih narodnosti. Vsak razumen človek bi mislil, da narodnosti šteti je mogoče le na podlagi materinščine ali pa na podlagi izjav, h kateri narodnosti se kdo prišteva. Toda temu
ni tako. Na ta način bi se naštelo v Cislitvaniji vse preveč Slovanov in Netnci bi bili, vsaj kar sc števila tiče, potisnjeni v ozadje. Zato si je vlada pod pritiskom Nemcev izmislila novo sredstvo za narodnostno štetje, namreč ■— »občevalni jezik".
Kako izvrstno služi razpredelek »občevalni jezik" v popisovalnih polah v ponemčevalne svrhe, je razvidno iz tega, da se je pri zadnjem uradnem ljudskem štetju leta 1900. na njegovi podlagi naštelo samo na Češkem in na Dunaju za 375.000 manj Čehov, nego jih je v resnici !*) In vseh tel^ 375.000 so seveda prišteli Nemcem! Koliko tisoč Čehov so z »občevalnim jezikom" prekrstili v Nemce na Moravskem in v Sle-ziji, to v tem številu niti zapopadeno ni!
Ako so uradni komisarji pri štetju tako ravnali celo s Čehi, katerih je nad 6 milijonov, kako ogromne izgube so prizadjali še le nam! In mi o tem niti približno ne vemo! Koliko tisoč »Nemcev" se je pri nas skovalo iz Slovencev s pomočjo na videz tako nedolžnega občevalnega jezika, o tem ve samo Bog in nemški števni komisarji.
Kaj naj se torej razume pod »občevalnim jezikom" ?
Na to vprašanje je za nas Slovence edino resničen in edino pravilen ta odgovor: „občevalni jezik“ pomeni toliko kakor materinščina, narodnost. Nič drugega, to si zapomnimo ! Naj nas nemški ali nemčurski (oziroma laški) števni komisarji še tako zvito vabijo na lini, da je občevalni jezik le »Sprache, deren man sich im gewohnlichen Umgangc bedient" (jezik, ki nam rabi v navadnem občevanju), naj nam še toliko in toliko zatrjujejo, da ne gre za narodnost — nič jim ne verjemimo!
Da gre in še prav pošteno gre za narodnost in za nič drugega, je razvidno iz prakse avstrijske vlade, državnih in deželnih upravnih oblasti, iz nemških razprav o njihovem t. zv. »Besitzstandu" (narodnostni posesti) in iz neštetih drugih vsakdanjih slučajev.
*) Jan Srb: Obcovaci reč.
Označba ..občevalni jezik" je le vada za tiste, ki nimajo vpogleda v zakulisno politiko naših premetenih Nemcev. Slovenskim deklam in slovenskim hlapcem, ki so služili v nemških (laških) rodbinah, se je reklo, da je njihov občevalni jezik, ker služijo pri Nemcih (Lahih), nemški (laški), in vpisali so jih za — Nemce oziroma Lahe! Slovenski delavci na Zgornjem in Srednjem Štajerskem so izginili, ako pogledamo v štajerske krajevne zapisnike, oziroma občinske imenike; ni jih naštetih, dasi jih je tam na tisoče in tisoče, ker so pri ljudskem štetju napisali nemščino kot — ..občevalni" jezik! In tako smatrajo Nemci zgornji in srednji del Štajerske za jezikovno „čist“, dasi je celo nemška socijalnodemokratična stranka za časa volitev v Ljubnu in drugih obrtnih krajih na Zgornjem Štajerskem razobešala slovenske lepake, in dasi je v zadnjem času slišati o prepirih med slovenskimi in nemškimi delavci v teh ..čisto" nemških krajih.
Nemcev seveda take očividne neresnice ne bole, tem bolj pa morajo zato boleti nas. Samo po sebi že velike važnosti, bo letošnje ljudsko štetje za nas Slovence naravnost življensko vprašanje.
Naša narodna bodočnost, naše stališče v državi, naša šola, naše jezikovno zakono-dajstvo, razdelitev tisočerih uradniških mest pri nas, bodočnost naših otrok v javni službi — vse to je v bistveni odvisnosti od letošnjega ljudskega štetja. Čim več Slovencev nas bodo letos našteli, tem bolje bo za nas; Nemcem na korist pa je, da se nas našteje kar najmanj. Cim več takozvanih ..Nemcev" bo izkazoval izid ljudskega popisovanja po naših mestih in trgih na Koroškem in Štajerskem, Gorenjskem in Kočevskem, tem več nemških sodnikov, uradnikov, učiteljev itd. nam bodo pošiljale državne in deželne oblasti, tem manj slovenskih izšolanih sinov bo našlo službe v javnih uradih, tem manj narodnih šol nam bodo privoščili — kratkoma: tem hujše bodo naše gospodarske, prosvetne in politične izgube! Isto velja o Primorskem, Trstu itd.
Zato naj ne bo Slovenca, ki bi pri letošnjem štetju v razpredelek 13. popisovalnih pol ne vpisal
slovenščine in edino slovenščine kot „občevalni jezik“! Vsak si naj bo v svesti, da stori s tem svojo narodno dolžnost in veliko, narodu koristno delo. — Prišel je za nas velik trenotek — naj nas najde pripravljene; niti ene duše ne smemo izgubiti! Kdor vpiše nemščino kot svoj občevalni jezik, hoče, da se ga šteje za Nemca, hoče narodu škodovati. Za nas je ena duša toliko vredna, kot tisoč duš za nemški narod, in še več! Naša obrambna društva in drugi imoviti, merodajni krogi pa se naj zavedajo, da je njihova naloga preprečiti po možnosti vse krivice in nasilnosti, ki bi jih števni komisarji in njim nadrejene oblasti utegnile pri popisovanju zagrešiti. Niti eden sin slovenske matere, in naj si bo uradnik ali cestni pometač, ne sme trpeti škode zaradi tega, ker se je vpisal za Slovenca. Kakor zahtevamo, da se nihče od narodnosti ne sme rediti, tako smemo tudi zahtevati, da nihče zaradi narodnosti ne bo trpel lakote.
Glavno je torej za nas, da dosežemo, da bo vsak Slovenec brez gmotne ali nravstvene škode, in naj bo karkoli in kjerkoli, vpisal slovenščino kot svoj občevalni jezik, kar je edino pravilno, ker ni občevalni jezik nič drugega, nego neroden izraz za materinščino. Poleg tega*) pa moramo vedeti še nekaj predpisov o ljudskem štetju, ki so za nas izredne važnosti.
Tako je popisovalni komisar, ki ga določujejo in pošiljajo okrajna glavarstva v kmečke občine, po ministerski naredbi z 1. 1890. primoran, vprašati rodbinskega očeta, kateri jezik naj vpiše kot občevalni jezik za njega in za člane njegove rodbine. Edino, kar ta izjavi in s svojim podpisom potrdi, je veljavno.
Kot občevalni jezik se more vpisati le eden jezik; kar je več, se črta. Slovenski in nemški občevalni jezik torej po zakonu ni mogoč; ali samo slovenski ali samo nemški. Ako bi komisar napisal kaj napačnega v popisovalno polo, sme vsakdo odkloniti podpis in
*) Natančneje glej „Slov. Branik* 1909, štev. 5. in 6. in pa koledar družbe sv. Cirila in Metoda za i. 1910.
se pritožiti pri občini oziroma pri okrajnem glavarstvu. Komisarjem je postavno prepovedano varati ali kakorkoli vplivati na ljudi ob njihovih izpovedbah. Tujim osebam v rodbini, kakor služkinjam, pomagačem, sploh vslužbencem, se mora pustiti neomejena prostost, da povedo občevalni jezik, katerikoli hočejo. To zadnje je važno zlasti za Slovence, ki služijo v nemških mestih z lastno upravo ali v nemških občinah, kojim je deželna politična oblast poverila ljudsko popisovanje. Tam namreč se šteje po tako zvanih naznanilnih listih, ki jih razdeli hišni gospodar med svoje najemnike.
Vpogled v popisovalne pole je dovoljen; okrajna glavarstva oziroma deželna namestništva so dolžna poskrbeti, da sc napake, na katere so bila opozorjena, na licu mesta popravijo. Tiskovine, ki se rabijo pri ljudskem štetju, oskrbuje država. Slovenci smo torej opravičeni zahtevati slovenske ali vsaj slovenskonemške (dvojezične) tiskovine.
Toliko v kratko pojasnilo — na papirju. Sledi naj delo! Naše ljudstvo je treba vzbuditi, poučiti, pripraviti. Zato pa na noge vsa slovenska prosvetna društva, pojdite med narod in povejte mu, zakaj gre in kako se mu treba vesti pri ljudskem štetju, kaj se zahteva od njega in kake pravice ima! Po možnosti naj se izvede v vseh važnejših narodnoogrožcuih krajih pred uradnim ljudskim štetjem zasebno, da se bodo lahko nadzorovali uradi in komisarji.
Slovenci! Dne 31. grudna letošnjega leta varujte svoje najsvetejše, kar imate — svojo slovensko narodnost! Vaš občevalni jezik je doma kakor na tujem slovenski in samo slovenski!
Lev Brunčko.
Voznik Brodnar.
Tam za trgom ob cesti živi v napol razpali leseni bajti voznik Brodnar s svojo družino. Vse njegovo premoženje sta dva mala, a krepka konjička in voz; koča itak ni nič vredna.
Voznika Brodnarja lahko vidite na cesti z vsem njegovim imetjem vsak dan, pozimi in poleti, ob lepem in slabem vremenu. Konjička vlečeta z deskami ali hlodi težko obloženi voz skozi trg proti kolodvoru. Poleg voza pa stopa dolga Brodnarjeva postava, suha in že nekoliko sključena. To gre dan na dan brez pre-stanka, brez izpremembe. Tako služi kruh sebi in svojcem, da vozi za lesne trgovce deske na kolodvor, ali pa hlode k raznim žagam. To ni ravno prijeten posel; a Brodnar ga opravlja že leta in leta ter ga bode opravljal najbrže do smrti, katera ga prav lahko doleti nagloma na poti h kolodvoru, ali pa k žagi. Zakaj kruh mora imeti vsakdo, in Brodnar ga ima na cesti pri svojih konjičkih. Tako se živi od danes do jutri, enkrat bolje, enkrat slabše, kakor pač nanese zaslužek.
Vedno pa ni živel voznik Brodnar tako. Dasi ni imel nikoli posebnih dobrot, odkar vozari, vendar mu je nekoč predla prav trda. Tistega časa, ko bi bil skoro postal izdajica svojega naroda, svoje družine in samega sebe, se še sedaj spominja z gnevom v srcu.
To je pa prišlo takole:
Pred leti je prevzel večjo vožnjo. Za bogatega trgovca z lesom bi bil moral speljati več stotin težkih smrekovih hlodov na žago. Hlodi so ležali večinoma v nekem globokem jarku. Treba jih je bilo izvleči iz jarka, naložiti na voz ter odpeljati na določeno mesto.
Dotični trgovec je imel sicer sam močne konje; a s svojimi konji ni hotel izvršiti tega dela, ker se mu je zdelo prenevarno. Zato se je pogajal z drugimi vozniki, a nobeden ni hotel niti za dobro plačilo prevzeti nevarnega posla. Vsakdo se je bal za sc in za svojo živino. Voznik Brodnar je pa izvršil s svojima pripravnima konjičkoma že marsikako nevarno vožnjo in tako sc je lotil tudi te.
Par dni je že vlačil iz "jarka po strmem in opolzkem klancu debele smrekove hlode z velikim trudom, da sta se mu smilili dobri živalci, ko sta drseli in padali pred težkimi debli v strmi klanec. Pa vendar je šlo, ker je moralo iti. Voznik Brodnar je šele sedaj uvidel docela vso nevarnost, da lahko hipoma izgubi vse svoje premoženje, oba konjička; a vendar ni odnehal. Zaupal je v svojo srečo, toda zaupal je zaman. Tretji dan mu zopet izpodrsne po hudi strmini boljši konj, pade ter si zlomi nogo.
Kaj je hotel sedaj storiti ubogi voznik, ko je izgubil boljšo polovico svojega že itak malega premoženja? Vse tarnanje in jadikovanje ne more napraviti ubogemu živinčetu noge cele. Voznik Brodnar je stal nekaj časa kakor okamenel poleg ponesrečenega konja; potem se je vzdramil, poklical ljudi, da so mu pomagali pohabljenca naložiti na voz. Z ostalo zdravo kobilico je odpeljal žival v bližnji trg k mesarju. Dobil je zanjo neznatno vsotic , ki je bila pa vendar še boljša, kakor nič.
In s tistim nesrečnim dnem so se začeli za voznika Brodnarja slabi časi, katerih ni hotelo nikakor biti konec. Denarja seveda ni imel, da bi si kupil drugega konja. Posojila ni prosil, ker je vedel, da bi ga zelo težko dobil. In tako je vozaril s samo kobilico in služil pol manjši košček kruha, kakor preje. V hišo se je priselilo pomanjkanje in stradanje, ki je bilo tem večje, ker si je moral od skromnega pri-služka dajati na stran za kup drugega konja in še živiti družino. Šlo je jako trdo, da skoro ni bilo mogoče več prestajati. Smilila sc mu je dobra žena, katera
je od dne do dne bolj slabela poleg otročičev, ki so prosili kruha za lačne želodčke. In tako je pritisnila revščina na voznika Brodnarja, da se mu je takrat upognil dotlej vzravnani hrbet in da je začel glasno jadikovati napram svojim sosedom, česar ni še nikoli storil poprej, dasi mu je včasih tudi že huda predla.
Ko je nekoč zopet v sili tarnal napram svojemu sosedu, mu je dal ta dober svet.
„Veš kaj napravi," mu je rekel, „pojdi k našemu županu ter ga prosi pomoči!"
„Misliš, da bi mi on pomagal?"
„On sam ti gotovo ne bo pomagal iz svojega. Pač pa lahko stori, da ti drugi pomorejo."
„Meniš? Kako pa?"
„Tako, da lahko še več dobiš, kakor je bil vreden konj. Glej! kakor se spominjaš, je predlanskim poginila lepa krava kmetu Brežniku. Vsi so jo cenili na dvesto kron, dasi je bila takrat cena živini nizka. No, Brežnik pa ni dolgo jadikoval, ampak si je kmalu kupil lepšo kravo."
„Da, tega se spominjam. Dobro še vem, da smo se takrat vsi čudili, kje je dobil Brežnik denar za tako kravo. Saj je nam znano vsem, da nima drugega kakor namazan jezik."
„Kakor vidim, ti še sedaj ne veš, kje je dobil Brežnik takrat denar. Naš župan mu ga je poskrbel. Veš, Nemci imajo neko posebno društvo, ki mu pravijo „Smrk“, ali tako nekako. In tisto društvo podpira ljudi posebno, če jih zadene kaka nesreča. Naš župan, ki se pozna z velikimi gospodi, je Brežnika priporočil tem in tako je dobil Brežnik za kravo, ki je bila vredna dvesto kron, celo tristo kron."
„Pa misliš, da bi tudi jaz dobil, ko nisem Nemec?"
„Lej ga! pa se za Nemca napravi. Z županom moraš itak nemško govoriti. Pa mu še reci, da si Nemec; govoriti itak znaš nemško, torej ti ne bode težko."
„Ne, dragi moj! Za Nemca se pa ne morem napraviti, ker sem Slovenec. Kakor ne morem iz kozla
napraviti konja, tako tudi ne morem jaz kar čez noč postati Nemec."
„Pa vsaj idi tja, potoži se mu; morda pa le kaj dobiš."
„Hvala lepa za dober svet. Našega župana nisem še nikdar ničesar prosil, a če pojde tako naprej, tedaj ga bom pa moral . . .“
In šlo je res tako naprej, da se je voznik Brodnar čutil primoranega, da gre lr gospodu županu. Sicer je odlašal in odlašal, a ko je bila stiska le prehuda, se je napotil po trnjevi poti, katere ne pozabi svoj živ dan.
Šel je.
Župana je dobil doma. Sedel je v pisarni za pisalno mizo ter si je gladil dolgo sivo brado in pušil debelo smotko. Videti mu je bilo, da ravno premišljuje nekaj posebno važnega, ker voznika Brodnarja še opazil ni izprva, ko je vstopil tiho in ponižno v pisarno ter obstal pri vratih. Nekaj časa je stal mirno in vrtel svoj klobuček v rokah. Naposled je pa javil svojo navzočnost z rahlim kašljem. Gospod župan se je ozrl.
„0, kaj Vi ste tukaj?" sc je začudil. „Vas pa menda še ni bilo pri meni, dasi že županujem dokaj let. No, le semle sedite, pa se bova kaj pogovorila."
Voznik Brodnar se je čudil prijaznim besedam gospoda župana in v njegovi notranjosti je vstajal trden up, da njegova pot ne bode zaman.
„Česa pa želite?"
Pravil mu je na dolgo in široko svojo nesrečo ter mu v živih besedah naslikal svojo bedo. Župan ga je poslušal z zanimanjem, gladil si brado ter pušil.
„In Vi bi radi podpore, kaj ne?"
„Lepo bi prosil, če bi bilo mogoče. Slišal sem, da je neko tako društvo, ki daje podpore. Prosim, če bi me priporočili tistemu društvu."
Župan je nekoliko pomišljal, kakor bi hotel pretehtati besede. Naposled je pa le odgovoril: „Da, prijatelj, tako društvo je res, ki deli prav izdatne pod-
pore. Tam bi tudi Vi utegnili dobiti podporo; toda le -neka malenkost bode delala ovire. Podporo dobivajo samo Nemci, ali pa tisti, ki z Nemci drže. Vi imate pa svoje otroke v slovenski šoli in ste znani kot odločen Slovenec. “
„Ne zamerite, gospod! Jaz sem pač to, kar me je Bog ustvaril. Moji starši so bili Slovenci in jaz sem tudi. Nemec ne morem postati, če sem Slovenec."
Očetu županu se je nagrbančilo čelo. Hotel je že odgovoriti precej rezko, a se je vendar še premislil zadnji hipec.
„A, drugače pa ni nič s podporo. — Sicer pa ni treba misliti, dragi moj, da je to tako hudo in težko. Vi ostanete lahko še vedno Slovenec, kakor ste sedaj, pa samo v srcu. Na videz pa se morate delati Nemca ter boste tudi z nami volili, kadar pridejo kakšne volitve. In tako že lahko dobite v enem tednu denar in sicer še več, kakor je bil vreden vaš konj."
V takem boju ni bil voznik Brodnar s samim seboj še nikoli. Čutil je grozno težo županovih pogojev, če tudi ni mogel pojmiti v tistem trenutku, kaj vse zahteva župan od njega. Pred seboj je pa videl v duhu svojo bledo ženo in sestradane otroke ter mršavo kobilico, ki ni mogla družini zaslužiti dovolj kruha pri vsej svoji pridnosti. Iti vendar mu ni šlo v glavo, da bi bil v srcu Slovenec, na videz pa Nemec.
Župan je videl, da je mož v zadregi, zato ga je hotel pregovoriti.
„E, kar recite da, pa se tukajle podpišite," in pomolil mu je neko listino.
Voznik Brodnar je nehote prijel za pero ter se hotel podpisati.
„Pa svoje otroke vzamete iz slovenske šole ter jih daste v nemško, seveda," je še pristavil župan.
Pero, ki je že črtalo prvo črko imena, je obstalo in voznik je debelo pogledal župana.
»Kaj, tudi otroke hočete imeti, moje otroke."
„To se vendar samo ob sebi ume, da jih daste v,*nemško šolo, če dobite denar."
„Da bi tako postali moji otroci Nemci."
„Če bodo hoteli seveda."
Sedaj pa ni bilo za očeta svojih otrok nobenega pomisleka več. Odložil je pero ter se vzravnal tako visoko, da bi bil lahko dosegel strop s svojo roko. Njegovo oko je zažarelo v neki sveti jezi in odgovoril je s trdim in odločnim glasom:
„Gospod župan! moji. otroci niso na prodaj za nobeno ceno. Judež Iškarjot je prodal Kristusa, jaz pa ne prodam svojih otrok. Živeli bodemo pošteno tudi za naprej, če bomo mogli. Ako pa ne bomo mogli, bomo pa vsaj pošteno umrli. Dasi sem tolik revež, vendar svojih otrok ne bom prodajal nikdar. Srečno 1“
Obrnil se je ter je odšel vzravnan in trdih korakov.
Gospod župan je razburjen vstal in zalučil ostanek smotke jezno v kot. Njegove pesti so se stisnile in iz ust se je čula pridušena kletvica.
•X*	-X-
•X
Voznik Brodnar pa je prestal tudi tiste hude čase z božjo pomočjo. Polagoma si je pristradal s svojo družino toliko, da je mogel kupiti drugega konjička čez dve leti.
In tako ga sedaj vsak dan vidite na cesti, ko pelje s svojima konjičkoma težko obložen voz na kolodvor. Po navadi stopa že sključen poleg voza. Le kadar se spomni, kako je iskal pomoči pri županu, kako bi bil skoro prodal samega sebe in svoje otroke, le takrat se na videz vzravna upognjena postava in sicer mirno oko se mu divje zasveti. Pri tistem spominu ga vselej prevzame neki poseben ponos in po vsej pravici; saj so vozniki Brodnarji pri nas jako, jako
redko sejani.	,,	....
1	Kompoljski.
*
Pokrajinske zveze Ciril Metodove družbe.
nlado življenje, ki veje v slovenski šolski družbi izza znamenite skupščine v Bohinjski Bistrici, je rodilo celo vrsto novih podružnic, ki so na zunaj mogočno utrdile in okrepile slovensko narodnoobrambno organizacijo. Rastlo pa ni samo število članic te naše nekdaj tako „skromne, dobrodelne družbe", kakor se najbolje zrcali v starih ..Vestnikih", rasti je začela tudi podružnična notranja moč; podružnice postajajo živa društva, ki izvršujejo v okvirju osrednje organizacije samostojno delo. Vzporedno s pomnožitvijo na zunaj se vrši notranja izpopolnitev in poglobitev.
In tako je sama po sebi že dana potreba tesnejše združitve podružnic posameznih pokrajin ali celo okrajev, da ne pridemo sčasoma do prevelikega razlikovanja, ki bi bilo sicer nujna posledica razvoja, ako pravočasno ne nadomestimo staropodedovanega navduše-vanja z resnim, smotrenim delom.
Vsaka še tako vzorno zasnovana organizacija začne padati, ker se preživi, ako nima vedno jasnih ciljev in velikih idej, ki jej dajejo večno novo življenje in novo notranje pomlajenje.
V gospodarskem in političnem življenju je zmagala demokratična misel, ki je s podrobno izvedeno organizacijo malih okolišev navidezno oslabila ali celo strla moč starih gospodarskih in političnih središč. V resnici pa je ta zdrava decentralizacija šele ustvarila pravo moč naravnih gospodarskih in kulturnih središč, in reforma družbe sv. Cirila in Metoda, njene centrale kakor podružničnega življenja ni nič drugega, kakor zmaga demokratične misli, ki ne vidi svoje moči v posameznih oficijaluih rodoljubih, ki ..ljudstvo rešu-
5
jejo“, ampak v trdni, podrobni organizaciji, ki temelji v narodu in zajema svojo moč iz narodove odporne sile ter jo zajedno potom organizacije veča.
Narodnoobrambno delo, kakor ga pojmujejo mali narodi v boju za svoj obstoj in napredek in kakor se vrši na gospodarskem in kulturnem polju (zadružništvo, narodna izobrazba v šoli in v društvih), je za vse narode, ki nimajo svoje samouprave ter tvorijo le neznatne delce velikih držav, življenskega pomena. Ne gre samo za tistih par tisočev slovenskih otrok, katerim damo v mladih letih narodno vzgojo v svojih šolah; važnejša je ideja samopomoči, ki se širi tako od roda do roda; v narodu zmaguje prepričanje, da se od milosti in na stroške sosedov ne da živeti, narod začenja verovati v samega sebe, v svoje lastne sile.
To je celo vprašanje malega naroda, to je tudi naše slovensko vprašanje.
In narodnoobrambno delo, kakor si ga mislim jaz v širšem obsegu, ne zasleduje nič manjših ciljev, ko da se v svojih navidezno ločenih panogah medsebojno podpira in dopolnjuje ter ustvarja predpogoje za zdravo narodno življenje in uspešno tekmovanje s sosedi.
S tem je označen veliki program našemu delu, naznačena je tudi smer, v kateri se mora nadaljevati započeta reforma. Mi moramo naprej, saj so potekla izza skupščine v Bohinjski Bistrici tudi že dolga tri leta.
Velik korak v izpopolnitvi naše organizacije in v nadaljevanju reforme v označeni smeri bodo pomenile pokrajinske zveze Ciril Metodovih podružnic. Že na lanski skupščini na Jesenicah sc je o tem sklepalo, razpravljal je o tem podrobneje za Štajersko „Slovenski Branik", (v II. letniku, 10. št.) in vršile so se že ponekod tudi potrebne priprave. Ker pa je oblast zavlačevala potrjenje izpremenjenih pravil Ciril Metodove družbe, ki dovoljujejo ustanavljanje pokrajinskih zvez, je vsa stvar lani zastala. Ideja pa je med tem bolj dozorela in potreba po ožji podružnični organizaciji
je danes že mnogo večja in pomlajene podružnice obetajo Zvezam lep delokrog.
Proti nam je ves državni sistem; smo narod tretje vrste. In če si priborimo najmanjšo drobtinico tega, kar po zakonih na papirju imamo, se smatra to kot milostno protekcijo in koncesijo. Naša politična parlamentarna moč ne raste, temveč rapidno pada. Schul-verein, Stldmark, Lega nazionale, „Volksrati“, vse te bojne organizacije se zajedajo v naše narodno telo In kaj pošiljamo mi v boj proti temu nasilju? Imamo Ciril Metodovo družbo in gospodarskoobrambno društvo „Branibor“, ki se je ustanovilo še le pred kratkim. Narodnega sveta nimamo, pač pa izvršuje nekaj posameznikov pod to tvrdko na Štajerskem mnogo dela.
Porečete mi, kaj ima s tem opraviti „Branibor“ ali celo Ciril Metodova družba, ki ima svoj določen program, da ustanavlja slovenske šole in otroške vrtce? „Branibor" in družba C. M. sta naši narodnoobrambni društvi, ki morata izvrševati sedaj pri nas delo, ki bi sicer pripadalo organizacijam, katerih še ni! Ali bodimo skromnejši, da nas ne bo kdo napačno umel: Branibor in Ciril Metodova družba morata imeti v evidenci vse potrebno delo in v kolikor ga ne moreta zmagovati, poskrbeti, da ga izvrše drugi činitelji: politična društva, občine, politične stranke in posamezniki v svojem okolišu.
Vse to pa moremo izvrševati danes, da ostanemo samo pri Ciril Metodovi družbi, le v mali meri. Ob vsakem koraku še čutimo nepopolnost naše organizacije, centrala vne zmore več vsega, nujno je potrebna decentralizacija dela, da ostanejo podružnice v živem stiku s svojo centralo. Podružnice pa morajo živeti tudi v vednem, živem medsebojnem stiku, ki ga bodo povzročile in vzdrževale pokrajinske zveze po svoji organizaciji in po svojem delu. Te zveze bodo nekake srednje organizacije, bodo posredovalke med centralo in podružnicami, ki bodo v zvezah zastopane po svojih odposlancih. Kakor mora postati vsaka podružnica v svojem okolišu narodni svet, ki je zastopan v okrožju, tako bodo posamezna okrožja, zastopana po odpo-
5*
slancih v pokrajinski zvozi tvorila enoten narodni svet dotične pokrajine. Ne samo, da bodo podružnice v označeni tesnejši združitvi laže in bolje uspevale, vršile bodo tudi precej novega dela, ki ga doslej niso mogle. S pokrajinskimi zvezami bi se naj združili nekaki pokrajinski uradi, ki bodo zbirali vse gradivo, statistične podatke, narodnostne mape, uradniška in učiteljska imenovanja in važna obvestila tičoča se dotične pokrajine. Tako bi vsi ti podatki ostali živi in bili vedno na razpolago tistim, ki jih rabijo. Poleg oživljenja podružnic potom ožjega stika pa bodo pokrajinske zveze pred vsem skrbele za šolstvo v dotični pokrajini. Od njih bo dobivala centrala zanesljiva obvestila, da se bo moglo izbrati izmed nujnega vedno tudi najnujnejše. In to je potrebno in važno, ker ni za celoto vseeno, če se prezre kaka važna točka. Pri letošnjem obrambnem tečaju smo rekli: „Treba je programa za letos in za bodoča lcta“. Ne maram trditi, da smo preveč teoretični, da smo pa premalo praktični, je resnica. Eden gleda ves zaljubljen v Korotan, drugi je zamaknjen v Trst, zopet tretji misli, da je severna meja z Mariborom potrebna vse podpore. In to je naravno, ker vidimo vsak le svoje najbliže in drugega ne poznamo. Temu nedostatku, ki bi utegnil še kdaj voditi do nesporazumljenj, bodo v veliki meri odpoinogle pokrajinske zveze, ki si bodo izdelale delovni program in praktični načrt „za letos in za prihodnja leta“. In centrala bo mogla izmed potrebnega storiti za celoto vedno najboljše.
Na delo torej, prijatelji in prijateljice, velika je naloga, ki jo prevzame naša organizacija. Vsak najde povsod dovolj dela, saj pomeni vsak korak, ki ga storimo za vzgojo in nravno zboljšanje naroda, velik kos narodnega dela v najboljšem pomenu besede. Trajne uspehe in živo moč pa daje našemu delu organizacija. Vstopajte torej v našo veliko narodno in kulturno organizacijo „Družbo sv. Cirila in Metoda"
in dcla'lc v "ic'!	Ivan Prekoršek.
K
Cestnik
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
XXV.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXV. velika skupščina
dne 3. malega srpana 1910 v Ljubljani.
Prva velika skupščina družbe sv. C. in iM. je zborovala v slovenski prestolnici, v beli Ljubljani; tu se je sešla tudi njena 25. jubilejna skupščina. ..Obrambni tečaj", prirejen od manjšinskega odseka slovenskega akad. društva .Adrije" iz Prage dne 1. in 2. malega srpana 1910, jej je bil dostojen uvod. Ob živahni debati so se tedaj obravnavale te le točke: „0 ljudskem štetju, uradnem in zasebnem" (Riko Fux), „o problemu notranjega izseljevanja in priseljevanja" (J. Mačkovšek), „ob organizaciji naše gospodarske obrambe" (dr. O. Žerjav), „o manjšinskem šolstvu" (Lev Brunčko), „o našem položaju ob narodni meji na Koroškem, Štajerskem, Gorenjskem, Kočevskem (Ante Beg in J. Prekoršek), v Trstu in na Primorskem" (J. M. Čok). Vsi poročevalci so točno izvršili svojo nalogo; žal, da je bila udeležba premajhna. Tera obilneje so privreli slovenski narodnjaki na glavno skupščino in na popoldansko jubilejno veselico. Ljubljana jih je prisrčno sprejela. Dne 8. rožnika 1910 je izdal mestni župan Ivan Hribar naslednji razglas:
Someščanje! Slovenci! Dne 3. mal. srpana t. 1. praznuje vele-zaslužna naša šolska .Družba sv. C. in M." svojo 25 letnico. Ta dan prispo v Ljubljano rodoljubi iz vseli pokrajin naše slovenske domovine; zastopani bodo po odposlanstvih pa tudi drugi slovanski narodi. Glede na to, da je .Družba sv. C. in M." v 25 letih svojega obstanka izvršila ogromno prosvetno in kulturno delo, zdi se mi, da je naša dolžnost, pokazati jej, kako vemo to njeno delovanje ceniti in kako iskreno smo jej udani. Zato sem naročil, da se ta dan vsa mestna poslopja okrase z zastavami; od vaše narodne zavednosti, čč. someščanje, pa pričakujem, da boste sledili zgledu mestne občine.
Na ta poziv se je odela Ljubljana za družbeni slavnostni dan v praznično obleko. Z mnogih hiš so vihrale slovenske trobojnice. Ljubljanski grad je bil prej tisti večer razsvetljen. V nedeljo, dne 3. mal. srpana je bilo živahno gibanje po mestu. Jeli so prihajati naši gosti. Največ jih je prispelo od juga: iz Trsta, iz Goriške in Notranjske; mnogobrojno so prišli družbeni prijatelji tudi iz Štajerske, iz raznih delov Kranjske in iz Koroške. Ob prihodu
posebnega tržaškega vlaka o poldesetih dopoldne je pozdravil na južnem kolodvoru naše južne brate v spremstvu nekaterih družbenih odbornikov prvomestnik vladni svetnik Andrej Senekovič:
Cenjena gospoda, čuvaji slovenskega jezika ob sinji obali Jadranskega morja, bodite srčno pozdravljeni, ki ste se odzvali našemu klicu na proslavo 25 letnice Družbe sv. C. in M.! Cenjene dame, gospodične in gospodje, srčno dobro došli v naši Ljubljani! Bela naša Ljubljana čuti z vami in ve ceniti vaše napore za slovensko šolstvo. Čez 20 let se borite brez uspeha, da bi dobili v Trstu slovenske šole za svoje otroke. Zaman. Edina pomoč vam je bila ravno Družba sv. C. in M.; prvi otroški vrtec, ki ga je družba ustanovila, je bil ustanovljen v Trstu. Sedaj imamo v Trstu celo kopo otroških vrtcev in tri različne šole z 19 razredi, a še je prostor premajhen. To kaže, da ste tržaški Slovenci probujeni, da čutite kot narod slovenski, da ne obupujete nad svojo bodočnostjo. Dokler bo živel v vas ta živi slovenski čut, imate upanje vi in mi na boljšo bodočnost. V tem imenu Vas pozdravljam še enkrat: Srčno dobro došli!
Odgovoril je dr. Josip Abram:
Slavna gospoda, velečastiti gospod prvomestnik dične naše Družbe sv. C. in M., slavno družbeno vodstvo in občinstvo! Čast mi je kot predsedniku uajstarejše hčerke naše premile Družbe sv. C. in M., 24 letne moške podružnice v Trstu, da sc vam v njenem imenu kakor tudi v imenu vseli drugih podružnic v Trstu in okolici prisrčno zahvalim na ljubeznivem pozdravu in veličastnem sprejemu, ki ste nam ga priredili. Slavna gospoda! Vam je znano, da mi v Trstu ob sinji Adriji lepo napredujemo, posebno v zadnjem desetletju, napredujemo na narodnogospodarskem in na političnem polju. Ta napredek moramo v prvi vrsti pripisovati uspešnemu in požrtvovalnemu delovanju naše Družbe sv. Č. In M. Danes bomo slišali, koliko žrtvuje družba za nas v Trstu in okolici. Ko bi nam tržaškim Slovencem ne stala Družba sv. C. in M. ves čas tako zvesto ob strani, bi morda danes ne mogli govoriti o napredku Slovencev v Trstu. Hudi časi so nad nami; pritiskajo nas naši narodni nasprotniki in tudi vlada ni naša prijateljica, sicer ne bi dovolila, da tisoč in tisoč naše dece nima niti ene slovenske šole. Tolažba nam je, da imamo na svoji strani veliko dobrodelnico, Družbo sv. C. in M., ki daje velike podpore, da lahko vztrajamo v težkem boju. Naj je tudi sedaj obzorje pokrito s temnimi oblaki, naj se bliska in treska, to upanje nosimo v srcu, da tudi pri nas vendar enkrat zasije solnce boljše bodočnosti. V edinosti bodemo delali naprej in zmaga bo naša. Zato se vam prav lepo zahvaljujem za sprejem, zahvaljujem se vam, da ste zopet dokazali, kakor še do sedaj vedno, kako vam je ljubo, da napredujemo tudi mi, in da vse žrtve radodarno daste, ker veste, da, ako mi zmagamo, bo zmaga tudi Vaša. Zahvaljujem se vam torej na prijaznem in veličastnem sprejemu in kličem: Živela Družba sv. C. in M., živela Slovenija 1
Govoril je nato dr. M. Mandič:
Dovolite, da tudi tisti sloj, kateremu je ravno delovanje Družbe sv. C. in M. v prvi vrsti namenjeno, da ljudstvo tržaško v tem slovesnem trenutku izreče svojo veliko in globoko zahvalo. Kaj čutimo mi za družbo, to se bode pokazalo danes na veliki slavnosti. 25 letnica Družbe sv. C. in M. je obenem 25 letnica sramote onih, ki nas preganjajo in nam odrekajo to, kar bi nam morali dati. Jaz mislim, da ni slučaj, da v tistem trenutku, ko vodijo naši poslanci na Dunaju boj proti vladi, ker nam odreka šole, da v tistem trenutku v kulturnem srcu Slovenije praznuje Družba sv. C. in M. svojo 25letnico; zato bode naša slavnost nezaupnica onitn, ki nam kratijo naše pravice. 25 letnica naj nam bo jamstvo, da bodemo tudi zanaprej napredovali na šolskem polju tudi s pomočjo drugih; zlasti od države zahtevamo, da skrbi za nas, dočim si sedaj Trsta brez Družbe sv. C. in M. ne moremo predstavljati. Dovolite torej, da tudi jaz, ki sem pod modro zastavo Narodne delavske organizacije pohitel v Ljubljano, ob družbeni 25 letnici izrekam trdno nado, da bode Družba sv. C. in M. čez novih 25 let, ko bo obhajala svojo 50 letnico, ravno tako čvrsta in čila in da jej bomo v enaki ljubezni vdani kakor danes.
Nato se je zahvalil za sprejem še v imenu Goričanov dr. Ernest Dereani iz Gorice.
Otvoritev.
Kmalu po 10. uri je otvoril v veliki dvorani .Narodnega doma” zborovanje družbeni prvomestnik vladni svetnik A. Senekovič s tem le govorom:
Velečastiti skupščinarji, drage sestre, dragi bratje, zavedni Slovenci! Otvarjam 'Z5. skupščino Družbe sv. C. in M. in konstatiram, da je število onih, ki imajo glasovalno in posvetovalno pravico, zadosti veliko, da smemo popolnoma zanesljivo zborovati. Pozdravljam vas vse, ki ste sem prišli iz posameznili delov naše slovenske zemlje, pozdravljam sestre in brate s Tržaškega, Goriškega, Koroškega, Štajerskega in iz vseh delov slovenskega Kranjskega: Srčno dobro došli! Odzvali ste se našemu pozivu, da slišite, koliko je družba delovala v 25 letih; zbrali ste se, da vam poda sedanje vodstvo račun o svojem delovanju. Sodite in povejte svojo sodbo o nas! Velika čast mi je, da morem pozdraviti še posebej nekatere odlične osebe. V prvi vrsti se čutim dolžnega, srčno pozdraviti v nasi sredini moža, ki načeluje beli Ljubljani. (Burno odobravanje.) Ni treba, da razlagam zasluge, ki si jih je pridobil za Ljubljano, kot središče slovenskega ozemlj a, in kot soustanovnik naše družbe. Dalje mi je čast pozdraviti odposlance posestrimc Družbe sv. C. in M. za Istro, prvomestnika g. drž. poslanca Vekoslava Spinčiča, podpredsednika g. dr. N. Fabiani ča in odbornika g. dr. Ivana Poščiča in g. Viktorja Tomi-čiča. Srčno pozdravljeni z zagotovilom, da najdete pri nas ravno
tako odprte roke in srčne pozdrave kakor jaz, ko sem imel čast v Imenu naše družbe prisostvovati skupščini Družbe sv. C. in M. za Istro, dne 5. rožnika na Cresu. Tam sem vidci, kako idealno navdušenje vlada med našimi brati Hrvati za Družbo sv. C. in M. od najnižjih slojev do visokih činovnikov. Če znamenja ne motijo, smo uvideli pota, na katerih se nahajata in shajata obe družbi. Imamo torišča, ki spadajo deloma v delokrog posestrime družbe za Istro in deloma v naš delokrog. Opomnim samo slovensko šolo v Kopru, ki je nujno potrebna po preselitvi slovenskega učiteljišča v Gorico; naša družba se je izrekla za ustanovitev te šole in tudi hrvatska poscstrima. Pozdravljam dalje zastopnika „Pučke Pro-svjete“ v Zagrebu g. prof. Martino vica; prišel je v našo sredo, da dokumentira na eni strani pobratimstvo Slovencev s Hrvati in na drugi strani kot zastopnik „Pučke Prosvjete" dokaže, da ve ceniti zasluge naše družbe. Srčne pozdrave torej odposlancu hrvat-skega naroda! Pozdravljam vse gg. državne poslance, v prvi vrsti prvoboritelja za slovenske pravice v Trstu in okolici, moža, ki ga ne manjka nikjer, kadar gre za narodno stvar, g. dr. Otokarja Rybara in g. dr. M. Mandiča, kot zastopnika tržaške Narodne delavsKc organizacije. Srčno pozdravljeni gg. deželni poslanci: dr. Triller, dr. Oražen, dr. Sl a vik, dr. Vilfan, nadsvetnik Višnikar in E. G angl ter zastopnik koroških Slovencev dr. Ferdo Miiller!
Velečastita gospoda! 25letnico obhaja naša Družba sv. C. in M. Ne pričakujte, da bi vam podajal zgodovino njenega razvoja na podroben način! Koliko je družba delovala, razvidite iz precej obširne knjižice, ki jo je izdalo vodstvo povodom 25 letnice. Poudarjam kratko samo to: 25 let deluje Družba sv. C. in M. za slovenski narod, 25 let se trudi, zbira denar, da more ustanavljati šole in otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom, v katerih se naj naša deca vzgoji v narodnem duhu, v katerih se naj obvaruje, da ne izgubi svoje materinščine. 25 let nosi narod slovenski za to družbo ogromno breme, ki spada pravzaprav na rame države; če je država pravična, mora skrbeti in, kakor pravijo temeljni zakoni, je njena dolžnost, da skrbi za to, da se vsak narod vzgaja in izobražuje v svojem rodnem jeziku. Mi Slovenci, kakor tudi drugi Slovani: Hrvati, Čelii in Poljaki pa smo na tem stališču, da moramo sami svoje šole ustanavljati ne samo ob periferiji, na ogroženih krajih, ampak celo v osrednjem delu svoje domovine Malo manjka, da bomo naposled v Ljubljani in v bližnji okolici ustanavljali svoje šole, da nam ne prodre s svojimi nemški Schulverein.
V 25 letih je Družba sv. C. in M. nabrala in izdala ogromno vsoto, čez en milijon kron; 1,168.715 kron je znašal nabrani denar koncem leta 1909 S tem denarjem je naša družba pospeševala narodno šolstvo, podpirala učence in šole kot lake, sedaj več, sedaj manj. Začetek je bil skromen: Leta 1887. nahajamo samo en zavod Prvi otroški vrtec je bil ustanovljen v Trstu, ker ravno za Trst je družba največ storila, in v Trstu ima družba največ uspehov, kar poudarjam s ponosom. Ni moja naloga, podrobno razlagati.
kako se je število zavodov tekom 25 let množilo, dovolj bodi, da navedem sedanje stanje, ko se poslavlja sedanje vodstvo po triletni svoji dobi. Sedaj imamo namreč 7 ljudskih šol z 22 razredi in 7 vzporednicami in 20 otroških vrtcev; število otrok znaša 2662. Leta 1906. pa je bilo 5 šol s 16 razredi in 15 otroških vrtcev s 1891 otroki. Število naših otrok raste od dne do dne tako ogromno, da družba pri najboljši volji ne more ustreči željam vseh, ki bi radi imeli šolo. Tekom ravnokar preteklega šolskega leta smo dobili iz Trsta brzojavko, da se je v dekliško šolo oglasilo toliko otrok, da ni prostora. Ukrenili smo, kolikor je bilo mogoče, da so bile vsaj tri četrtine otrok sprejete.
Človek bi mislil, da bode družbo, ki dela za narod in žrtvuje vse za narodno izobrazbo, naš narod negoval kakor punčico v očesu. Žalibog temu ni tako . . . Sprva je bilo zanimanje za Družbo sv. C. in M precej veliko, vendar ni prešinjalo vseh najširših slojev; prispevali so večinoma bolj izobraženi. Polagoma pa je začela nastopati mlačnost, sc je porodilo nasprotje in nasprotje je rodilo v najnovejšem času najhujše sovraštvo. (Ogorčenje.) Smelo trdim, da Družba sv. C. in M. pri svojih jezikovnih nasprotnikih, Nemcih in Lahih, proti katerim deluje in proti katerim je ustanovljena, ni našla tako silnih napadov kakor pri rodnih bratih. (Klici ogorčenja.) Očitajo nam liberalizem, bodisi; očitajo nam, da smo sovražniki cerkve, vere, manjka samo še, da nas ne imenujejo sovražnike slovenstva, izvržke človeštva. (Silno ogorčenje.) Kaj smo storili? Naše delovanje je kakor odprta knjiga, računi jasni, vpogled v knjige dajemo vsakemu članu, polagamo natančne račune o vsakem vinarju in o njih uporabi. Ustanavljamo šole in otroške vrtce samo v ta namen, da bi Slovencem ohranili grudo, da bi jim ohranili materin jezik. V naših šolah se poučuje po istem načrtu in po isti metodi, kakor se uči na vseh javnih šolah. Naše šole in otroški vrtci stoje pod nadzorstvom državne in cerkvene oblasti, kakor vsaka druga javna šola, in verujte mi, da je to nadzorstvo na naših šolah strožje, kakor nadzorstvo teh oblasti na katerikoli javni šoli. Če bi te oblasti zasledile le najmanjše pregrehe, bi nam gotovo ne prizanesle. In če smo mi storili še več, je bilo to, da smo skušali vzgojiti otroke tako, da ljubijo svoj jezik, da nam ostanejo zvesti. (Burno odobravanje.) Lahom, Nemcem in drugim narodnostim se šteje to v pohvalo, nam štejejo mnogi to v velik greh.
Slavna gospoda! Pritisk vzbuja močen protipritisk. S tem trenutkom, ko so začeli Družbo sv. C. in M. napadati, se je vzbudilo zanimanje za družbo od vasi do vasi, od kraja do kraja. Število naših sotrudnikov, sodelovateljev in pospeševateljev raste od dne do dne, pozdravljamo lahko vse sloje v svojem krogu. Omenjam danes samo nekatere važne momente in važne sloje, na katerih sloni pravzaprav naše delo in uspeh. V prvi vrsti mi je tukaj imenovati naše narodno ženstvo. (Živelo!) Naš stari pregovor pravi, da tisto podjetje, katero podpirajo naše narodne dame, gotovo dobro uspeva. Častiti skupščinarji, od tega trenutka, ko so narodne
dame v raznih podružnicah in pri prirejanju veselic priskočile naši družbi na pomoč, beležimo krasne dohodke in veliko zanimanje za družbo. In če lahko gremo danes popoldne na veselico v prid naši družbi, na vseslovensko jubilejno slavnost, na slavnost, kakršne še v Ljubljani dosedaj ni bilo v takem obsegu, da bi se mogla imenovati vseslovenska, komu se imamo zahvaliti? Našemu narodnemu ženstvu,^ narodnim damam iz Ljubljane, Trsta, Goriškega, Koroškega, Štajerskega in vseh delov Kranjskega. Na tej veselici se bo vsak izmed nas čutil samo Slovenca, ne glede na to, ali je iz te ali one dežele.
Drugi veliki naš steber je naša mladina, — „naši malčki" jih imenuje »Slovenski Branik", ko poroča o njihovem delovanju, — majhni in mladi, od ljudske šole naprej, se zanimajo za družbo in zbirajo male dohodke, pisemske znamke itd. Šolska mladina oddaja igrače družbi, da jih lahko razdeli med svoje učence. Tako dela najnežnejša mladina. Tudi med dijaki in akademiki raste zanimanje za družbo. To so oni naši sotrudniki, ki imajo največ priložnosti, da širijo ideje naše Družbe sv. C. in M. med ljudstvo, občujejo v počitnicah med ljudstvom sedaj tu sedaj tam ter prevzemajo in oskrbujejo za nas podrobno delo. Še en stan se druži k mladini, to so naši različni mlajši in starejši uradniki. Število sotrudnikov med uradništvom se množi od dne do dne. Če, častiti skupščinarji, preinotrivate in čitate izkaze o obrambnem skladu, najdete uradništvo raznih strok, zasebnih in javnih, ki so prispevali; ravno tisti del uradništva, ki je gmotno na najslabšem, je prispeval zelo veliko. Pozabiti ne smem tudi učiteljskega stanu, ki je v veliki večini na naši strani. To je oni stan, ki je dandanes tudi preganjan in ki sc ga pusti stradati, a si pritrguje od ust, da prispeva za C. M. obrambni sklad. Dosedaj je učiteljstvo prispevalo za obrambni sklad 21 ka-menov! Opozarjam vas na krasno pismo v »Slov. Braniku", ki ga je dobila družba od koroškega učitelja. Zanimanje za Družbo sv. C. in M. sega čez meje naše ožje slovenske domovine, zanimanje in navdušenje je preskočilo Atlantsko morje in se pojavilo v daljni Ameriki. Naši rojaki, katere je gnala sila za kruhom v daljno Ameriko, so začeli čutiti in spoznavati vrednost materinega jezika. Oni čutijo v daljavi, kako je prijetno, če pridejo na tujem s svojimi domačini skupaj, da se lahko razgovore v materinščini. To jih je napotilo, da so začeli ustanavljati podružnice; 27 jih že imajo! Začeli so tudi razpečavati smotke in vžigalice kakor družba v Evropi. Da Družba sv. C. in M. tako prospeva, se je zahvaliti tudi enemu delu slovenskega časopisja. Šlovenski časniki so se postavili z izredno gorečnostjo v službo družbi, delajo za njo, prinašajo krajše in daljše beležke, odbijajo z zanimanjem in uspehom vse napade. Časopisi, ki delajo družbi na korist, zaslužijo danes, ko praznujemo 25 letnico, našo najsrčnejšo zahvalo in največje priznanje. (Odobravanje.) In tako, častita gospoda, lahko danes konstatiram, da ima Družba sv. C. in M. še prijatelje, da raste kakor drevo, ki poganja svoje korenine na vse strani, in dokler se
nahaja toliko ljudi, ki jo z zanimanjem negujejo in skrbe za njen razvitek, toliko časa ne bode usahnila in noben vihar je ne bo podrl.
Žal, moram poudarjati, da nam je izza lanske velike skupščine nemila smrt odtegnila veliko število sotrudnikov. Ne morem vseh našteti, imenujem samo tiste, ki so bili za družbo posebno merodajni in za njo mnogo storili. Umrli so: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, ljubljanski podžupan, ki je dolgo let sodeloval v družbi, dr. Ivan Milan Hribar, naš bivši blagajnik; drž. poslanec Vinko Ježovnik; pesnik Anton Medved; Jožef Zelenik od Sv. Urbana pri Ptuju, ki se je še par dni pred smrtjo priglasil za obrambni sklad; dr. Kajetan Dittl v Gradcu, ki sicer ni bil naše narodnosti, a je volil družbi K 200 84; Fran Dekleva v Slavini, ki je zapustil družbi 1000 K; Fran Rant v Šiški, ki je volil družbi 100 K; Fran Žugman (Schug-inann) na Ščavnici, ki je zapustil družbi 20 K. Dalje je preminila vdova inženirja Viljema Polaka, gospa Pavla Polakova, ki je na tihem storila mnogo dobrega za narod; bila je ona dama, ki je uživala obresti od rajnega Polaka in je vsled njene smrti prišlo v družbene roke dotično volilo krog 160.000 K. Vsi še imamo v spominu smrt mladega moža, komaj čez 30 let starega, ki je volil Družbi sv. C. in M. kraljevski dar; to je Karol Kotnik, ki je umrl dne 28. svečana t. 1. (Slava mu!) Skromno živeč mož, ki ni nastopal javno, sc je na smrtni postelji par ur pred smrtjo spomnil naše družbe in jej volil veliko premoženje, ki pride družbi v last v najkrajšem času. Koliko drugih, nam neznanih oseb je pobrala smrt, ne morem povedati. Prosim, da zakličete vsem tem: Slava njihovemu spominu 1 (Zborovalci so v znak žalovanja stoje poslušali zadnji del prvomestnikovega nagovora in zaklicali v spomin umrlih družbenih dobrotnikov: Slava!) Svoj nagovor končam z besedami: Vsem blagopokojnim rajnikom in vsem živečim rodoljubom, ki so tekom prvega četrtstoletja na katerikoli način pospeševali vzvišeno delo Družbe sv. C. in M. in jej pomagali izvrševati njen blagi namen, bodi na j iskrenejša hvala in slava! Dovolim si še predstaviti zastopnika oblasti magistratnega komisarja gosp. Albina Semena.
Odzdravi.
K besedi se je oglasil državni poslanec in mestni župan Ivan Hribar:
Slavna skupščina! Častite dame, cenjeni gospodje! Pred 25 leti smo ustanovili tukaj temelj naši Družbi sv. C. in M. Slabotno detece je bila takrat. Mi, ki smo stali ob zibeli novega društva, smo poznali požrtvovalnost slovenskega naroda in smo vedeli, da ga prebudi k novemu življenju, vendar nismo mogli niti misliti, da bode tako požrtvovalen, da bode njegova narodna zavest storila take čudeže Če se danes oziramo na njeno delovanje, ki je edino omogočeno vsled prispevkov, ki jih slovenski
rod daruje narodu na altar, moram reči, da so ti prispevki in to sodelovanje najlepša epopeja na požrtvovalnost in življensko silo slovenskega naroda. Gospoda moja! Družba je prevzela krasno nalogo. Jaz ne poznam lepšega in težjega poklica kakor je poklic matere: da vzbuja v deci najlepša čuvstva do vsega dobrega in lepega, da vsaja v mlada srca najlepšo ljubezen do svojcev, rodu, jezika. Koliko je dece na Slovenskem, ki pogrešajo svoje matere in na njeno mesto je stopila družba, ki je tisočem otrok postala prava ljubeča mati. Pred 25 leti, ko smo polagali temelj družbi, je bilo drugače v Ljubljani. Tistikrat smo se še v lepem našem mestu, ki so ga ustanovili Rimljani in zavzeli Slovenci, morali boriti za prvotne pravice slovenskega naroda. Takrat še niso izginili sledovi nemškega gospodstva v beli Ljubljani. A danes vidite, kako vas bela, popolnoma slovenska Ljubljana iskreno pozdravlja; videli ste to na zastavah in na radostnih obrazih ljubljanskih prebivalcev. Meni je, gospoda moja, velika čast in sreča, da vas morem v imenu občinskega sveta ljubljanskega, v svojem imenu in v imenu prebivalstva ljubljanskega najiskreneje pozdraviti. Želim najboljšega uspeha današnjemu zborovanju, želim pa tudi popolno slogo pri onih naprednih in narodnih krogih, na katerih ramah edino leži dandanes družba. V znamenju složnega in odločnega delovanja bo družba od leta do leta dosezala lepše uspehe in krasnejšo bodočnost. Živela Družba sv. C. in M. v beli Ljubljani!
Izpregovoril je potem predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro drž. poslanec Vekoslav Spinčlč, ki je govoril približno sledeče:
Slavni zbor! Pozdraviti je uljudnost, pozdrav vrniti dolžnost. Gospod predsednik vaše slovenske Družbe sv. C. in M. z enim članom je bil tako dober, da je 5. dne prošlega meseca v imenu vaše družbe prišel na Cres in je skupščino Družbe sv. C. in M. z iskrenimi in prisrčnimi besedami pozdravil. Zato mi je bila dolžnost, da sem prišel semkaj skupaj z gospodi dr. Fabianičem, dr. Poščičem in Tomičičem, da vam vrnem pozdrave. Ali, gospoda moja, bratje in sestre, ni nas prignala sem samo dolžnost, ampak srce, ljubezen in čut, ki mora vladati med brati. Kakor je vaš g. predsednik rekel, imata hrvatski in slovenski narod iste gore in reke, isto srce, iste občutke, isto ljubezen do grude, ki ju je rodila, a to ljubezen in čut morata imeti ne le hrvatski in slovenski narod, nego tudi njuni organizaciji, slovenska in hrvatska Družba sv. C. in M. Prva in druga ima isto svrho, in ta je, da budimo in vzdržujemo narodno zavest in širimo kulturo med našim narodom, da branimo naš narod, da se zanj borimo, da se borimo tudi proti onim, katere plačujemo zato, da bi nas branili in bi nam morali dati kulturo. (Burno odobravanje.) Vidim, da me razumete ; vi veste, da so to predstavitelji c. kr. vlade, ki jo mi vzdržujemo Bratje, tako ni od danes ali jutri, ampak traja že tisoč in tisoč let. Kolikor nam je iz zgodovine znano, sta se borila že sveta apostola, katerih imeni nosita obe družbi, proti tistim,
ki so pri nas s krščanstvom širili nemštvo in laštvo, da bi nas uničili. Sto in sto grobov imamo, ali ohranili smo si vendar narodno zavest in svoje ozemlje, svojo kulturo in prosveto, za katero Družba sv. C. in M. veliko stori. Tudi hrvatska družba se trudi, da kolikor mogoče veliko lirvatske in slovenske dece osvobodi iz tujčevih krempljev. V imenu Družbe sv. C. in M. za Istro, v imenu njenega odbora in v svojem imenu želim, da bi Družba sv. C. in M., ki ravnokar praznuje svojo 25letnico, napredovala tudi v bodoče do časa, ko ne bo več potrebna, ko bomo mogli reči, da smo sami svoji na svojem ozemlju in ko bomo s svojim davkom ustanavljali svoje šole. (Ploskanje.)
K besedi se je oglasil zastopnik „Pučke Prosvjete" prof. Martino vič:
Dragi bratje Slovenci! Od dobe ilirskega preporoda, izza časa Stanka Vraza pa do včeraj, ko smo pokopali zadnjega Ilirca viteza Trnskcga, smo Hrvatje in Slovenci vedno skupno plakati in se skupno veselili; ni bilo nobene svečane prilike in slavnosti pri Hrvatih, da ne bi bili zastopani Slovenci, ne pri vas, da se je ne bi udeležili tudi Hrvati. Čast mi je, da vas v imenu „Hrvatske Pučke Prosvjetc“ pozdravljam, ki ima z Družbo sv. C. in M. skupen boj proti tujstvu s tem, da učimo priprostega nepismenega seijaka pisati in brati, da mu vcepimo ljubezen do knjige in mu potom prosvete omogočimo uspešen boj proti tujstvu. Zato se zahvaljujem za pozdrav gosp. predsednika te skupščine in želim Družbi sv. C. in M. najboljšega napredka in procvita. Slovenski kakor hrvatski narod rabi svobode: ne potrebujemo tujega, a svojega ne damo. (Ploskanje.)
Nato je govoril drž. poslanec dr. Otokar Ryb&f:
Častite dame! Dragi rojaki! V nas Slovencih je navada, da ob vsaki priliki tožimo in jadikujemo, da smo mal narod. Z ene strani tožimo tako, da opravičujemo svoje neuspehe; z druge strani, da bi vzbudili v narodu ponos in požrtvovalnost. Vzpričo teh večnih tožeb je potrebno opozarjati, da se nahajajo tudi mali narodi, ki so se povzpeli na visoko stopnjo kulture in so igrali v zgodovini veliko vlogo. Res smo mal narod mi Slovenci. Ali, če se znamo učiti iz zgodovine, če se oziramo po svetu z odprtimi očmi, potem vidimo, da so drugi naredili iz nas mal narod. Tja gori do Dunaja sezajo naša grobišča, a razna imena ljudi, krajev, rek so — rekel bi nagrobni spomeniki na teh slovenskih grobovih. Isto velja, ako se oziramo tja po ogerski planjavi tja do glavnega mesta Ogerske! Ime prestolnice Peč so Nemci preveli v Ofen.
udi na jugozapadu imamo svoja grobišča. Slovenska selišča so sezala do Čedada in na dvorih longobardskih knezov se je glasila slovenska govorica. Na severu nas pritiskajo Nemci. Kako je moglo priti do tega, da smo, ko smo posedovali tako prostrano ozemlje, toliko izgubili? Vzrok je v dejstvu, da smo od onega trenutka, ko smo stopili v zgodovino, imeli tujce za gospodarje. Tlačile so oas^ nemške vlade in nemški plemenitaši, najhuje pa — tuje šole. Naša mladina, vzprejemljiva za vse dobro, je vsesavala vase mržnjo
do svojega rodu in jezika in se je navduševala za tuj jezik in tujo kulturo. A tudi danes, ko so vsi kulturni narodi spoznali in cenijo važnost narodne vzgoje, nas hočejo Nemci — ravno v tem spoznanju — raznarodovati še bolj in z vsemi sredstvi. Seveda taje Nemci to namero in nam govore le, da je dobro za nas, ako se učimo tudi nemški. Ne tajimo, da je dobro za vsakega človeka, ako pozna čim več jezikov. Ali najprej treba negovati svoj materin jezik. To moramo zahtevati tudi mi, kakor zahtevajo drugi narodi od svoje mladine. Sosebno hvalijo Nemci takozvane utrakvistične šole. Te so avstrijska, ali prav za prav slovenska specijaliteta. Zlasti na Koroškem nam vsiljujejo take šole. Z naglašanjem, saj se v teh šolah tudi slovensko uči, zagrc-šajo Nemci najgršo hinavščino in farizejstvo. Saj je celo neki učitelj na taki utrakvistični šoli očitno priznal v nekem listu, da so te šole le sredstva germanizacije. Priznal je, da le malo otrok, ki so obiskovali utrakvistično šolo, ostaja zvestih svojemu narodu, in to le v slučajih, če so njihovi starši Slovenci. Drugi, večji del teh otrok, postajajo indiferentni do svoje narodnosti. A ker imajo Nemci mogočna sredstva na razpolago, pridobivajo počasi tudi te popolnoma na svojo stran. Vsi ostali pa postajajo že v šoli hujši nego Iškarijoti, postajajo Efijalti, ki dovajajo sovražnika v naš tabor. Če dobivamo tako priznanje od moža, ki sam deluje na taki šoli, ki sam gleda vso učno metodo in njene namene, potem se pač moramo najodločneje protiviti takim šolam in zahtevati šole v izključno materinem jeziku. Velika je moč narodne ideje. Tudi socijalisti, ki so sc je najdalje branili in jo odklanjali, občutijo sedaj na lastni koži, da narodnost ni fraza, kakor so ravno oni tako radi trdili, ampak da je plemenito čuvstvo, ki se mu ne more odtezati noben pošten človek. V parlamentu vihra sedaj ljut boj, v katerem vidimo nastopati socijaliste proti socijalistom. Nemški socijalni demokrati so glasovali proti češkim manjšinskim šolam To skušajo opravičevati in izpovedujejo pri tem marsikaj, kar gotovo nam prav pride. Priznavajo sicer opravičenost naših šolskih zahtev, ali naglašajo, da oni, kakor zastopniki delavstva, morajo zastopati pred vsem razredni interes. Kjer prihaja do navzkrižja med narodnim in razrednim Interesom, da sc mora prvi umikati pred tem poslednjim. V Interesu razrednega boja da je, ako se manjšine narodno asimilirajo večinam. Dejstvo pa je, da mi Slovenci vsled nesrečne konfiguracije naših dežel in politične razdelitve po večem delu živimo kakor manjšine. Če bi mi vzprejeli princip socijalne demokracije, princip asimiliranja, bi podpisali svojo smrtno obsodbo. Tega pa ne dožive nikdar naši nasprotniki, ne drugorodni, ne internacijonalni! V to nam pomaga tudi naša družba, 'to vidimo posebno v Trstu. Brez te šole bi bili mi morda že podlegli v hudem boju za narodni obstanek. Celo v spodnji okolici bi se bili težko vzdržali, da se niso mnogi otroci šolali v družbenih zavodih. Posebno velika nevarnost pa je pri delavskili masah. Oče je vedno na delu, mati ga ne more zadostno nadzorovati in otrok je prepuščen sam sebi, oziroma tržaški
ulici. V tej bi sc bil vtopil, da ga ni sprejela družbena šola. Ravno v te mase nosi družba ljubezen do narodnega jezika in navdušenje za slovensko stvar. Družba nam ohranjuje nado v bodočnost. Ne jadikujmo! Za to ni časa sedaj. Naše geslo bodi: naprej! — da z uma svetlim mečem slovensko zastavo zasadimo zopet tudi tja, kjer je že nekdaj vihrala! A družba naša bo mogla ponosno reči, da je tudi ona pripomogla k — našemu vstajenju! (Burno odobravanje)
Prvoinestnik:
Ravnokar so me obvestili, da se je naše današnje skupščine udeležila tudi Slovenska Sokolska Zveza. Čast mi je, pozdraviti zastopnika »Sl. Sok. Zveze“ g. dr. O raž na. Sokolstvo si je postavilo nalogo, 'da našo mladino telesno vzgaja in jo že v nežni mladosti navaja k redu in delu. Sokolstvo je v slovenskem narodu igralo dolgo let važno vlogo, v najnovejšem času se je začelo teoretično in praktično zelo razvijati in razširjati svoje korenine po vseh slovenskih deželah. Pozdravljen torej zastopnik »Slovenske Sokolske Zveze" g. dr. Oražen, kateremu dajem besedo.
Dr. Oražen, burno pozdravljen, je pozdravil skupščinarje:
Velečastiti zborovalci, dragi bratje in sestre! Dovolite mi, da Vas danes, ko ste se iz vseh slovenskih pokrajin zbrali k proslavi 25 letnice Družbe sv. C. in M., v imenu vsega slovenskega sokolstva prisrčno pozdravljam in vam kličem krepek sokolski Na zdar! Velecenjeni zborovalci! Dosti vzroka in povoda imate, da ste se danes s ponosom v srcu zbrali v slovenski metropoli, da proslavite in počastite jubilej družbe, ki je že tisoč in tisoč slovenskih otrok rešila potujčenja. Ohranili ste slovenskemu narodu, ki je sicer siromaški, njegov največji zaklad - - deco, in s tem ste mu rešili zelo mnogo. Današnji dan naj ne bo samo dan slavja, temveč tudi dan protesta proti tistim činiteljem v avstrijski »kulturni" državi, ki nas smatrajo za narod druge vrste in imajo za nas samo sovražnike. Veliko je storila za nas družba in še bo storila; a prepričan sem, da to ne zadostuje proti navalu tujcev in da je sokolska ideja tista, ki nam vzgaja značaje, kateri se ne upognejo pred nikomer. Ako delujeta Družba sv. C. in M in sokolstvo skupno, vzporedno, bodo uspehi še lepši; ne samo slovenskih šol, tudi značajev nam je treba, in imeli bomo manj renegatov kakor do sedaj. Obljubujem vam tukaj v imenu vsega slovenskega sokolstva, da bo šlo roko v roki z družbo. Hvala vam za pozdrav ter še enkrat kličem vsem zborovalcem krepki: Na zdar!
Novi častni člani.
Prvomestnik:
Predno preidemo k drugi točki dnevnega reda, stavi odbor samostalen nujni predlog. 25 let je preteklo, kar so se sešli oni ■ gospodje, ki so nam osnovali družbo sv. Cirila in Metoda gg.: Luka Svetec, Ivan Hribar, Ivan Murnik, dr. Josip Vošnjak in Tomo Zupan. Izredno veseli smemo biti, da je
6
vseh teh pet gospodov še živih in da je eden izmed njili že 25 let naš podpredsednik. (Živeli!) Drugi, gospod msgr. T. Z11 p a 11 je načeloval družbi 22 let in se odpovedal prvomestništvu, ker stalno ne stanuje v Ljubljani. Koliko je storil za družbo, izprevidite iz knjižice, ki jo je izdalo vodstvo. Tema dvema gospodoma je izkazala družba največjo čast, ki jo more dati: imenovala ju je za častna člana. Imamo pa še tri gospode, ki še sedaj delujejo vsak v svojem delokrogu. Koliko je gosp. župan Ivan Hribar storil za družbo, ve le tisti, ki je čital poročila, ko je zahajal na Koroško in Štajersko predavat in ljudi budit in jih vnemat k delovanju. Koliko zaslug si je za Štajersko prilastil g. dr. V o š n j a k, vam je, častiti zborovalci, dovolj znano. Gosp. Ivan Murnik je že več let bolan in privezan na dom ter se ne more več aktivno udeleževati delovanja, a prej je sodeloval družbi in slovenskemu narodu v prid, kjer in kolikor je mogel Zato je odbor prišel do sklepa, da predlaga skupščini, da se tudi gg. Ivanu Hribarju, Ivanu Murniku in dr. Josipu Vošnjaku izkaže hvaležnost s tem, da se jih imenuje za častne člane. (Živeli! burno odobravanje in ploskanje.) Častita gospoda, glasno pritrjevanje in ploskanje priča dovolj, da je predlog, ki ga je stavilo vodstvo, prišel vam vsem iz srca in da je imenovane tri gospode 25. skupščina imenovala za častne člane Družbe sv. C. in M. (Ploskanje.)
K besedi se je oglasil mestni župan Ivan Hribar:
Slavna skupščina! V čast si štejem, da se vam ne samo v svojem, ampak tudi v imenu nenavzočnih gospodov Ivana Murnika in dr. Vošnjaka lahko zahvalim za izkazano nam čast. Bodite prepričani, da bodem to čast užival z veseljem in ponosom, toda moje veselje ne bi bilo popolno, ako ne stori slavna skupščina še enakega drugega sklepa. Ne pooblaščen od vodstva, ampak v svojem imenu stavim nujni predlog, da odličnega moža, ki nosi ljubezen do slovenskega naroda v srcu, ki nam je dal inicijativo za ustanovitev družbe, a sam nikjer ne sili v javnost, da trnovskega župnika g. Ivana Vrhovnika . . . (dolgotrajno, burno ploskanje).
Prvomestnik:
Častita gospoda, z vašim ploskanjem ste povzročili, da nam je g.	predgovornik ostal	svoj predlog dolžan;	g.	župan stavi
nujni predlog, da sc imenuje za častnega člana gospod župnik Ivan Vrhovnik. (Ploskanje.)
Proglašam, da je gospod župnik Ivan Vrhovnik častni član Družbe sv. C. in M.
Poročilo tajnikovo
je podal družbeni tajnik dr. Gregor Žerjav.
Slavna	skupščina 1	Ko je po ptujskih	in	ljubljanskih
dogodkih meseca kimavca 1908 narodno navdušenje in z njim darežljivost in požrtvovalnost mogočno narastla, so prorokovali marsikoji, da	bo tej dobi	sledila reakcija, ki jo bo	tudi Družba
sv. C.	in M.	na sebi občutila. In resnica je, da	je	marsikdo že
pozabil na kri Lundrovo in Adamičevo, a reakcija v požrtvovalnosti za Družbo sv. C. in M. ni nastopila. Vsi se zavedamo trajnih smotrov naše Družbe, ki ni sad hipnega navdušenja, temveč stalna potreba in vedno plameneč dokaz tistega trdnega prepričanja, da mora ves narod žrtvovati za meje, če se hoče rešiti potujčenja. 25 let se že dajo sramotiti država in zakoni s tem, da morajo slovenski državljani sami vzdrževati šole, kjer bi to morale storiti javne oblasti Zanimivost preteklega leta so nastajajoči načrti državnih manjšinskih zakonov, ki pa bodo še dolgo čakali rešitve. Na tem mestu treba poudariti, da se manjšinska vprašanja ne smejo rešiti na severu države med tem, ko bi na jugu ostala nerešena. Vsa armada naše družbe mora agitirati, da se dvigne ves narod, če bi ga kdo hotel pri tem vprašanju vnemar pustiti.
Od države in deželnih šolskih svetov se naši družbi niso izkazovale simpatije. Nas kot zasebne vzdrževalce šol so šikanirali povsod. Le v Trstu plačuje država borne plače 5 učiteljev, v tem ko Nemcem povsod tam, kjer so v manjšini, ne vzdržuje le dragih ljudskih, temveč celo srednje šole. V teli razmerah, ki se menda še dolgo ne bodo izboljšale, smo morali opustiti nado na kako pomoč od zunaj, t. j. od javnih oblasti, morali smo delati nadalje, da utrdimo obstanek in napredek Družbe sv. C. in M. Ni mala stvar več danes ta naša družba. 52 učnih moči vzdrževati in jim potrebna zagotovila za bodočnost dajati, to je silna odgovornost. Pri snovanju novih šol se torej ne smemo ozirati na hipni položaj, ampak gledati treba naprej. Naše učiteljstvo je imelo v družbi pokojninski zaklad še, predno je stopil v veljavo novi zakon o pokojninskem zavarovanju; po reformi v smislu tega zakona je država našemu pokojninskemu zakladu priznala stališče nadomestnega zavoda proti položitvi varščine v papilarnih papirjih, kojih obresti pa ostanejo doma. Vslcd tega more družba reflekti-rati na najboljše moči izmed učiteljstva.
V smislu preosnove naše družbe, ki datira izza Bohinjske Bistrice, smo delali vztrajno na naši organizaciji. Dva potovalna učitelja in njima v pomoč člani vodstva in pisarne ter drugi prijatelji - zaupniki družbe — so delovali na snovanje novih in oživljenje starih podružnic. Na Kranjskem je bilo lani 79, sedaj 94 podružnic, lani članov 5231, letos 6649. Število podružnic je napredovalo za 15, članov pa za 1418. Kakor lani, smem i danes s posebnim ponosom razglasiti, da je večina teh novih podružnic zasnovana med kmetskim prebivalstvom. Ob 25-letnici ponavljam, da je bila že izza prvega početka naša družba osnovana kot družba slovenskega ljudstva na demokratični podlagi prispevka 2 K letnine, ki jo v četrtletnih obrokih zmore vsak. Naša družba šteje danes tisoče članov, za katere je ta goldinar lepa vsota pridobljena z žulji in znojem. Ob snovanju podružnic vidim, kako plemenit je naš narod: čim ga spomniš na trpečega kmeta in delavca na narodni meji, ki ne ve, komu bi zaupal deco, že razume idejo Družbe sv. C. in M., pa ne le razume, ampak tudi — žrtvuje ter je na to zanj občutno žrtev
6*
ponosen! Na Goriškem smo imeli lani 27, letos 34 podružnic, lani je bilo 1448, letos pa 2126 članov, torej za 678 več. Trst je imel lani 7, letos pa 13 podružnic, torej 6 več, število članstva je zraslo od 700 na 1115, torej za 455. Tu sc je začela še večja pozornost obračati na okolico, ki se je dobro organizirala. Na Koroškem smo imeli lani 12, letos pa 11 podružnic, število članov pa se je od lanskega leta povzdignilo od 420 na 464. Herostrastki čin celovških fanatikov ni odmeval po koroški deželi; nasprotno obstoječe podružnice so se utrdile, število članov pa je zrastlo. Prav lepo se je razvila organizacija na Štajerskem. Tu sc je ustanovilo izza lanske skupščine 12 podružnic, da jih imamo sedaj 65. Število članov, ki je lani znašalo 3740, je naraslo na 4435. Vseh družbenih članov je torej 14.829 napram lanski vsoti 11.539. Ti člani niso več na papirju, ampak v večini je organizacijska vest živahna. Mnogo seveda bi še bilo želeti našemu podružništvu, da bi notranje življenje bilo stalno in zdravo, da bi tudi gotovo krajevne in izobraževalne in narodnostne naloge	znalo vršiti	in da
bi obsegalo vse sloje brez nasprotstev — a	vse	to	se tudi	v par
letih izpremeniti ne da. Vodstvo odpošilja,	če	le	količkaj	more,
na podružnične zbore svojega odposlanca,	da	se	na licu	mesta
prepriča o življenski sili podružnice. Nam ne gre za število podružnic, ki sestoje iz 2, 3 oseb, ki za zunanji blesk podpišejo ustanovitev podružnice, nam gre za organizacijo slovenskega ljudstva, za namen narodne obrambe. Slovenski kmet in delavec sta nujno tudi v zunanjih izrazili bolj materijallsta, kakor gospoda, kjer se gmotna vprašanja bolj skrivajo, vse to iz naravno umljivih razlogov: a za Ciril-Metodovo vojsko sta pridobljiva. Minulo leto smo v smeri demokratizacije naše družbe šli zopet za velik korak naprej. Dokler smo vabili le meščanske sloje, nismo bili popolni. Vse druga zavest, častita gospoda, nas navdaja, ko vidimo zmagovati med članstvom priproste sloje. Vzdržujem v polni meri besede, da je naša družba naj večji socijalni zavod na jugu monarhije, namenjena je kmečki in še bolj delavski mladini. Kdor čuti za revnejše sloje, ki niso na svet prinesli bogatih pogojev za gmotni boj, ta mora v družbi videti pravo dobrotnico ljudstva. Častiti člani družbe, če nesete glas o družbi in njenih delih med ljudstvo, vršite važno nalogo. Mi ne nabiramo le denarja, ampak duše slovenske hočemo vse zbrati pod prapor svoj.
Družbeno zunanje delo se ni le tikalo šolstva. Vse kar je ž njim v zvezi, smo podpirali. Slo nam je za podkrepljenje učiteljstva, za učiteljski naraščaj, za vzbujenje narodne zavesti in prosvete. Minolo šolsko leto smo vzdrževali 7 ljudskih šol in 20 vrtcev. V slednjih je bilo 1234 otrok, ki jih je poučevalo 20 vrtnaric. Vsi so namenjeni delavskim otrokom. Ljudskih šol smo imeli 7 s 30 razredi in 1516 otroki, napram 6 šolam, 25 razredom in 1273 otrokom v lanskem šolskem letu. Število vrtcev sc je od lani za dva pomnožilo. Vrtci se nahajajo v Celju, Pcvmi, Mariboru, Rojanu, pri Sv. Ivanu v Trstu, Skednju, Tržiču na Gorenjskem,
Rocolu, Jesenicah, Savi (2), Hrastniku (2), Gaberju, Ormožu, Vcr-delji, Krminu in podpirani: v Podgori (2), Devinu.
Med ljudskim šolstvom našim mi je pred vsem začeti s Trstom. Velikanski je bil zopet naval na našo šolo pri Sv. Jakobu v začetku šolskega leta. Zopet nismo mogli zadostiti potrebi. Glede deklic smo sicer nekoliko razbremenjeni, ker smo odprli že 3 razrede na novi šoli na Acquedottu. V deško šolo pri Sv. Jakobu smo sprejeli 519 dečkov napram 448 v lanskem letu, v dekliško šolo pri Sv. Jakobu 444, na Acquedottu pa 151, torej deklic skupaj 595 t. j. za celih 206 več nego lani. Deška šola ima 4 vzporednice. Tretji razred ima 98 učencev! Mizerija naših šolskih prostorov v Trstu je znana. Če bi imeli sredstva in prostore, bi šolstvo morali še pomnožiti do 3 deških in dekliških osemrazrednic. Greh, neod-pusten greh je, da radi prostorov ne moremo vršiti svoje dolžnosti v Trstu v popolni meri. Zato je družbeno vodstvo končno, ojuna-čeno po slovenski darežljivosti in plemenitosti, pod pritiskom neodložljive potrebe v Trstu in naposled tudi računajoč, da ostane c. kr. vlada krivična kakor danes, ko smo od političnega preobrata v Avstriji še daleč sklenilo, da zida pri Sv. Jakobu v Trstu šolsko poslopje, ki bo za nekaj časa tamošnji potrebi zadoščalo. Da bi formalne ovire, ki nas še ločijo od zgradbe in otvoritve, kmalu padle in Slovenci bomo pokazali še krasnejšo narodno statistiko o številu šolskih otrok, nego smo jo pokazali ob zadnjih tržaških volitvah. Kdor pa bi si upal dvomiti nad kulturnostjo slovenskega naroda, temu pokažemo tržaško šolo slovenske samopomoči. Pa ne le to, tudi druga pereča šolska vprašanja v mestu in v okolici, katerih nikakor ne smemo zanemariti, že zdaj obhajajo vodstvo in se bodo morala prihodnje leto rešiti.
Naša šola v Krminu kaže napredek za 22 otrok. Razširili smo jo v 2razrednico, v katero se je vpisalo 67 otrok, med njimi 39 dečkov in 28 deklic. Kakor lani napovedano, je družba stopila na tla mesta Gorice in sicer v kolodvorski okraj, kjer pride do važne šolske ustanovitve.
Na Štajerskem smo delo v lanski smeri nadaljevali. Zagotovili smo si močno pozicijo v Dravski dolini. Šola na Muti nepričakovano lepo napreduje. Tudi tam je letos vstopilo že 84 otrok, med njimi pretežno število dečkov. Lani smo imeli 45 otrok. Mnogo se je storilo v M a r ibor u. .Živo smo se udeležili šolskega boja v Studencih. Zmaga združenih nemških nacijonalcev in soci-jalnih demokratov nad slovensko šolo nam je naložila težke dolžnosti že za bližnjo bodočnost. Kupili smo hišo s stavbiščem za vrtec in šolo. Naše delo v Mariboru je uspešno, ker ga vodi povsem smotreno tamošnja podružnica. Povsod delo najlepše napreduje, kjer krajevni činitelji delajo. Zato gre Mariborcem posebna hvala. Šolske zasnutke imamo še v 2 drugih štajerskih krajih. Omeniti je, da prejkoslej pohaja naš dekliški oddelek v Mariboru 54 deklic.
Na Koroškem smo poskušali na razne načine podpirati narodno gibanje, kajti osnovati toliko j>ol, kolikor jih je tam
potreba, to nam pač nikdar ne bo mogoče. Izbrati si moramo le gotove točke, drugod pa pomagati na drug način, ki je bil tudi lani precej uspešen. V Velikovcu število otrok ni zrastlo, dasi smo vse storili, kar je bilo na mestu. Ugodno je vplivala nastavitev posvetnega učitelja, ki je privabil mnogo obiska, pa tudi izven šole uspešno deloval. V velikovškem okraju treba obilo dela med ljudstvom, ki sc v mnogem danes oklepa ncmškutarslva. Odločno izjavljamo, da obsojamo strankarske gonje, ki se z gotove strani uganjajo v Velikovcu. Ne stranka, narodnost je naš program, to si naj gotovi gospodje odločno zapomnijo. Če se imajo intrige nadaljevati, potem je boljša ločitev, kakor neodkrita sloga. — Za velikovško šolo je po sedanji preuredbi dana podlaga za pravico javnosti, ki bo močno povzdignila ugled šole. Omenim, da je že kupljen svet ter se kmalu začne z zgradbo nove šole v bc 1 jaške m okraju, s čimer je drugo poglavje našega šolskega programa začeto. Kakor vidite, cenjeni zborovalci, gre v Korotan mnogo društvenega denarja. Dasi se nas je odbijalo, smo vendar delo nadaljevali in se celo odločili za zgradbo nove šolske trdnjave na Koroškem.
Preostaja mi prestopiti na Kranjsko, kjer smo morali žalibog tudi delovati. Pred vsem je bila potreba, da zavarujemo vzhodno mejo kočevskega otoka. Dve šoli sta se zgradili z našo pomočjo, za več drugih pa smo zagotovili take podpore, da smo zaprli pot Nemcem. Žclcznična trasa, kakor se je slednjič določila za progo Novo mesto-Črnomelj-Metlika, ni tako nevarna, kakor prvotna črnomaljska trasa, vendar bo treba velike pozornosti, da se ne bode kočevstvo z železniškim uradništvom vlilo v dolino. Črnomaljska podružnica, posebno pa dr. Malerič, se tukaj z delom odlikuje. Glede ostale Kranjske le omenim, da je naša akcija za nanieščenje slovenskega učitelja v Fužinah na Gorenjskem propala iz znanih vzrokov in so s tem Fužine za stalno izročene nemštvu. Glede otroških vrtcev je storila družba svojo dolžnost; tudi v revnejših krajih lahko občinam pomaga, toda ključ slovenskemu šolstvu na Kranjskem je v deželnem šolskem svetu. Tu pa dominirajo Nemci v vseli narodnovažnih zadevah povsem neomejeno.
Svojim šolam je družba nakupila lani učil za 6000 K. Ta številka znači, da gledamo, da je naše šolstvo strokovno na višku. Državno nadzorstvo vseskoz priznava, da je naše šolstvo izvrstno. Glede metodike in didaktike dajemo učiteljem mnogo več svobode in z vidnim uspehom. Učiteljstvo je delavno in zasluži, da izjavim, da smo nanj ponosni. Trudimo se, da njega gmotnim željam ugodimo. Pokojnine so zagotovljene.
Za skupno vsoto 2691 otrok, ki so v naših zavodih, skrbi 20 učiteljic-vrtnaric, 11 moških, 20 ženskih učiteljskih moči. Poleg njih deluje 7 katehetov, med njimi eden definitiven. Med učiteljstvom je 18 posvetnih in 13 redovnih moči, med vrtnaricami pa 18 posvetnih in 2 redovni.
Vkljub vsemu temu delovanju ni bila družba brez domačih nasprotnikov. Ž njimi ne bom polemiziral. Razpor s .Slovenskim
šolskim društvom" je po zadnji skupščini še nekaj časa razburjal prizadete gospode na Koroškem. Mar bi tisti čas porabili za delo v tem društvu, ki je spalo spanje pravičnega. Ponudene roke gospodje niso sprejeli, le psovali so, pri tem pa jim je zaspalo lastno dete.
Pred Ciril-Metodovo družbo je začelo strah postajati vodstva S. L. S. Izdalo je geslo na uničenje Ciril-Metodarskih podružnic, a uspeli je bil nasproten. Vzbudili so velikanski odpor narodnjakov in Ljubljana je videla mogočen zbor prosvedu-jočih pod predsedstvom našega Svetca. Mesto pristopiti in sodelovati, so sc gospodje končno iz strahu za svojo stranko odločili za ustanovitev strankarske obrambene organizacije. Tudi prav! — Manjšinska organizacija na Slovenskem izkazuje s tem napredek. Pred leti se med vodstvom sedanje nove manjšinske organizacije niso genili za družbo, le vladati so hoteli v njej. Čim so vlado izgubili, so izprevideli, da v njih lastnih vrstah zahtevajo manjšinsko delo pristaši, ki so bolj narodni. Strah za stranko je ustanovil »Slovensko Stražo". Mi jej ne nasprotujemo. Polja je za nas vse dovolj. Odkrito se bodemo veselili, ko bodo stale na meji šolske trdnjave »Slov. Straže". Naj smatra »Slov. Straža" za svojo nalogo, tekmovati z nami v delu za narodne manjšine, in zadovoljni bodemo vsi.
Družbeno vodstvo se je shajalo vsak mesec k 1 ali 2 sejam, vmes pa so še bile mnoge druge ožje seje. Vladala je popolna sloga in enotnost.
V pisarni delujejo 4 moči z redko požrtvovalnostjo. Zmagale so velikansko delo v korespondenci in knjigovodstvu; hvala tem vrlim in zvestim tovarišem!
Častita gospoda! Povedal sem vam, kaj je družba delala. Moral pa bi povedati še mnogo več, če bi hotel izkazati, kje naša družba ob pomanjkanju moči ni mogla zastaviti. Odkloniti je morala mnogo, zelo potrebnih predlogov. — V novem 25 letju bo treba še bolj napeti moči. Častna je doba, na katero zremo nazaj, a še častnejša in plodonosnejša bo naša prihodnost, če vztrajamo v napredovanju. V tem 25 letju se bo zbila vojna med slovanstvom in germanstvom do odločitve. V tej vojni ostani naša družba neomajna in zmagovita bojevnica.
Pozdrav zastopnice naših malčkov.
Prvotnestnik:
Predno pridemo k blagajnikovemu poročilu, si dovoljujem slavni skupščini predstaviti našo malo Stanko Blaževo iz Mozirja, ki si je izprosila dovoljenje, da sme izpregovoriti par besed. Dajem jej besedo.
Stanka Blaževa:
lz planinskega raja Mozirja prihitela nas je četverica poslancev malih in starejših od ženske podružnice k divni jubilejni
skupščini, da vam med drugim prinesemo sobojevniške pozdrave vseli onih, ki so žal morali ostati doma. Dovolite, da tudi jaz prisrčno čestitam Družbi sv. C. in M. k jubileju in prosim za njo pri naših blagovestnikih najsijajnejše, z najlepšimi uspehi venčane bodočnosti. V oporo teh iskrenih voščil bi bila rada prinesla prvi dvestokronski kamen mozirskih otrok, pa izklesanega imamo še le polovico; pošljemo vam ga gotovo še v letošnjem poletju. Gornje-savinjska ženska C.-M. podružnica v Mozirju vas pozdravlja z jubilejno pokroviteljnino, ki vam jo izročam jaz. Od nas malih pa sprejmite le duhtečih planinskih pozdravov in s trudom nabranih, skromnih 20 kron. Danes sicer mali dar polagamo domovini na aitar, a ko nekoč nam zraste silna moč, dvignili bodemo dlan v brambo pred tujim nasilstvom s pomočjo sv. Cirila in Metoda za dom in sv. nam rodno zemljo. (Burno odobravanje.)
Poročilo blagajnikovo.
Družbeni blagajnik, notar Aleksander Hudovernik je
poročal:
Slavna velika skupščina 1 O 25. veliki skupščini, h kateri ste prihiteli iz	vseh slovenskih pokrajin,	vam	moram poročati, da	je
Družba sv.	C. in M. v minulem letu	jako	krepko delovala, kajti
letni računski zaključek nadkriljuje glede na denarni promet vse prejšnje. Dohodki so znašali 1909. leta K 187.087i() ter presegajo one iz leta 1908., ki so znašali K 136.268'69, za K 50.818-41. — Potroškov smo imeli K 174.103-95, torej za K 50.818 41 več nego leta 1908. in je znašal končni prebitek K 12.983-15. Prispevki podružnic so znašali K 57.12175, leta 1908. pa K 49.026'80; pomnožili so se za K 8094-95. Iz tega pa sklepamo, da so se podružnice zavedale svoje narodne dolžnosti.
Podružnic je bilo delavnih 167, torej 45 več nego leta 1908. Od teh odpade na Kranjsko 75, na Štajersko 54, na Koroško 8, na Goriško in Tržaško pa 30. Prvenstvo med vsemi podružnicami pristoji naši	neumorno delavni moški	podružnici v Trstu,	ki
je glavni	družbi poslala K 952566,	drugo častno mesto	pa
naši vrli ženski podružnici v Trstu, ki je glavno družbo podprla z letnimi dohodki v znesku K 3385 06. Slava našim vrlim Tržačanom, ki so nam sijajen zgled narodne požrtvovalnosti in rodoljubnega delovanja! Na Goriškem pristoja prvo mesto moški podružnici v Gorici s K 190118, na Štajerskem moški podružnici v Mariboru s K 2307-40, na Koroškem podružnici v Glinjah s K 16690 dohodkov, na Kranjskem pa ženski podružnici v Novem mestu z K 1199 dohodkov. Na čast našim podružnicam moramo prlpoznatl, da so večinoma vse krepko delovale. Jako živahno je delovala podružnica v Škofljici, ki je bila neutrudljiva v prireditvi veselic in gledaliških predstav v prilog naši družbi. Naj jo v tem delovanju posnemajo tudi druge posestrime. Take veselice, ki jih prirejajo podružnice, niso samo velikega moralnega
pomena, temveč tudi mogo v gmotnem oziru izdalno podpreti našo družbo. — Slovenski časniki so nabrali za družbo K 7861*71, med temi »Slov. Narod" K 7160-02. Ti dohodki so za onimi iz leta 1908. zaostali za K 4074 13. Nasproti pa je v minulem letu napredovala prodaja družbenih vžigalic; dobila je namreč družba iz te prodaje K 714240, torej za K 1142-40 več nego leta 1908. Računski listki so nam vrgli K 6876 11, torej za K 1356-58 več nego leta
1908.	Družbeni nabiralniki so se dobro obnesli, dali so nam namreč K 21.887-31, torej za K 774907 več nego leta 1908. Narodni kolek nam je nesel K 11.607-69, torej K 3203-56 več kakor leta 1908.
Nasproti so sc pa tudi potroški za šole in družbene zavode pomnožili. Dočim jih je bilo leta 1908. K 56.074-78, znašali so preteklo leto K 94.963-68 in so sc torej pomnožili za K 38.888-90. Naš poziv, da prispevate k obrambnemu skladu, ni ostal brezuspešen. Do konca leta 1909. se je za obrambni sklad vplačalo skupaj K 29.143-13, do zadnjega rožnika tega leta pa že K 64.187 19 ter je priglašenih 749 kaincnov po 200 K. Podpisati bode treba še 251 kamenov in naš obrambni sklad bode popoln. Zato poživljamo še tiste svoje rojake, ki so v prijetnem položaju spomniti se naše družbe v obrambnem delu in kateri se doslej še niso odzvali našemu pozivu, da to v najkrajšem času store.
Z veseljem in zadoščenjem se moram tu spominjati naših ameriških Slovencev. Tudi oni vedo ceniti delovanje naše družbe in nas krepko podpirajo. Osnovali so celo v svoji novi domovini podružnice, katerih štejemo doslej 27; poslali so nam preteklo leto K 634 86.
Čista družbena imovina je znašala koncem preteklega leta K 313.063'63, koncem leta 1908. pa K 252.145-13 in je torej narasla za K 60.918-50.
Če se ozremo na dolgoletno delovanje družbe, priznati moramo, da se je družba v teh letih svojega zavednega delovanja razvila iz začetkom šibkega drevesca v mogočno, veliko drevo, ki razprostira sedaj svoje veje čez vse slovenske pokrajine. Kako se je družba v teku svojega obstanka dvigala in kako je rasla, nam najbolj kaže njen denarni promet. Prvo leto svojega delovanja je imem K 13.027 22 dohodkov, v preteklem letu pa K 187.087-10, torej za približno 15 krat več nego prvo leto. Potroški prvega leta so znašali K 1785 82, potroški minulega leta pa K 174.103-95, torej okroglo 98 krat toliko kakor prvo leto. Do leta 1892. družbeni dohodki niso presegali zneska K 20.000; od leta 1892 naprej so znašali dohodki več nego K 20.000-—, a do leta 1898. niso prekoračili zneska K 40.000—, Leta 1899 so znašali K 93.97571, pa so že prihodnje leto pali na K 33.133-64. Leta 1904. so prekoračili znesek K 50.000-—. Od leta 1907. se dohodki vsako leto množe. V tej meri, kakor so rasli družbeni dohodki, rasli so tudi potroški. Ves čas svojega delovanja je imela družba vsega skupaj K 1,168.715-08 dohodkov, stroškov pa K 1,113 962-60. To so za naše razmere velikanske vsote. Družbeni proračun za leto 1911. izkazuje po-
trcbščinc v znesku K 687.400-—, pokritja pa le K 136.700' — , torej nedostatka K 550.700'—. Ta primanjkljaj se da s tein izpričati, da sc je postavilo v proračun za nove šolske stavbe K 500.000'—. Naši narodni nasprotniki s čczdalje večjo močjo bijejo ob našo rodno zemljo. Opozarjam vas samo na delovanje naših narodnih nasprotnikov. Preteklo leto je otvoril nemški Schul-verein novo postojanko na naši zemlji, nemško šolo v Sent Lenartu v Slov. Goricah, v katero se je vpisalo 180 otrok. Sedaj nadaljuje svoje ponemčevalno delo v Studencih pri Mariboru. Poizkus na Polzeli ustanoviti nemško šolo se jim je za sedaj izjalovil. Slovensko prebivalstvo je namreč energično protestiralo zoper ta napad na našo deco. Na nekem shodu v Studencih pri Mariboru je povedal poslanec Malik, da bode nemški Schulvcrein izdal za nemško šolo na Bregu pri Mariboru K 15.000'—, za razširjenje nemške šole v Podbrczju pri Mariboru K 20 000'— in za šolo v Studencih pri Mariboru K 25.000'—. Doslej je nemški Schulverein samo za slovenski Štajcr izdal K 1,338 270'—, a sedaj si hoče v prvi vrsti osigurati mariborsko okolico. Na Koroškem je podpiral pet otroških vrtcev, podporo za Velikovec in Borovlje pa izdatno zvišal. Na Kranjskem je sezidal novo šolo v Rovtah ter dal podpore za nove šolske zgradbe na Kočevskem. Poglavitno pa je, da je vzel v svojo popolno oskrbo nemško štirirazrednico v Spodnji Šiški ter si tako postavil tik pred durmi bele Ljubljane novo postojanko. Razširil je tudi šolo v Livoldu (Lienfeld) in Šal ki vasi na Kočevskem. Naši bratje na sinji Adriji se bore proti dvema sovragoma. Nemški Schulverein je zagotovil obstanek nemški šoli v Lovrani ter veliko žrtvoval, da se razširijo ponemčevalnice v Gorici in Opatiji. Legi nazionale ni nič kaj prav, da naše šole v Trstu tako lepo napredujejo. Zato namerava ustanoviti v bližini šentjakobske šole takozvani „Ricreaotorio“, zavod, kamor bi lovili nedolžne slovenske otroke z obleko in hrano ter jih tako pretvorili v najhujše nasprotnike naše. Naša stvar bo, tudi to nakano, če ne popolnoma onemogočiti, vsaj deloma prestreči. V to svrho je dala Lega nazionale vse svoje prihranke zadnjih let. Dohodki Lege nazionale so znašali preteklo leto K 422.286'59, izdatki pa K 347.40993, in ta denar je večinoma določen za poitalijančevanje naše primorske posesti. Nemški Schulverein je imel leta 1909. dohodkov K 938.034'—, stroškov pa K 806.894'—. Roseggerjev sklad z dvema miljonoma je popolnoma plačan, in že so določili iz tega sklada nad pol milijona kron za nove ponemčevalnice v planinskih deželah.
Ali naj mi pri teh dejstvih držimo križem roke? Ali naj z mirnim očesom gledamo, »kako rod za rodom gine?“. Tudi mi moramo podvojiti naše delo in naše prispevke, ako hočemo odbijati te napade. Misliti moramo na nove vire našim dohodkom, ako hočemo uspešno nadaljevati započeto delo za okrepitev naših meja in za rešitev našega najdražjega zaklada, naše nedolžne dece. Lega nazionale je imela preteklo leto 36.193 članov ter je povprečno vsaka dvajseta oseba italijanske narodnosti član Lege, in pri nas? Koliko članov šteje naša družba? Dajmo si danes pri tej slovesni
seji obljubo, da bodemo z vso vnemo delali na to, da bode naša družba štela do prihodnje glavne skupščine najmanj 100.000 članov, kar bi nam doneslo K 200.000 — dohodkov. Res je, z globoko hvaležnostjo moramo pripoznati, da nam je naše delo nekoliko olajšal s svojim uprav kraljevskim darom naš blagopokojni Karol Kotnik, a vzpričo premišljeno zasnovanemu delu naših narodnih nasprotnikov bode treba še novih in velikih žrtev, če hočemo izpopolniti obrambeno delo na šolskem polju. Mnogo ste storili za družbo, drage Slovenke in dragi Slovenci, a ne omagujte pri plačevanju narodnega davka in bodite še nadalje požrtvovalni, ko nam gre varovati naše najdražje svetinje.
Pretresljiv prizor se je vršil v hrvatskeni deželnem zboru v seji dne 4. malega srpana 1848. leta. Hrvati so zahtevali od bana, da naj pošlje novo vojsko v Slavonijo, katero so hoteli ugrabiti Madjari. Jelačič jim mirno odgovori, da more poslati 30 do 40 tisoč vojakov v obrambo. „Ali dajte mi sredstva za vzdrževanje vojske!“ Na to položi Hrvat Bužan 300 gld. na mizo ter zaprosi svoje tovariše, da naj mu slede. Poslanci odpirajo svoje denarnice, jih praznijo ter dajo vse, kar imajo. Kdor ni imel dovolj denarja, dal je srebrnino in zlatnino. Tako je gomirski arhimandrit Ilič z vrata snel svojo dragoceno zlato verižico in zlati križ. Gospe in gospodje z galerije so sneli z rok zlate prstane, odpeli zapestnice ter svoje zlate ure, igle, uhane in verižice oddali domovini na altar. Hipoma je bilo na mizi pred banom 15 536 gld. gotovine, a 5320 gld. v dragocenostih. Se istega dne je poslal banu nadškof Haulik 2000 gld., a pomožni škof Srot 8000 gld. Zagrebčani pa so ined seboj naravnost tekmovali, kdo bode več zlatega in srebrnega nakitja, dragocene posode itd. položil domovini na altar. Slavonija je bila rešena; rešilo jo je hrvatsko rodoljubje; našo rodno zemljo pa bode pretečega narodnega pogina rešila vaša domovinska ljubezen in vaša požrtvovalnost.
In kako se godi nam? Naši narodni nasprotniki preže na našo lepo zemljo in jo nam hočejo ugrabiti; potujčiti nam hočejo i našo deco, ki je prirasla našemu srcu, ki je kri naše krvi. Nemci so izdali geslo, da si morajo preko našega ozemlja graditi pot do Adrije. „P o t do A d r i j e m o r a n a m N c m c e m o s t a t i p r o s t a! V prvi vrsti se bijemo tam za svoj dom. Bijemo se pa tudi kakor del velikega nemškega naroda za njegovo svetovno cesto k Adriji." Tako je po .Miinchner Neueste Nachrichten" govoril podpredsednik nemškega Schulver-eina na letnem občnem zboru društva: .Fiir das Deutschtum im Auslandc*.
Iz vaše srede pa se čuje obupen klic: rešite nam našo deco, pomagajte nam, naš čolnič se potaplja! Domovinska ljubezen ne pozna nobene meje. Sedaj ko je nevarnost potujčenja naše zemlje največja, bodi naša požrtvovalnost še večja. Posnemajmo v tej največji sili naše brate Hrvate! Kar moremo dati, vsak po svojih oceh darujmo Družbi sv. C. in M., da bode mogla tem uspešneje ac a jevati svoje domorodno delo. In ko ste se ogreli, drage slo-
venske sestre in bratje, v osrčju slovenske zemlje, ko ste se v naši lepi beli Ljubljani znova navdušili za svoj rod ter se povrnete domov, povejte svojim rojakom, da se Družba sv. C. in M. v polni meri zaveda svoje vzvišene naloge ter bode po praviloma začrtani jej poti dalje korakala, da doseže svoj veliki smoter, obvarovati slovensko deco potujčenja in obraniti jo našemu narodu 1
Poročilo nadzorništva.
V imenu nadzorništva je izjavil dr. Vladimir Ravnihar,
da je opetovano pregledal blagajno in našel, da so vsi računi popolnoma v redu. Zato predlaga absolutorij in zahvalo odboru, pisarni in posebej še blagajniku.
Pozdrav z juga in s severa.
Gospa Karla Ponikvarjeva iz Trsta je pozdravila skupščino rekoč, da je bila tudi ona med tistimi, ki so stali družbi ob zibeli. Zahvalila sc je družbi, da je obračala posebno pozornost na Trsi in tržaške Slovence in prosila, da jim tudi zanaprej ne odtegne svoje pomoči. Oni ljubijo svoje morje s prav toliko ljubeznijo, kakor drugi Slovenci svoje gore in reke. Ali globočine tega morja so pogubne in temne, kakor so pogubonosne narodu sovražne sile, proti katerim iščejo zaslombe v Družbi sv. C. in M. Zahvalila se je družbi v imenu vsega narodnega ženstva, zlasti v imenu Tržačank.
Župan Fran Kobentar s Koroškega je prinesel pozdrave in zahvalo vseli koroških rodoljubov družbi za njene žrtve na Koroškem. Posebno se jej je zahvalil v imenu slovenskega naraščaja iz velikovške družbene šole, ki ga je pripeljal učitelj Anton Pesek v Ljubljano. Razodel je nado, da bo mladina iz družbenih šol na Koroškem še bolj zavedna in pride dan, ko bomo lahko zaklicali sedaj nam še sovražni vladi: Vlada, nam daj, ml nič ne prosimo!
Prvoinestnik:
Ker sc nihče več ne oglasi k besedi, smatram, da je tajnikovo, blagajnikovo in nadzorstveno poročilo odobreno in predlog dr. Ravniharja sprejet!
Volitve.
Prvomestnik:
lz vodstva izstopijo letos gg.: A. Senekovič, dr. Iv. Merhar, Fran Pahernik in dr. Gregor Žerjav; umrl je g. dr. Karol Bleivvcis vitez Trsteniški, odpovedal pa sc je radi premestitve gosp. prof. Fran Vajda.
V nadzorništvu so bili dosedaj gg.: dr. Fr. Ilešič, dr. Ferdo Mtiller, Matija Prosekar, dr. Vladimir Ravnihar in Miloš
Stiblcr, v razsodništvu pa gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Karol Šavnik, dr. Fran Tekavčič in dr. Karol Triller.
Voliti je torej šest odbornikov, štiri za dobo treh let in dva za dobo dveh let, nadzorništvo in razsodništvo.
Mestni župan 1. Hribar predlaga, da se voli z vzklikom. (Sprejeto.)
1.	Hribar:
Slavna skupščina! Glede na to, da moremo po poročilu nadzorništva biti popolnoma zadovoljni z dosedanjimi člani vodstva, predlagam, da se volijo dosedanji člani vodstva gg.: Andrej Senekovič, dr. Ivan Merhar, Fran Pahernik in dr. Gregor Žerjav na tri leta in na novo gg.: dr. Ivan Tavčar in dr. J. Šlebinger na dve leti. (Sprejeto.)
Dr. Otokar Rybdč:
Predlagam, da se volijo v nadzorništvo dosedanji člani gg.: dr. Fran Ilešič, dr. Ferdo M ti 11 e r, Matija Proseka r, dr. Vladimir Ravnihar in Miloš Stibler
in v razsodništvo gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Karol Šavnik," dr. Fran Tekavčič in dr. Karol Triller. (Sprejeto.)
Slučajnosti.
Prečitajo se brzojavni pozdravi skupščini, ki so jih poslali: Ustfedni Matice Školska v Pragi, Vrtovec iz Tolmina, župan Kastelic iz Materije, poslanec Valentič iz Kopra, župnik Gabron iz Skočidola na Koroškem, zidanmoška podružnica društva jugoslovanskih železniških uradnikov, deželni poslanec A. Gabršček ter drž. poslanec Klofač, Simko Grabovski in Pavensky iz Zemuna (potujoči v Sofijo). Pismeno je čestitala podružnica Češkoslovanske Jednote v Plzni.
Blagajnik je prcčital prispevke, ki jih je Družba sv. C. in M. dobila povodom glavne skupščine.
Darovi o skupščini.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila na glavni skupščini dne 3. malega srpana 1910 bogate darove:
A. družbena pisarna je prejela: a) v gotovini: 1. podružnica Škofljica 200 K, 2. delavke v tabačni tovarni tu, 5 K,
3.	kegljaški klub »Ruši“, tu, za obrambni sklad 200 K, 4. neimenovan tu, 100 K, 5. železniški uradniki južne železnice, tu, za obrambni sklad 200 K, 6. dr. Josip Kolšek, Laški trg 200 K,
7.	Ivanka Mikuž, tu, za obrambni sklad 200 K, 8. neimenovan, Dunaj 10 K, 9. podružnica na Polzeli za sklad 2. kamen 200 K,
10.	Julij Zigan, Polzela 20 K, 11. podružnica Kropa, Kamna gorica itd. 52 K, 12. m. in ž. podružnica Vrhnika, za obrambni sklad 200 K, 13. župnik Fr. Škrjanec, tu 5 K, 14. podružnica Trebnje 60 K, 15. m. in ž. podružnica Kranj, za obrambni sklad
336 K, 10. podružnica Unec po ge. Sebenikarjevi 61 K, 17. podružn. Dobrunje 100 K, 18. celjski gimnazijci za obr. sklad 200 K, 19. Fran Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu 10 K, 20. kegljaška zveza „Edinost“, tu, za obr. sklad 200 K, 21. Slov. omizje v »Sladki luknjici" v Celovcu za obrambni sklad 20 K, 22. natakar Lipe v »Evropi", tu, svojo napitnino 3. malega srpana 6 K, 23. S. Treo, stavbnik, tu 20 K, 24. Stele, Svetcc, oba krščena pri istem kamenu po 1 K, 2 K, skupaj 2607 K; b) v hranilnih knjižicah: Slovenski trgovski akademiki v Gradcu 67 K; B. blagajnik A. Hudovernik prejel: a) v gotovini: 1. podružnica v Planini 30 K, 2. ženska podružnica Zagorje 101 K in pokroviteljnina 200 K, 3. podružnica Rajhenburg, za obrambni sklad 100 K, 4. narodni duhovnik, tu, za 2. kamen obrambnega sklada 120 K, ,5. podružnica Vransko 160 K, 6. Ant. Kalister, Trst, za obrambni sklad 200 K, 7. podružnica Vuzenica, za obrambni sklad 100 K, 8. ženska podružnica Trst 2500 K, 9. podružnica Vuhred 1. s.: podružnica 100 K, gospa M. Pahernikova 100 K, skupaj 200 K; za obrambni sklad:
10.	podružnica gornjesavinska ženska v Mozirju i. s.: po mali Stanki 100 K, po T. Ježovnikovi brzojavno 100 K; za obrambni sklad: 11. »Malčki" v Mozirju po Stanki 20 K, 12. mariborska ženska podružnica za obrambni sklad 200 K, 13. ženska podružnica v Pevmi za obrambni sklad 200 K, 14. zastopniki koroških Slovencev za obrambni sklad 200 K, 15. rodoljubi v moški podružnici v Radovljici 50 K, 16. Iv. Murnik, tu, za obrambni sklad 100 K in namesto pozdrava 20 K, skupaj 120 K, 17. učenci šentjakobske šole v Trstu 100 K, 18. podružnica Kranjska gora za obrambni sklad 100 K, 19. »Rdeča marela" v Pulju, za obrambni sklad 200 K, 20. dr. E. Dereani, Gorica 1000 K, 21. Slovenci v Ameriki 1000 K, skupaj 7104 K. b) v hranilnih knjižicah: 1. prefe-rancarji v Škofji loki za obrambni sklad 200 K, 2. celjski podružnici 1000 K, skupaj 1200 K. Vsota vseh prejemkov na skupščini znaša torej 10.978 K. Družba je še prejela po poštnočekovnem prometu mnogo prispevkov za jubilej. Ti zneski so bili objavljeni v mesečnem izkazu za mali srpan 1910.
Prvomestnik se je zahvalil skupščinarjem za potrpežljivost in požrtvovalnost, ki so jo kazali ves čas med zborovanjem, obljubil, da bo vodstvo tudi v bodoče hodilo po isti poti kakor dosedaj; prosil je skupščinarje, da bi še naprej vodstvo v njegovem stremljenju podpirali in zaključil skupščino z vzklikom: Živeli narodni Slovenci!
Veselica.
Več mesecev so se snovale priprave za jubilejno veselico Družbe sv. C. in M. Pod vodstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve je vztrajno deloval veselični odbor, ki je imel svoje članice po vseh slovenskih pokrajinah. Naše rodoljubke so vsepovsod marljivo nabirale raznovrstne darove. Za veselišče se je odbral obširen prostor za podturensko graščino ob hotelu »Tivoli". V
prijetnem zelenju so bili nameščeni lični paviljoni posameznih pokrajin in nekaterili podružnic. V nedeljo popoldne dne 3. malega srpana 1910 se je vršila veselica, ki je iz najsijajnejših, kar jih je videla Ljubljana. Ob 3. uri je dospel sprevod podružničarjev iz ljubljanske okolice v narodnih nošah. Pred vozovi s svati so jahali jezdeci z velikimi slovenskimi trobojnicami v rokah Vozovi so bili okrašeni z zelenjem, cvetlicami in zastavicami, ^a najlepše cvetke so bila slovenska dekleta v lepi narodni noši. Čvrsti mladeniči, brhka dekleta, postavni možje in ponosne žene, godci svirajoči na harmoniko in klarinet, vozniki veselo mahajoči z zastavicami so bili od neštevilnega občinstva navdušeno sprejeti. Veselico je obiskalo nad 20 tisoč ljudi. Narodne dame iz vseh slovenskih pokrajin so stregle gostom. Žal, da je dež malo pred
9.	uro zvečer storil konec tej krasni veselici, ki je dala Družbi sv. C. in M. čistih K 12 452 87. Z dopoldanskimi darili vred je dobila naša šolska družba dne 3. malega srpana 1. 1910 ogromno vsoto K 23.430-87, očiten dokaz, kako slovenski narod ljubi in ceni svojo Družbo sv. C. in M.
Zalivala.
V zadregi smo. Tako veličastna slavnost -- dosedaj edina na Slovenskem — zahteva izvenreden odziv: brezmejno zahvalo in naša dolžnost je izreči jo vsem in vsakemu posebej, kdorkoli je na ta ali oni način sodeloval in omogočil, da se je 25 letnica Družbe sv. C. in M. tako sijajno izvršila. V prvi vrsti gre topla hvala poglavarju naše prestolnice velecenjenemu gospodu županu ljubljanskemu in držav, poslancu Ivanu Hribarju, ki je sedaj že drugič pozdravil sktipščinarje ob njihovem delu.
Prav posebno hvalo smo dolžni p. n. zastopnikom bratskih društev gg.: drž. poslancu Vekoslavu Spinčiču, predsedniku Družbe sv. C. in M. za Istro, njenemu podpredsedniku dr. Nik ti Fabianiču, odbornikoma iste dr. Iv. Poščiču in Viktorju Tomičiču, načelniku „Pučke Prosvjete" g. prof. Martino v iču in g. dr. M. Mandiču, gg. poslancem: Engelbertu Ganglu, dr. Iv. Oražnu, ki je kot načelnik Slovenske Sokolske Zveze pozdravil zborovalce, dr. Sla viku, dr. Trillerju, dr. Vilfanu, nadsvetniku Višnikarju.
Na županov poziv se je oblekla Ljubljana v proslavo družbenega jubileja v slavnostno obleko. Vzhičeni ob tolikem počeščenju kličemo s pesnikom: Bog živi te, bela Ljubljana, ti zdaj naš ponos in vzor!
Slovenski pregovor: žena tri vogle drži! se je obistinil v Družbi sv. C. in. M. Slovenskim gospem in gospodičnam, ženam in dekletom, ki na vseh voglih drže našo družbo in jej zagotavljajo obstoj: vekovita slava! Nad pol leta nevtrudno delujoče so pripravile Družbi sv. C. in M. tako 25 letnico, da bi se^ smela ponašati z njo društva večjih narodov nego je naš. Najsrčnejša hvala našim Slovenkam iz vseh pokrajin, ki so v posebnem
veseličnem odboru, kateremu je bila načelnica gospa Franja dr. Tavčarjeva in blagajničarka gospa Ivana Supančičeva, tvegale vse svoje moči v proslavo njim tako drage družbe.
Najiskrenejša hvala vsem, ki so blagovolili pokloniti dragocena darila raznih strok. Priromala so na naše vcselišče od povsod, kjer bijejo srca za prospeh naše družbe. Bog živi nabiralce in darovalce in jim stoterno povrni imetje! V krasnih paviljonih so se razvajala družbi v prid ta darila. Hvala stavitcljem med njimi v prvi vrsti g. mest. stav. pristavil Viktorju Zupancu in okrasitcljem teh nepozabnih šotorov!
O družbeni jubilejni slavnosti so delovala slavna društva: »Ljubljanski Zvon" in Žirovnikov zbor iz Št. Vida nad Ljubljano, predvsem pa praško akad. društvo „Adrija“, katere neumorni delavni odsek je priredil dvadnevni manjšinski tečaj, ki ne ostane brez sadu.
Poleg zastopnikov naših podružnic, pokroviteljev in skladateljev, katerim se zahvaljujemo za obilno udeležbo, se je zbralo izredno mnogo prijateljic in prijateljev Družbe sv. C. in M., zlasti z naših obmejnih pokrajin: iz Trsta, odkoder je bil poseben vlak s stotinami članov slavne N. D. O., z Goriškega, Štajerskega, Koroškega in Kranjskega, pa tudi iz bližnje okolice ljubljanske, ki je poslala na veselišče v narodnih nošah opravljene svate. Zastopani so bili vsi naši stanovi, celo naši malčki so poslali svojo dično zastopnico Stanko iz Mozirja, ob katere srčkanem pozdravu so solzile mnogim oči. Toliko udeležbo na letošnji skupščini pišemo na rovaš našim družbi naklonjenim časnikom. Vsem, ki so prišli od daleč in od blizu navduševat se za sveto narodno stvar in proslavit družbeno 25letnico kličemo: Hvala vam! Ostanite i v bodoče zvesto vdani praporu družbe sv. C. in M. in delujoči za njen blagi namen!
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
Bilanca
družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani
za leto 1909.
lPrejemlci.
Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1908. I. . . .	50.270	K	60	v
Dohodki leta 1909.
1.) Račun prispevkov podružnic in sicer udninc, pokroviteljnine, darila, veselice i. t. d.
a)	Kranjsko........... 21.822	K	78	v
b)	Štajersko...........12.108	„	77	„
c)	Koroško............... 609	.	17	.
d) Primorsko i. s.
Goriško .	6.855 K 21 v
Trst . .	15.725	„	82	.	22.581	.	03	.
Skupaj	.	.	.	57.121	K	75	v
2.) Račun dohodkov izvenpodruž-
ničnih veselic	 3.628	„ 44 „
3.) Račun daril in podpor i. s.
občin .... 2.762 K 30 v hranilnic in
posojilnic . . 1.832 „ 68 „ društev . . . 4.642 . — .
Skupaj .	.	.	9.236	„	98	„
4.)	Račun	darov	Mohorjanov	.	.	10	„	74	„
5.)	„	Slovencev v Ameriki.	634	„	86	.
Odnos .	.	.	70.632	K 77	v_____________
Odnos . . . 50.270 K 60 v 7
Prenos . . Prenos . . .	70.632	K	77
6.) Račun	raznih darov ....	9.298	„	32
7.)	„	dohodkov iz družbenih
nabiralnikov.................... 21.887	„	31
8.) Račun zbirk časnikov i. s.
„Slov. Narod* 7.160 K 02 v „Mir“ ...	402	„	-	„
.OlasNaroda*	210	„	—	„
„Notranjec*	40	„	59	„
„Nar. I.ist" .	28	„	10	„
»Slovenec* .	21	„	—	„
Skupaj . . .	7.861	. 71
9.) Račun dohodkov iz prodaje
družbenih vžigalic.............. 7.142	„	40
10.) Račun dohodkov	družb, mila 1.200	„	—
11.) Račun dohodkov družbenega cigaretnega papirja............... 245	„	56
12.) Račun dohodkov družbenega
čistila (kreme) za črevlje .	.	200	„	—
13.) Račun dohodkov družbenega
platna................................ 200	„
1 tj Račun	dohodkov družbenih
cilindrov za svetilke	....	440	„	— ,
15.) Račun dohodkov družbenih
drož......................... 150	„	50 ,
16.) Račun dohodkov družbenega
čaja in ruma.................. 50	„	— ,
17.) Račun dohodkov družbenega mazila za kovine in tla, ter
vazalina za čevlje........... 100	„	—	„
18.) Račun dohodkov družbenega
črnila in kleja................ 22	„	60
19.) Račun dohodkov družbenih
šolskih knjig................ 1.132	„	38
Odnos	. .	. 120.563	K	55 v
Odnos . . .
. 50.270 K 60 v v
Prenos . . . Prenos . . . 120.563 K 55 v
20.) Račun dohodkov družbenih
knjig	 390	„	04	„
21.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega koledarja i. s. za leto 1909. .	621	K	18	v
.	1910.	.	2.825	.	44	„
Skupaj . . .	3.446	„	62	„
22.) Račun dohodkov iz prodaje
narodnega kolka............... 11.607	„	69	„
23.) Račun dohodkov družbenih
razglednic	 5.283	„	41	„
24.) Račun dohodkov za računske
listke ....................... 6.876	„	11	,
25.) Račun dohodkov	iz volil	.	.	2.838	„	76	„
26.)	„	obresti od naloženega
denarja................. 1.704	„	70	„
27.) Račun dohodkov Veselove
knjižnice	 11	„	80	„
28.) Račun dohodkov iz družbenih
poslopij in posestev	....	694	„	32	„
29.) Račun dohodkov narodnega
davka................... 1.094	„	12	„
30.) Račun dohodkov iz prodaje
starih znamk.............. 182	„	60	„
31.) Račun dohodkov vrnjenih predujemov..................... 290	»	—	„
32.) Račun raznih prejemkov	.	.	1.295	,,	65	„
33.)	„ prehodnih	prejemkov.	1.664	„	60	,,
34.) Račun dohodkov za (Ciril-
Met.) obr. sklad...... 29.143	„	13	„
Dohodki znašajo torej leta 1909 skupaj . . . Novo najeto posojilo pri posojilnici v Mariboru .................................................
Skupaj . . .
187.087 „ 10 „
8.000 „ — „ 245.357 K 70 v 7*
I zel £i Lici.
1. Račun stroškov deške ljudske šole v Trstu.	
a) Plače in remuneracije učiteljem	
in katehetom		11.498 K 96 v
b) Plača strežnici in slugi . . .	488 „ 16 „
c) Najemnina za vzporednice . .	2.763 „ 40 „
d) Učila, šolska oprava i. t. d.. .	1.105 „ 44 „
e) Zidarska in druga dela . . .	1.129 „ 47 „
f) Kurjava		292 „ 50 „
g) Davki, zavarovalnina in drugo	621 „ 75 „
	Skupaj . . . 17.899 K 68 v
2. Račun stroškov dekliške ljudske šole v Trstu.	
d) Plače in remun. učiteljicam. .	2.005 K 88 v
b) „ slugi		237 „ 24 „
c) Najemnina za šolske prostore.	1.940 „ 10 „
d) Učila, šolska oprava i. t. d.	936 „ 77 „
e) Zidarska dela		554 „ 64 „
f) Kurjava		45 „ 40 „
	Skupaj . . . 5.720 „ 03 „
3. Račun stroškov dekliške ljudske šole šolskih	
sester v Trstu.	
a) Plače, stanarina i. t. d. šolskim	
sestram in katehetom ....	9.054 K 99 v
b) Najemnina, kurjava i. t. d. šol.	
sestram za eno vzporednico za	
šolsko leto 1908 09 in 1. sem.	
šol. leta 1909/10 		1.200 „ — „
c) Plača strežnici		330 „ — „
d) Učila, šolska oprava, razna	
dela i. t. d		859 „ 54 „
e) Kurjava		223 „ - „
f) Davki, zavarovalnina in drugo	679 n 40 „
Skupaj . . . 12.340 „ 03 „ Odnos . . . 35.966 K 64 v
Prenos . . .
4. Račun stroškov otroškega vrtca v Rojanu.
a) Plača vrtnarici......................... 966	K	62	v
b) Najemnina za vrtec.................... 1.028	„	22	„
c) Učila.................................... 40	„	70
Skupaj . . .
5. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Ivanu poleg Trsta.
a) Plača vrtnarici....................... 1.028	K	—	v
b) Najemnina za vrtec...................... 300	„	—	„
c) Plača strežnici	 84	„	—	„
d) Kurjava.................................. 30	„	—	„
e) Učila in drugo	 236	.	71	„
Skupaj . . .
6. Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu.
a) Plača vrtnarici....................... 1.028	K	—	v
b) Najemnina za vrtec	 320	„	—	»
c) Plača strežnici......................... 108	„	—	„
d) Kurjava.................................. 40	,	—	,
e) Učila in drugo	 60	„	04	.
Skupaj . . .
7. Račun stroškov otroškega vrtca v Skednju.
a) Plača m doklada vrtnarici . .	1.056'	K 62 v
b) Najemnina za vrtec...................... 540	„	—	„
c) Učila.................................... 48	.	42	„
d) Kurjava, strežnica in drugo .	187	„	54	„
Skupaj . . ,
8. Račun stroškov otroškega vrtca v Verdeli.
a) Plača vrtnarici......................... 449	K	98	v
b) Kurjava.................................. 30	„	—	„
c) Razna stavbna dela...................... 479	„	10	„
Skupaj . . . Odnos . . .
35.966 K 64 v
2.035 „ 54 „
1.678 „ 71 .
1.556 . 04 .
1.832 „ 58 »
Prenos . . .
9.	RaCun stroškov otroškega vrtca v Pevmi.
a)	Plača vrtnarici............ 800	K	—	v
b)	„ strežnici................. 80	„	—	„
c)	Najemnina.................. 320	„	—	„
d)	Učila, kurjava	in	drugo	.	.________47	„	99	„
Skupaj . . .
10.	Račun stroškov otroškega vrtca v Devinu.
a) Podpora županstvu v Devinu
za vzdrževanje	vrtca	....	200	K	—	v
b)	Za božičnico................ 50	„	—	„
Skupaj . . .
11.	Račun stroškov šolstva v Krmiliti.
a)	Dvora z red n a ljudska šola i. s. Plača učiteljstvu	2.085	K	76	v
Strežnica . . .	101	„	—	„
Božičnica In izlet	120	„	—	„
Učila in drugo.	469	„	99	„
Skupaj .	.	.	2.776	K	75	v
b) Otroški vrtec i. s.
Plača vrtnarici . 299 K 99 v Učila in drugo	333 „ 33 „
Skupaj .	.	.	633	„	32	„
c) Nakup šolskega poslopja	.	.	15.600	„	—	„
d) Adapcijska in druga dela, oprava i. t. d.................... 4.594	„	87	„
Skupaj . . .
12.	Račun stroškov otroškega vrtca v Tržiču
a) Plača in nagrada vrtnarici	.	.	1.062	K	64	v
b) Najemnina za vrtec.......... 525	„	—	,,
c) Kurjava...................... 33	„	60	„
d) Učila in drugo............... 61	„	18	„
Skupaj . . . Odnos . . .
1.217 „ 99 „
250 „ - „
23.604 „ 91 „
Prenos	.	.	.	70.813	K	94	v
13. Račun stroškov otroških vrtcev na Savi.
a) Plače	vrtnaricama........ 1.865	K	86	v
b) Plača	strežnici............ 120	,,	—	„
c) Zidarska in druga	dela	...	213	„	70	„
d) Kurjava	 81	20 „
e) Učila in drugo	 753	„ 32 ,,
Skupaj	.	.	.	3.034	„	08	„
14. Račun stroškov otroškega vrtca na Jesenicah.
a) Plača	vrtnarici............ 800	K	—	v
b) Učila........................... 5	„	80	„
Skupaj	.	.	.	805	„	80	„
15. Račun stroškov šolstva v Št. Rupertu	pri Velikovcu.
Plačani zneski i. s.
a) Za leto 1908.
Šolskim sestram
za učila. .	.	.	151	K	10	v
„ kurjavo	.	.	32	„	—	„
„ vzdrževanje
poslopja .	.	.	148	„	71	„
Skupaj	...	331	K	81	v
b) Za leto 1909.
Plače šolskim
sestram ...	3.600	K	—	v
za kurjavo	.	.	680	„	—	„
Skupaj	.	.	.	4.280	„	— „
Plača posvetnemu učitelju	.	.	574	„	97
Zidarska in druga dela	.	.	.	1.653	„	12
Davki, zavarovalnina in	drugo	598	„	61
Skupaj . .	7.438	„	51	„
16.	Račun stroškov šolstva v Mariboru.
a)	Stroški za otroški vrtec.
Plača šolskim sestram za šolsko leto 1908 9 . . 1.000 K - v Učila . . . \	40	„	-	„
Skupaj . . .
b)	Stroški za 2. razred I j u d s k c šole.
Plače šolskim sestram za šolsko leto 1908/9 . . .	800	K	-	v
Nagrada katehetu	200	,,	—	„
Božičnica in izlet	68	„	—	„
Učila.... . .	56	„	-	„
Skupaj . . .
1.040 K
1.124
Skupaj
2.164
17.	Račun stroškov ljudske šole na Muti.
a) Plače učiteljstvu.............. 2.800	K	—	v
b) Učila............................ 72	„	60	„
c) Božičnica........................ 50	,,	—	„
d) Zidarska in druga	dela	.	.	.	2.160	„	64	„
e) Davki, zavarovalnina	in	drugo	416	„	55	,,
Skupaj . . .
5.499 „ 79
18.	Račun stroškov otroškega vrtca v Celju.
d)	Plače šolskim sestram za šolsko
leto 1908/9 	 720	K	—
b) Najemnina za vrtec i. s. šolskim
sestram za 1908	9................. 360	„	-
novemu najemniku...................... 192	„	-
c) Učila in drugo	 81	,,	02
Skupaj . .
1.353 „ 02
19. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju pri Celju.
a)	Plača vrtnarici...................... 800	K	—	v
b)	Učila	 132	79
Skupaj . . .
20. Račun stroškov otroških vrtcev v Hrastniku.
a) Plače	vrtnaricama............. 1.720	K	—	v
b) Učila.................................. 171	„	21	„
Skupaj . . .
21. Račun stroškov otroškega vrtca v Ormožu.
a) Plača	vrtnarici..................... 684	K	98	v
b) Učila.................................. 345	„	56	v
Skupaj . . .
22. Račun stroškov za posestvo v Studencih.
a)	Nakup posestva.................... 10.800	K	—	v
b)	pristojbine in drugi stroški . .	1.032	„	96	„
Skupaj . . .
23. Račun raznih podpor in posojil.....................
24. Račun od družbe najetih in povrnjenih posojil................................................
25. Račun plačanih obresti od najetih posojil
26. Račun stroškov za družbeni koledar 1910
27. Račun stroškov za narodni kolek ....
Odnos . . .
932 „ 79 „
1.891 „ 21 „
1.030 „ 54 „
11.832 „ 96 „ 21.806 „ 99 „
318 „ 26 „
1.141 „ 74 „
2.720	10	„
28. Račun stroškov za družbene razglednice .
29. Račun stroškov za računske listke . . . .
30. Račun stroškov za družbene nabiralnike .
31. Račun stroškov za šolske knjige in učila
32. Račun stroškov za mladinsko knjižnico. .
33. Račun stroškov Veselove knjižnice . . . .
34. Račun stroškov družbene pisarne
a) Plače trem uradnikom	in	enemu
pom. uradniku	 3.720	K	—	v
b) Plače dvema pot.	učiteljema	4.800	,,	—	„
c) Plača slugi	 166	„	—	„
d) Potni stroški	 4.148	„	96	„
e) Najemnina, kurjava, razsvetljava
za pisarniške prostore ....	690	,,	—	,,
/) Poštnina, ekspedicija družbenega blaga, knjig i. t. d.. . .	1.504	„	39	„
g)	Tiskovine, papir in drugo ...	1.155	„	33	„
Skupaj . . .
35. Račun izplačanih predujemov........................
36. Račun stroškov za pokojninski sklad.
a) Prispevek družbe i. s. redni .	2.666	K	48	v
b) izredni prispevek 	 1.000	„	—	„
Skupaj . . .
37.	Račun raznih stroškov........................
Odnos , . .
133.161 K 28 v 4.801 „ 08 „ 582 „ 85 „ 3.218 „ 36 „ 2.437 „ 71 „ 962 „ 69 „ 300 „ — „
16.184 „ 68 „ 640 „ - „
3.666 „ 48 „ 6.484 „ 22 „ 172.439 K 35 v
38.	Račun prehodnih stroškov.................. 1.664	,,	60	„
Izdatki znašajo torej leta 1909 skupaj........ 174.103	K	95	v
Na glavnico leta 1909 plodonosno naloženi znesek	16.481	,,	76	„
Na obr. sklad 1. 1909.	„	„	„	29.063	„	13	„
Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1909. I.	.	.	.	25.708	„	86	,,
Skupaj	.	.	.	245.357	K	70	v
Družba je itnela leta 1909. i. s.
1.) doliodkov (brez prebitka iz leta 1908.)
a) rednih......................... 141.462	K	21	v
b) izrednih, t. j. volila in po-
krovitcljnine................... 16.481	„	76	,,
obrambni sklad	 29.143	,,	13	„
Skupaj . . . 187.087	K	10	v
2.) stroškov	 174.103	,,	95	,,
torej prebitka	 12.983	K	15	v
Ako primerjamo redne dohodke s	 141.462	„	21	„
z rednimi stroški s..................................... 174 103 „ 95 „
vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja 	 32.641	K	74	v
ki se je pokril iz prebitka iz leta 1908.
Račun družbene glavnice.
Stanje dne 31. grudna 1908.1.............................. 21.484	K	73	v
Prirastek leta 1909.
Naložene pokroviteljnine in volila........................16.481	„	76	„
Stanje dne 31. grudna 1909.1.............................. 37.966	K	49	v
Račun	pokojninskega sklada	za učitelje i.	t.	d.
Stanje dne	31.	grudna	1908.1................. 4.559	K	90	v
Prirastek leta 1909.
a) Prispevki učiteljstva	 585	K	54	v
b) Prispevki družbe	 3.666	,,	48	„
c) Kapitalizirane obrestti	....	105	„	33	.,
Skupaj	.	.	.	4.357	,,	35	„
Stanje dne	31.	grudna	1909.1.................. 8.917	K	25	v
Račun za obrambni sklad.
Stanje dne 31. grudna	1908. I	 —	K	—	v
Prejemki leta 1909.
Naloženi zneski	 29.063	„	13	„
Prejeti, pri skladu še nenaioženi znesek ....	80	,,	—	„
Stanje dne 31. grudna	1909.1	 29.143	K	13	v
Družbena imovina
cl 11 e 31. grudna 19 0 9. 1.
A.	Aktivna imovina.
I. Posestva.
a) Posestvo vložna št. 2204 katastralne občine mesta
Trst, vredna................... 44.000	K	—	v
b) Grajščina Kienhofen (Muta), vložna št. 1114 deželne deske za Štajersko, vredno	 18.000	„	—	.
c) Posestvo vložna št. 211 katastralne občine Velikovec, vredno	 100.000	,	—	„
d) Posestvo na Savi, vložna št. 463 katastralne občine
Jesenice, vredno	....	24.000	„	—	„
e) Posestvo v Krtninu, vložna št. 1768 katastralne občine
Krmin	 15.600	„	—	„
f) Posestvo na Studencih, vložna št. 56 katastralne
občine Studence	....	10.800	„	—	.
Skupaj . . . 212.400 K
II. Šolski inventar in učila.........................
III. Pisarniški inventar.............................
IV. Zaloga družbenih knjig...........................
V. Veselova knjižnica................................
VI. Zaloga družbenih razglednic......................
3.743	. 65
906	. 77
130	8 to o
300	. —
797	. 74
Odnos . . . 218.278 K 36 v
2.162 „	03
846 .	44
458 „	18
VII.	Terjatve (gotove).
a) za koledar................. 383	K	80	v
b) „ narodni kolek ....
c) „ razglednice..............
d) „ računske listke. . . .
Skupaj . . .	3.8,50	„	45	.
VIII. Brezobrestna posojila........................... 20.986	„	—	„
IX. Družbena glavnica.
a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani
št. 3560 	 26.539	K	49	v
b) Vložna knjižica posojilnice
v Mariboru, št. 2386.	.	.	200	.	—	,
c) Vložna knjižica posojilnice
v Mariboru, št. 10.492	.	.	100	„	-	„
d) Delnica .Narodne tiskarne" v Ljubljani št. 65
pr. 200 K, vredna. ...	120	,	—	„
e) Brunšviška srečka serija
7690 št. 16.............. 70	.	-	.
/) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani:
št. 71.594 pr.......... 9.512	„	—	„
št. 71.595 pr.......... 1.425	.	-	.
Skupaj . . .	37.966	„	49	.
X. Pokojninski sklad za učitelje,
učiteljice in vrtnarice.
Vložna knjižica Kmetske posojilnice v
Ljubljani, št. 8129 pr	 8.917	„	25	„
— lil
XI.	Ciril-Me to do v obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
št. 120 pr............... 28.063	K	13	v
h)	Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani,
št. 72.982 pr............ 1.000	„	—	„
c)	Nenaloženi znesek	pr.	._______80	„	—	„
Skupaj . . .	29.143	„	13	,,
XII. Blagajniški ostanekd ne 31.grudna
1909.	1. in sicer naložen
a) pri c. kr. poštno hranil, uradu na Dunaju, ček.
konto št. 810.153 izvl. 314	2.646	K	88	v
b) pri Kmetski posojilnici v Ljubljani, vložna štev. 55
(tekoči račun)........... 23.061	„	98	,
Skupaj	.	.	.	25.708	„	86	,,
Skupaj	.	.	.	344.850	K	54	v
B.	Pasivna imovina.
I. Posojila pri hranilnicah in posojilnicah	.	.	.	28.846	„	55	„
II. Po poštn. čekov, prometu dne 31. grudna 1909.1.
za obrambni sklad prejeti, pri tem skladu
še	ne	naloženi	znesek............... 80	„	—	„
III. Neporavnani	računi........................ 2.860	„	36	„
Skupaj	.	.	.	31.786	K	91	v
C. Čista imovina.
Ako od aktivne imovine................... 344.850	K	54	v
odštejemo pasivno imovino...................... 31.786	„	91	„
dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1909.	I.	.	313.063	K	63	v
Družbene imovine dne 31. grudna 1908.1. je bilo
Aktivna imovina	 276.911	K	51	v
Pasivna imovina......................................... 24.766	,,	38	„
Čista imovina.......................................... 252.145	K	13	v
Ako primerjamo čisto imovino z dne
31.	grudna 1909.1.................................... 313.063	K	63	v
s čisto imovino z dne 31. grudna 1908. 1. . . .	252.145	„	13	„
vidimo, da sc je družbena imovina pomnožila v
letu 1909 za............................................ 60.918	K	50	v
V odstvo:
Andrej Senekovič 1. r.,	Aleksander	Hudovernik 1. r.,
prvomestnik.	blagajnik.
Za nadzornlštvo:
Dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
Proračun
družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani za leto 1911.
Stroškri.
1. Deška ljudska šola	v	Trstu	 22.500	K	—	v
2. Dekliška	 14.700	„	—	,,
3.	„	„	„	„	(šolskih	sester)	.	.	15.200	,,	—	„
4. Otroški vrtec v Rojanu	 3.200	„	—	„
 5............ Sv. Ivan	 1.800	„	-	„
 6............ Rocol	 1.800	„	—	„
7.	„	„	Vrdela	 1.550	„	—	„
8............. Skedenj 	 3.100	„	—	„
9.	„	„	Pevma	 1.400	,,	-	„
10. Razne podpore vrtcem.................................. 1.500	,,	—	,,
11. Šolstvo v Krminu...................................... 6.000	„	-	„
12. Otroški	vrtec	v Tržiču .......................... 1.800	„	—	,,
13.	„	„	na Savi............................... 2.800	„	—	„
14.	„	„	na Jesenicah.......................... 1.000	„	—	„
15. Šolstvo	v	Št.	Rupertu............................ 9.500	„	—	,,
16.	„	v Mariboru.................................. 2.300	„	—	„
17.	„	na Muti..................................... 5.100	„	-	„
18. Otroški vrtec v Celju................................. 1.300	,,	—	,,
19.	„	„	Ormož................................. 1.200	„	—	„
20.	t)	„	Gabrje................................ 1.250	„	—	„
21.	„	„	Hrastnik.......................  .	2.200	„	-	„
Odnos . . . 101.200 K — v 8
22. Vrnjena posojila in obresti...................... 2.400
23. Razne podpore in posojila........................ 30.000
24. Družbeni koledar................................. 2.800
25. Narodni kolek..................................... 800
26. Družbene razglednice............................. 3.000
27. Računski listki................................... 600
28. Nabiralniki...................................... 1.200
29. Šolske knjige in učila........................... 2.500
30. Mladinska knjižnica............................... 500
31. Družbena pisarna.................................18.600
32. Pokojninski zaklad (1800	K + 6000	K).	.	.	.	7.800
33. Razni stroški.................................... 6.000
34. Nove šolske stavbe.............................. 500.000
35. Nove učne moči................................... 10.000
Skupaj	.	.	.	687.400
Dol lod Ivi.
1. Podružnice............................................ 50.000	K	-	v
2. Veselice............................................... 3.000	„	-	„
3. Podpore občin, posojilnic	i.	t.........................d.................. 7.000	„	—	„
4. Razni darovi........................................... 8.000	„	—	„
5. Dohodki iz nabiralnikov............................... 20.000	,,	—	„
6- Časniki................................................ 8.000	„	—	„
7. Vžigalice (?).......................................... 8.000	„	—	„
8. Razno družbeno blago................................... 3.300	„	—	„
9. Šolske knjige.......................................... 1.200	„	—	„
10. Družbeni koledar....................................... 3.000	„	—
11. Družbena poslopja in posestva	 800	„	—	„
12. Narodni kolek	 10.000	,,	—
13. Razglednice	 4.000	„	—	„
14. Obresti od naloženega denarja	 2.000	,,	—
15. Računski listki........................................ 6.000	„
16. Narodni davek	 1.200	,, 
17. Razni dohodki	 1.200	—
Skupaj	.	.	.	136.700	K	—	v
Stroški	za	leto	1911........................... 687.400	K	—	v
Dohodki	za	leto	1911	  136.700	,,	—
Primanjkljaja	torej	.	.	.	550.700	K	—	v
o
Podružnice.
A
1 )oneski podružnic leta 1901).
I.	Kranjska.
1.) Novo mesto, ž	 1.199	K	v
2.) Ljubljana, šentpetrska, ž	1.174	„	71	„
3.) Grosuplje	 958	,,	01	,,
4.) Sava pri Jesenicah, in	 843	„	57	„
5.) Moste pri Ljubljani	 795	,,	53	„
6.) Škofljica	 771	,,	01	„
7.) Mokronog	 707	„	00	,,
8.) Turjak	 017	„	80	„
9.) Šiška, ž. .  	 550	,,	00	„
10.) Metlika................................................... 548	„	29	,.
11.) Velike Lašče.............................................. 548	„	-	„
12.) Ljubljana, 1. ljubljanska, m.............................. 494	,,	—	„
13.) Ribnica, m................................................ 470	,,	95	„
14.) Postojna, m............................................... 474	„	19	,,
15.) Idrija, ž................................................. 402	,,	04	„
10.) Zagorje ob Savi .......................................... 446	,,	24	,,
17.) Novo mesto, in............................................ 422	,,	31	,,
18.) Šiška, m.................................................. 402	„
19.) Ljubljana, šentpeterska, m................................ 398	,,	10	,,
20.) Stari trg................................................. 374	,,	—	„
21.) Litija.................................................... 357	„	—	,,
22.) Logatec, ž................................................ 335	,,	—	,,
23.) Logatec, ni............................................... 324	„	—	„
24.) Kranj, ž.................................................  307	„	30	„
25.) Cerknica.................................................. 300	,.	95	„
26.) Trojane................................................... 295	,,	07	,,
27.) Tržič..................................................... 289	„	70	„
28.) Postojna, ž............................................... 285	„	21	„
29.) Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ž....................... 270	,,	54	„
30.) Ljubljana, „	„	ni.................. 255	„	—	„
31.) Ribnica ž................................................. 250	,,	,,
32.) Kranjska gora............................................. 241	„	92	„
33.) Radovljica, ž............................................. 232	,,	35	,,
Odnos .... 16.424 K 25
Prenos ....	16.424	K	25	v
34.) Radeče in okolica	 230	„	—
35.) Loški potok	 227	„	47
36.) Črnomelj, ž......................................... 221	,,	29
37.) Trebnje	 219	„	29
38.) Dovje	 214	,,	14
39.) Vič	 200	„
40.) Bled	 198	„	80
41.) Cerklje nad Kranjem	 183	,,	67
42.) Sodražica	 178	„	—
43.) Radovljica, m	 175	,,	12
44.) Kranj, m	 174	„	40
45.) Črnomelj, m	 168	,,	49
46.) Posavje	 156	„	10
47.) Vrhnika, m	 149	,,	—
48.) Krško, m.  	 145	„	70
49.) Jeseniška občina	 143	„	60
50.) Idrija, m	 142	,,	11
51.) Kamnik, m	 128	„	06
52.) Toplice	 126	„	95
53.) Domžale	 126	,,	51
54.) Mengeš	 126	,,	—
55.) Kostanjevica	 120	„	—
66.) Vrhnika, ž	 118	,,
57.) Škofja Loka	 115	„	60
58.) Št. Peter na Krasu	 112	„	34
59.) Bistriški okraj, ž	 109	„	—
60.) Kropa, Kamna gorica, Dobrava in ok. ...	107	„	05
61.) Kamnik, ž	 106	„	—
62.) Št. Jernej	 104	,,	40
63.) Ilirska Bistrica-Trnovo	 102	„	—
64.) Krško, ž	 100	„
65.) Dob	 97	„	03
66.) Ljubljana, šenklavško-frančiškanska, ž. . . .	94	,,
67.) Vinica	 91	„	84
68.) Bohinjska Bistrica	 78	,,	—
69.) Železniki.................................................. 63	„	84
70.) Žužemberk	 54	„	23
71.) Moravče	 50	„	—
72.) Poljanska dolina (Gorenjsko)	 50	„	—
73.) Unec	 46	„
74.) Jesenice, ž................................................ 30	„	—
75.) Zatičina	 7	„	50
76.) Naklo	 7	,,	—
Skupaj
21.822 K 78 v
II.	Štajerska.
1.) Maribor, m	 2.307	K	40	v
2.) Celje, m	 887	„	16
3.) Žalec, ni	 520	,,	85
4.) Gradec, izvenakademiška	 510	,,	—
5.) Gradec, akademiška	 391	,,	46
6.) Brežice, ž	 362	,,	20
7.) Vransko	 359	„
8.) Slovenji Gradec	 322	,,	44
9.) Maribor, ž	 320	„	—
10.) Hrastnik	 275	,,	40
11.) Polzela	 272	„	40
12.) Gradec, ž.......................................... 270	„	82
13.) Ljutomer, m	 248	„	73
14.) Gaberjc pri Celju	 223	,,	30
15.) Št. Pavel pri Preboldu................................... 219	,,	76
16.) Vuhred	 208	„	51
17.) Ptuj, ž	 208	„	-
18.) Mozirje, ž	 206	,,	—
19.) Kozje	 191	,,	77
20.) Ponikve.................................................. 190	„	—
21.) Lcmbah................................................... 182	„	—
22.) Št. Jurij ob j. železnici	 180	„	—
23.) Ruše..................................................... 178	„	60
24.) Trbovlje, ž.............................................. 178	„	—
25.) Gornji grad ž............................................ 165	„	10
20.) Trbovlje, m.............................................. 158	,,	16
27.) Žalec, ž................................................. 155	„	67
28.) Ptuj, m.................................................. 153	„	68
29.) Brežice, m............................................... 148	,,	--
30.) Braslovče	 141	„	40
31.) Sv. Lovrenc, ž........................................... 186	„	—
32.) Ormož, m................................................. 127	„	80
33.) Št. Jurij ob j. železnici, m............................. 174	„	98
34.) Rajhenburg-Videm......................................... 123	„	40
35.) Ljutomer, ž.............................................. 120	,,	30
36.) Slovenska Bistrica....................................... 120	,,	—
37.) Sevnica.................................................. 107	,,	88
38.) Laški trg ... ,.......................................... 100	„	40
39.) Celje, ž................................................. 100	„	—
40.) Rečica.................................................... 98	„	—
41.) Gornja Radgona............................................ 95	„	—
42.) Sv. Lenart................................................ 90	„	-
43.) Velenje................................................... 90	„
44.) Gornji grad, m............................................ 87	,,	40
45.) Šmarje pri Jelšah..............................•...•_______80	„	—
Prenos ....	11.736	K	97	v
46.) Vuzenica................................................... 80	„	—	„
47.) Konjice.................................................... 60	,,	—	„
48.) Lehen..................................................... ,50	,,	-	„
49.) Ormož, ž................................................... 49	,,	10	„
50.) Planina.................................................... 40	„	10	„
51.) Ribnica na	Pohorju ....................................... 40	„	—	„
52.) Dramlje.................................................... 27	„	60	„
53.) Škofja vas	poleg Celja	 21	„	—	„
54.) Velika Pirešica............................................. 4	„	—
Skupaj ....	12.108	K	77	v
III.	Koroška.
'•) dinje	 166	K	90	v
2.) Blačc-Loče	 100	„	-	„
3.) Celovec (bivša podružnica)	 93	,,	82	„
4.) Kotmara vas	in okolica	 75	„	—	,,
5.) Velikovec	 72	”	—	„
6.) Borovlje	 50	’’	—	”
7) Beljak	 40	„	-	„
8.) Steben in okolica.................................. 11 , 45
Skupaj . . .	609	K	17	v
IV.	Primorska.
a) Goriška.
1.) Gorica, m...............
2.) Gorica, ž...............
3.) Sežana, ž...............
4.) Ajdovščina, ž. . . .
5.) Komen...................
6.) Ajdovščina, m. . . .
7.) Lokev................
8.) Vrtojba.................
9.) Dornberg................
10.) Lokavec.................
11.) Briška..................
12.) Šmarje pri Ajdovščini
13.) Pevma...................
14.) Rihenberk...............
1.901	K 18 v
1.200	
1.109	04 ”
465	„ 90 „
359	.. 81 „
193	„ 32 „
179	„ 55 „
168	„ 40 „
150	...
137	01 ”
133	
109	54 ”
105	„ 70 „
100	„ - „
Odnos
6.312 K 45 v
15.) Brje pri Ribe
16.) Kanal . .
17.) Kobarid .
18.) Tolmin, m.
19.) Št. Andrež
20.) Šempas
21.) Prvačina, m.
22.) Bovec . .
23.) Prvačina, ž.
iberku
Prenos
1.) Trst, m.
2.)
3.)
4.)
5.)
6.) 7.)
Skupaj
b) Trst
ž.
Sv. Ivan . Škedenj Oreta-Rojan Sv. Jakob . Rocol . .
Skupaj
6.312	K 45 v
88	03 „
85	10 „
83	„ 40 „
66	„ 20 „
65	„ 83 „
58	
40	20 ”
31	
25	- M
6.855	K 21 v
9.525	K 66 v
3.385	06 „
885	„ 10 „
765	64 „
750	»> >>
290	■ t 86 ,,
124	
15.725 K 82 v
1.) Kranjska —
2.) Štajerska —
3.) Koroška —
4.) Primorska:
a) Goriška -
b) Trst -
Posnetek.
76 podružnic...................... 21.822	K	78	v
54	  12.108	„	77	„
8	„	  609	„	17	„
23
7
6.855 K 21 v 15.725 „ 82 „
22.581
03
Skupaj . 168 podružnic.............................57.121	K	75	v
] E
Imenik podružnic leta 101O.
I. Kranjska.
1. *Begunje-Breznica: Ust. z odi. dež. vlade dne 28./VI. 1910 št. 2031.	1. Anton Stroj, tovarnar (Zapuže); 2. Jos. Ažman, naduč. (Breznica); 3. Erna Omanova, učit. (Begunje); Namestniki in odborniki: Ana Ažmanova (Breznica), Ivanka Jegličeva (Begunje), Er. Kunovar (Žirovnica), Val. Sturm (Poljiče), Ivanka Jegličeva (Selo), Simon Mežek, Rezika Koslova, Jos. Žemlja (Vrba), Avgusta Zavrlova, Vikt. Stroj. Let. 72.
2. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska. Ustan. dne 6./X. 1887.
1.	Roza Tomšičeva, trg. in pos.; 2. Josipina Valova, sopr. not. urad.; 3. Bibijana Bisailova, učit. Namestnice: Julija Valenčičeva, Pavlina Ličanova, Lujiza Hojnikova. Ust. 10, let. 52, skupaj 62.
3 Bled: Ustan. dne 30.111. 1886 z odi. min. za notr. stvari št. 4775. — 1. Jakob Peternel, hotelir; 2. Franica Peternelov a; 3. Jos Verhunec, hotelir. Namestniki: dr. Jos. Hočevarjeva, Jos. Žirovnik, naduč.; Jul. Vovkova. Odborniki: Ad hrbežni-kova, K. Drolova, A. Jenko, A. Ropret. — Pokr. 7 + 2, ust. 3, let. 73, skupaj 85.
4. ** Bloke s sedežem v Novi vasi: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani dne 20. IV. 1910, št. 1252 Pol. -
5. ** Borovnica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 26.11. 1910, št. 635 pol. — 1. Ant. Drašler, rest.; 2. Iv. Švigelj, trg ; 3. Ida Paplerjeva, učit. Namestniki: Ivanka Majaronova, Dragica Košmerlova, Ant. Lebez. Odborniki: Fr. Aessler, Jos. Zalar, Fr. Papler, Leo Macoratti. Letn. 44, podp. 6, skupaj 50.
6. * Brdo: Ustan. dne 24./X. 1907 z odi. dež. vlade št. 5848. —
1.	Dr. Anton Furlan, okr. sodnik; 2. Tomo Tavčar, davčni ofi-cijal; 3. Ivo Lavrič, davčni upravitelj. Odborniki: ga. Franja dr. Furlanova, Ivan Hrast, sod. ofic.; Gustav Vidic, žel. višji revident v p.; Ivan Štrukelj, pos.; Fran Capuder, pos. Pregl, rač.: Alojzij Cerar, trg.; Ivan Jereb, davč. prakt. — Pokr. 3+1, ust. 5, let. 60, skupaj 69.
7. ** Bučka: Ustan. z odi. c. kr. okr. glav. v Krškem z dne 16.,XII. 1909, št. 32.661. — 1. Mat. Škulj, gost in trg.; 2. Fr. Selak, pos.; 3. Josipina Weisova. Namestniki: Anica Vavknova, učit., Roza Komljančeva. Fr Musar, naduč. Odborniki: Mat .Jaklič, Mar. Ruparjeva, Anica Mlakarjeva, Josipina Skuljeva, Fr. Žnideršič, Mili. Ilar. Let. 27.
8. Cerklje nad Kranjem: Ustan. I. 1889. - 1. Andrej Kmet, naduč.;
2.	Fran Ahlin, pos.; 3. Ivan Kern, pos. in gost. — Odbornik: Ivan Kalan, učit. — Pokr. I, ust. 18, let. 21, skupaj 40.
9. ** Cerklje in Čatež: Ustan. z odi. c. kr. dež. predsedništva v Ljubljani z dne 28. X. 1909, št. 3035. -	1. Al. Marinček. pos. in župan; 2. Janko Golob, učit.; 3. Albina Kocijančičeva, učit. Namestniki: Marija Kruharjevd, sopr. sod. ofie., Terezija Ambrožičeva, učit., Fr. Zevnik. Odborniki: Edvard Bohinec, Fr. Dolinar, Mili. Marinček. Namestniki: Elvira Bernotova, Ana Volkova, Ant. Kovačič. — Pokr. + 1, let. 59, skupaj 60.
10. Cerknica in okolica: Ustan. dne 18./VIL 1907 z odi. dež. vlade v Ljubljani, št. 4288.	1. Jurij Gregorc, sodnik; 2. Friderik Negovetič, sod. ofic.; 3. Marija lVerlijeva. Namestniki: Anton Meden, pos. sin; I. Krošelj, trgov. pom.; 3. Rajko Levstek, davč. ofic. — Pokr. + 6, let. 83, skupaj 89.
11. Črnomelj: Moška. Ustan. 1886, potrjena z odi. okr. glav. v Črnomlju 21.1 1887. — 1. Dr. .los. Malerič, okrož. zdravnik;
2.	Josip Janša, sodnik; 3. Aloj. Štepec, sod. ofic. Namestniki: Ivan Ušlakar, nol. kand.; Rudolf Schiller, učit.; Ant. Spreizer, pos. Odbornika: A. Sedlar, davč. ref.; dr. Rup. Celestina, sodnik. Pregl. rač.: Ant. Muc, Ivan Grčar. — Pokr. -j- 9, ust. 1, let. 32, podp. 9, skupaj 51.
12. Črnomelj: Prva belokranjska ženska. Ustan. dne 8. X. 1892.
1. Rafaela dr. Maleričeva; 2. Mara Frančičeva ; 3. Albina Prezeljeva. Namestnice: Mar. Kunčeva, Beatr. Sedcvčičeva, Alojzija Ornerznova. Odbornici: Ljudmila Bukovičeva, Zofija Miillerjeva. — Pokr. + 3, ust. 7, let. 63, podp. 4, skupaj 77.
13. Dob pri Domžalah: Občina in okol. Ust. /. odi. dež. vlade dne
13.	VII. 1909, št. 1947. — 1. Janko Vilar:'2. Matija Hiti;3. Franja Pirš. Namestniki: Fr. Majdič, Blaž Vojska, Ivo Detela. Odborniki: Primož Grošelj, Fr. Krenar, Mart. Orehek.
List. 6, let. 40, podp. 5, skupaj 51.
14. ** Dolu nuje in okolica: Sedež v Stepanji vasi. Ustan. z odi. okr. glav. dne 30. IX. 1909, št. 26.610. — 1. Fran Bricelj;
2. Josip Anžič, gost. in mesar; 3. Ivan Lokar, nadučit. Blagajnik: Jernej Hlebš, zid. mojster. Odborniki: Jože Vrbinc, pos.; Fran Lipah, gost.; Ani. Kališek, gost.; Iv. Bricelj, gost.; Leop. Čerin, gost. Namestnice odbor.: Ivanka Novakova; Marija Lipahova; Ivanka Lenčetova. Pregl. rač.: Franjo Lokar, pravnik; Fran Anžič, mesar. Namestniki: Ivan Anžič; Fran Čerin. — Pokr. 1+1, ust. 10, let. 31, skupaj 43.
15. Domžale in okolica: Ust. z odi. dež. vlade dne 8. VIL 1908, št. 3793. — 1. Kristijan Engelman, 2. Jos. Adamič, 3. Aiito-
nija Kuheljeva. Namestniki: Emilija Slokarjeva, Terezija Boletova, lv. Flerin. Odborniki: Andr. Slokar, Fr. Ravnikar, Josipina Adamičeva, Mar. Ravnikarjeva. Pregl, računov: Fr. Kuhar, Ant. Skok Let. 93, podp. 2, skupaj 95.
16. Dovje-iMojstrana: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 27./IX. 1908, št. 4444. — 1. Josip Zupan; 2. Ivan Janša; 3. Jos. Jerele. Namestniki: Cecilija Ambrožičeva, Gregor Klančnik, Matilda Janševa, Martin Hlebanja, Josip Zima, Ivan Rabič. Pregl. rač.: Cenka Jerelova, Ivan Mrak. — Ust. 3, let. 14, skupaj 17.
17. Gorenjska dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z min. odi. dne 8. IV. 1886, št. 6134.	1.	Dr. Josip Tičar, okrož.
zdrav.; 2. Josip Rus, kancelist; 3. Ivan Hribar, poštni ofic. Namestniki: Vi.ko Praprotnik, davč. asist.; Ivan Jalen, pos.; Marija Černilčeva, Karol Beseg, davč. ofic. — Pokr. -F 1, ust. - , let. 35, podp. 1, skupaj 37.
18. Grosuplje: Ust. z odi. okr. glav. v Ljubljani, dne 20./11I. 1909, št. 7062. — 1. lv. Rus, pos. in gostil.; 2. Rud. Podpac, žel. urad ; 3. Micika Rusova Namestniki in odborniki: Mili. Adamič, lv. Rus, Ana Adamičeva, Mimika Oarbasova, Tomo Aichholzer, lg. Valentinčič, Fr. Bavdek. Pokr. 2+1, ust. 18, let. 25, skupaj 46.
19. Idrija: Moška. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 1 ./IX. 1886, št. 8837. — 1. Karol Lapajne, trg.; 2. Jos .Seljak, podurad.; 3. Filip Svetec, podurad. Namestniki: Fr. Tavzes, not. kand., F.ngelbert Gangl, dež. posl., Leop. Pogačnik, poduradnik. — Pokr. 1 + 1, ust. 1, let. 81, podp. 7, skupaj 91.
20. Idrija: Ženska. Ustan. dne 29. X. 1892, z odi. dež. vlade št. 13.037. — 1. Sonja Peganova; 2. Rozalka Tavzesova; 3. Davorinka Bajželjeva. Namestnice: Karla Šotolova, Fr. Sedejeva, Marenka dr. Stverakova. Odbornica: Polonica Vidičev a. — Pokr. 3 + 1, ust. 7, let. 86, podp. 15, skupaj 112.
21. Ilirska Bistrica-Trnovo: Moška. Ustan. dne 13.'Vlil. 1H86. —
1.	Martin Zarnik; 2. Fortunat Lampret; 3. Vinko Šket. Namestniki: Albert Domladiš; Kristijan Hodnik: Josip Hodnik. Pokr. 2+1, ust. 2, let. 52, podp. 3, skupaj 60.
22. Št. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 31./III. 1909, št. 589.	1. Fran Gregorič, višji davkar v p.; 2. Iv. Gantar, učit.; 3. Fran Schmit, trg. Namestniki: Martin Volovec, trg.; Fran Jurečič, učit.; Ant. Wajzel, ml. pos. Odborniki: Iv. Recelj. gost.; Karel Vrbič, krojač. Namestnika: Jože Brulc ml., usnjar; Ant. Lampe, pek. — Pokr. + 1, ust. 1, let. 23, skupaj 25.
23. Jeseniška občina: Ustan. z odi. dež. vlade dne 11./Vil. 1905, št. 2534. — 1. Dr. F’r. Kogoj, okrož. zdrav.; 2. Jak. Špicar, posojil, tajnik; 3. Lovro Humer, rest. Namestniki: Amalija Pitschmannova, želez, manip., Ivanka Pretnarjeva, prodaj., Fr. Lipar, tov. del. Odborniki: Peter Sitar, pos. in trg, Ido Schiffrer, učit., Fr. Kerstein, obč. sluga, Ferdo Kobal, prcgl. fin. straže. — Pokr. + 1, let. 40, skupaj 41.
24. Jesenice: Ženska. Ust. z odi. okr. glav. v Radovljici dne 15./1.
1908, št. 852. — 1. Marija Višnarjeva, hotelirka; 2. Marija Pšenica, pošt.; 3. Adela Balohova, pos. Odbornice: Apolonija Volkova, Terezina Bizjakova in Mar. Mesarjeva, pos. Let. 53.
25. Kamnik in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 31./111. 1889, št. 3502.	1. Jakob Draksler, okr. tajn. v p ; 2. Fr. Stele, odvet. uradn.; 3. Ant. Križman, davčni oskrbnik. Namestniki: Mart. Novak, višji poštar, Janko Žagar, črkostavec, Iv. Rožka, davčni asist. Odborniki: Rud. Binter, davčni kontrolor, Iv. Hudobilnik, pos, Janko Lužar, črkostavec. Pokr. 5+1, ustan. 7, letn. 50, podp. 19, skupaj 82
26. Kamnik: Ženska. Ustan. dne 6. IX. ^1891 z odi. dež. vlade, št. 11.014. — 1. Anica dr. Krautova; 2. Štefanija Sadnikarjeva ; 3. Terezija Karolnikova. Namestnice: Marjeta Koschirjeva, Zofija Fabianijeva, Franja Debevčeva. Odbornice: Franja Kumerjeva, Anica Karbova, Minka Močnikova. - - Pokr. 8, let. 70, skupaj 78.
27. ** Kočevje in okolica: Ust. z odi. dež. vlade dne 27./VI. 1910, št. 2036. — 1. Jakob Skubic, fin. straže višji komisar; 2. An-drejko Uderman, davč. asist.; 3. Jos. Beljan, pos. Namestniki in odborniki: Uršula Revnova, soproga davč. nadupravitelja; Marija Beljanova, pos. soproga; Antonija Kraljeva, soproga polit, uradnika, Konrad Reicher, tajnik posoj., Irma Zagorjanov a, zašel), in Josip Kajfež, pos. v Novih Selili. Ust. 1, let. 15, podp. 25, skupaj 4i.
28. Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31 ./111.
1909, št. 649. — 1. Ivan Toporiš, sod. predstoj.; 2. Amalija Kobauvova, učit.; 3. Ivan Gerlovič, pos. Namestniki: Ivan Malnerič, naduč.; Sonja Kalanova, učit.; Tilka dr. Češarkova. Odborniki: Ema„7'opotiševa, Antonija dr. Prevčeva, Anton Pavčič, Anton Štravs, dr. Albin Češarek. Pregl. rač.: Fran Adamič, Ivan Gorjup, — Pokr. -1- 1, let. 43, skupaj 44.
29. ** Košanska dolina: Sedež na Kalu. Ust. z odi dež. predsed. z dne 16. maja 1910, št. 576 pol. — 1. Karol Ambrožič-,
2.	Mihael Čepirlo, trg. in pos.; 3. Jernej Jankovič, pazitelj nasadov. Namestniki: Stefan Hreščak, pos.; Karolina Cepirlo, hči trgovca; Jožef Mankoč, posest. Odborniki: Josip Samsa, Amalija Dolgan, Jakob Dolgan, Fran Fidel, Josip Kopel, Ant. Rutar, Andr Kenič. Pregl, rač.: Josip Fidel, trgovec, Ivan Kaluža, trg. Let. 56.
30. Kranj: Moška. Ustan. dne 28./XI. 1885, št. 4426.	1.	Fr.
Savnik, mag. phar.; 2. Jos. ('.var, zas. urad.; 3. Jos Meden, knjigovodja. Namestniki: Makso Fok. Ant. Šinkovec, mlajši, Rudolf Rus. — Pokr. 8 + 3, ust. 7, let. 87, skupaj 105.
31. Kranj: Ženska. Ustan. dne 13./Vlil. 1892, št. 10.889. —
1.	Leopoldiua Savnikova, lekarn, sopr. in županja; 2. Janja Miklavčičeva, učit.; 3. Marija Pirčeva, sopr. trg. iri dež. posl. Namestnice: Matilda Majdičeva, sopr. veletržca; Anuša Sajovičeva; Radojka Ullrichova, posest. — Pokr. 2 + 1, ust. 21, 'let. 84, skupaj 108.
32. Kropa-Kamna gorica - Dobrava in okolica: Ustan. z min. odi. dne 30. III. 1886, št. 4775. — 1. Jurij Megušar, pos. v Kropi;
2.	Lev Jerše, žel. mojster v Podnartu; 3. Iv. Žagar, naduč. v Kamni gorici. Namestniki: Anton Pogačnik, župan v Podnartu, Jos. Ambrožič, pos. in gostil, v Ljubnem, Fr. Šolar, pos. in ravn. žeblj. zadr. v Kropi. Odbornika: Ant. Bajželj, v Kamni gorici, in Jos. Plesničar, nadučitelj v Kropi. Pokr 5, ust. 4, let. 26, skupaj 35.
33. Krško: Moška. Ustan. dne 6./III. 1887, z odi. dež. vlade dne
24. III., št. 3013. — 1. Fran Antolič, not. uradnik; — 2. Anton Preželj, pisar, pom.; 3. Flor. Rosman, učit. Namestniki: Josip Perovšek, evid. geometer; Anton Coklin, trg.; Ivan Rada-novič, trg. — Pokr. + 2, ust. 7, let. 39, podp. 8, skupaj 56.
34. * Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dežel, vlade dne
27.	VIL 1894, št. 13.985. — 1. Marija Pfeiferjeva; 2. Pavla Zirerjeva; 3. Amalija Jugovičeva. Namestnici: Ana dr. Romihova, Ana Rendlova. Odbornice: Marica Humekova, Fina Jermanova, Anda Rezačeva. — Pokr. -p 1, ust. 4, let. 28, podp. 43, skupaj 76.
35 ** Ledine in okolica: Ust. z odi. dež. preds. v Ljubljani z dne
10./1V. 1910, št. 1145/Pot. — 1. Matej Novak, pos.; 2. Iv. Eržen, rudar; 3. Marjanica Žakljeva, pos. hči. Namestnice' Kat. Erženova, Marjanica Bogatajeva. Odborniki: Fran Čadež pos.; Antonija Bogatajeva, F. Novakova, učit. Namestniki.’ Ivan Bogataj, Fran Jereb, Marija Seljakova. Let. 43, podp. 67' skupaj 110.
36. Litija: Ustan. dne 1. XI. 1886, št. 10.929. — 1. Emil Lajovic, trg.; 2. Luka Svetec, notar; 3. L Watzak, poštar. Namestniki: Fran Slane, župan, velepos.; dr. Ivan Premrov, zdrav., Ivan Hočevar, davč. asistent. — Pokr. 37 -(-5, ust. 10, let. 37, podp. 90, skupaj 179.
37. Ljubljana: I. ljubljanska. Ustan. dne 14./X. 1885, z odi. dež. vlade št. 10.133. — 1. K. Perušek, prof.; 2. Fr. Novak, prof.; 3. M. Karlin, prof. Namestniki: A. Bartel, šol. svetnik; J. IVester, prof.; Iv. Podgornik, pošt. viš. ofic. Odborniki: Em’. Josin, dež. blag.; AL Tavčar, prof.; dr. Jak. Žmavc, prof — Pokr. 83 | - 49, ust. 42, let. 158, skupaj 332
38. Ljubljana: Šenki a všk o-frančiškanska ženska. Ust.
25. VIL 1892. — 1. Franja dr. Tavčarjeva; 2. Mar. Klobučarjeva ; 3. Franja dr. Gregoričeva. Namestnice: Minka Koc bova, Terezina Knezova, Julija dr. Ferjančičeva. Odbornice: Lina dr. Hudnikova, Marija Sičeva, Jelka dr. Bretlova, Marija Pintarjeva, Marija dr. Zupančeva, Pavla Senekovičeva. — Pokr. 23, ust. 16, let. 53, skupaj 92.
39. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska moška. Ust. z min. odi. dne 29.,111. 1886, št. 3164. — 1. Štefan Lapajne, okr. glavar v p.; 2. Stanko Jesenko, bančni blag.; 3. Fr. Trtnik, hran. uradnik. Namestniki: Anton Šeme, pos.; Jak. Smole, pos.; Matija Rodi, hran. uradnik in Rud. Žorc, trg. poslov.
Odborniki: Fran Andlovec, Anton Bačar, dr. Pavel Kozina, Anton Pogačnik, Fran Koval, Valentin Vončina. Pregl. rač. : Valentin Kopitar, Matko ROthl. — Pokr. 8 |- 3, ust. 20, let. 159, skupaj 190.
40. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska. Ust. z odi. dež. vlade dne 4. Vlil. 1892, št. 92 8. — 1. Ivana Supan-čičeva; 2. Brigita Souvanova: 3. Jela l.ozarjeva in Josipina Vidmajerjeva. Namestnica: Mar. Petrovčičeva. Odbornice: Franja dr. Tavčarjeva, Milica Hribarjeva, Jelka dr. Bretlova, Uršula Souvanova, Antonija Kadivčeva, Marica Maroltova, Ivana Begova. Pokr. 21, ustan. 32, letu. 95, podp. 50, skupaj 198. v
41. Ljubljana: Še n tpc terska moška. Ustan. z min. odi. z dne 14. IV. 1886, št. 5771. — 1. Fr. Mallp, tovarnar in obč. svet.; 2. Fr. Podkrajšek, ofic. juž. žel. v p.; 3. Fr. Maselj, rač. stotnik v pokoju. Namestniki: Viktor Rohrman, tovarnar, Fr. Žan, mesarski mojster, Drago Vučnik, pristav juž. žel., Iv. Bonač, tovarnar. Odborniki: A. Lenček, klep. mojster in obč. svetnik, Tomo Mencinger, trg., Fr. Potočnik, rev. juž. žel. — Pokr. 16 ! 6, ustav. 30, let. 195, skupaj 247.
42. Ljubljana: Šen tp e terska prva ženska. Ust dne 12./IV. 1891. — Ana Podkrajšekova, posest.; 2. Helena Bavdekova, posest.; 3. Nilka Potočnikova, sopr. žel. revid. Namestnice: Helena Šelkova, urad. sopr., Katinka Žanova, mesarica, Ana Vičičeva, trg. sotrudnica. Odbornice: Gabrijela Simenčeva, učiteljica, Veronika Kendova, trgovka, Milka Kendova. Pokr. 6 i 1, ust.	32, let. 111, skupaj 150.
43. Logatec. Moška.	Ust. dne	6/1. 1887. 1. Jos.	Prevec,	c. kr.
sodil. 2. Iv. Riher, pos.;	3. Dominik Dereani, davč.	asist.
Namestniki: Val.	Žan, c.	kr. fin. kom.; Jos.	Tollazzi,	trg.;
Rud. Pupis, trg. — Pokr. 1+1, 46 let., skupaj 48.
44. Logatec: Ženska Ust. dne 21. Vlil. 1892, št. 9854. - 1. Josipina Mazijeva, liotelirka; 2. Ema Tavčarjeva, sopr. gozdn. kom.; 3. Leopoldina Malejeva. Namestnice in odbornice: Marija Legatova, nadučitcljeva sopr.; Štefanija Kokaljeva, učiteljica; Antonija Man/sigova, posestnica; Karolina Bajčeva in Josipina Korenčanova. — Pokr. 6 |-1; ust. 4, let. 50, skupaj 61.
45. * Loški polok, Draga in Trava: Ustan. z min. odi. 28. IV. 1886, št. 6133.	1. Ferdo Wigele, naduč.; 2. Miro Majcen, posoj. tajnik. 3. Mar. Zagorjanova. Namestniki: Matilda Kopava, poštarica, Mar. Einspielerjeva, učiteljica, Hubert Mihič, pos. in gost. Odborniki: Iv. jn Jos. Levstik, pos. Namestnika: Iv Bambič, pos., Mar. Kušteršičeva, učiteljica. Pregl. rač.: Fr. Rus, gost., Jos. Polanc, učitelj. — Ust. 7, let. 50, podp. 4, skupaj 61.
46. *i,: Matenja vas in okolica: Ust. z odi. okr. glav. v Postojni z dne 13. III. 1910, št. 5669. — 1. Jak. Kristan, pos. in gost.;
2.	Kristijan Kanale, obč. taj. in gost.; 3. Alojzij Durjava,
trg. in gost. Odborniki: Iv. Vadnjal, Edvard Del-Linz, Josip Žitko, Fr. Curk, Ant. Križaj, Milan Žnideršič, Fr. Možina, Leopold Slave, Anton Samsa, Anton Srebotnjak, Fr. Kenič, Jos. Šabec. — Let. 78, podp. 3, skupaj 81.
47. ** Mengeš in okolica: Ust. z odi. dež. vlade v Ljubljani z dne 17. IX. 1909, št. 18/240. — 1. Lovro Letnar; 2. Rajko Božič; 3 Rozika Urataričeva. Namestniki: Mar. Siherleva, Anica Petrovčeva, Milan Jenčič. Odborniki: Karol Vidali, Fr. Mencinger, Iv. Vrhovnik. Namestnice: Mar. Riharjeva, Anica Pečnikova, Franja Trojanšekova. — Ust. 4, let. 62, podp. 20, skupaj 86.
48. Metlika: Ustan. z odi. dež. vlade dne 16./IV. 1886, št. 4886.
— 1. Katina Guštinova; 2. Amalija Podgornikova; 4 Agata Mokarjeva. Namestniki: Dako Makar, Leopold Grabrijan, lv. Trampuš. Odbornice: Julija Kopinčičeva, Tilka Trampu-ševa, Aua Zallokerjeva, Namestnice: Regina Banova, Julija Gregoračeva, M. Kamenšek. Pokr. 4, let. 107, skupaj 111.
49. Mokronog: Ust. z min. odi. 1886, št. 1. — 1. Jos. Tekavčič, okr. sodn.; 2. Ant. Cvet, sod. pis. pomož. uradnik; 3. Ivan Smrekar, pos. Namestniki: Josipina Rozmanova, davkarjeva sopr., lv. Hutter, sod., f Konrad Rozman, davkar. Odborniki: Franja Zvvitterjeva, sodn. sopr., Jos. Tratar, učit., Vekoslav Mazgon, dav. asist. — Pokr. 2, ustan. 2, let. 54, skupaj 58.
50. ** Moravče: Ust. z odi. okr. glav. v Kamniku z dne 13. IX. 1909, št 17.861. — 1. Janko Toman, naduč.; 2. Fr. Orehek, pos. uradn.; 3. Jos. Šlibar, pos. in krojač. Namestniki: Ema Ledererjeva, poštar., Fran Učakar, pos. in gost., Ivan Lavrač, pos. — Letn. 42.
51. Moste: Občina in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani
27./VIII. 1909, št. 22.997. — A. Moški odbor: 1. Fr. Suppan;
2.	Iv. Vorstner: 3. Andr. Svetek. Namestnika: Fr. Remžgar; Matija Dolničar. Odborniki: Matej Tomšič, Karol Jevnikar, Mili. Bokavšek, Fr. Hamberger. B. Ženski odbor: 1. Helena Zakotnikova. Namestnici: Ana Slapničarjeva in Franja Marenčičeva. Odbornice: Ivana / eklajeva, Ana Potokarjeva, Marija Snojeva, Antonija Ubežnikova, Karolina Smoljanova.
— Ust. 6, let. 150, podp 25, skupaj 181.
52. Novo mesto: Moška Ust. z odi. dež. vlade dne 3.411. 1886, št. 3318. — 1. Iv. Škerlj, viš. dež. sod. svet. v p.; 2. Edm. Kastelic, trg.; 3 Iv. Masetj, prof. Namestniki: Ivan Krajec, pis. ravnatelj mest. hran.; Fran Perdan, mestni blag.; Jos. Ogoreutz, župan. — Pokr. 3 j- 7, ust. 19, let. 44, podp. 8, skupaj 81.
53. Novo mesto: Ženska. Ust. z dop. okr. glav. v Novem mestu z dne 15. XII. 1901. —	1. Marica Rozinova; 2. Regina Preatonijeva; 3. Ana Škerljeva. Namestnice: Matilda Rohr-manova, Josipina dr. Hrašovčeva, Pavla Mogoličeva. Odbornice: Ana Klinčeva, Pavla Hočevarjeva, Mar. Majcnova, Olga Skalicka. — Pokr. F 1, ust. 12, let. 137, podp. 35, skupaj 185.
54.	Pivka s sedežem v	Št. Petru:	Ustan.	z odi. dež. vlade 3./X.
1886, št. 9917. —	1. Ferdo	Špilar,	trg. in pos.; 2	Marica
Dovganova, učit.; 3. Kar. Mehom, pošt. urad. Namestniki: Alojzij Domicelj ml., pos. in trg.; Kar Česnik, naduč. in pos.; Fran Verbič, naduč. Odbornik: Karol Ambrožič, pos.
— Pokr. 3 -j- 1, ust. 22, let.	55, podp. 18, skupaj 99.
5,5.	* Poljanska dolina:	Ust. dne	17./IX.	1886. — Odbor:	Lovro
Perko, nadučitelj; Vinko Jamar, Jakob Jezeršek, Vaclav Paleček, trgovci; Ivan Debeljak, pos. na Visokem. — Pokr.
1 I, let. 35, skupaj 37.
56. Posavska pri Ljubljani: Ust. z odi. okr. glav. dne 17./XI. 1908, št. 28.456. — 1. Lud. Cunder, gostil, v Mali vasi; 2. Anton Žibert, naduč. v p. in pos.; 3. Ant. Vilfan, gost. Namestniki: Mili Kermavner, vodnjakrnski mojster v Mali vasi; Matija Dolničar, velepos. v Šmartnem; Mili. Stembov, pos. v Tomačevem. Odborniki: Frid. Brajer, klep. pomočnik na Ježici; Blaž Semrajc, pos. v Tomačevem; iv. Žirovnik, višji strojnik v Klečali; Ivan Cerar, šol. vodja v Črnučah, Josip Dobravc, župan v Črnučah. Rač. preglednika: Val. Strah na Ježici in iv. Avbelj v Tomačevem. Let. 64.
57. Postojna: Moška. Ust. z odi. dež. vlade dne 13./IX. 1886, št. 8053. — 1. Gregor Pike/, župan, pos. in trg.; 2 Andrej Baraga, pos. uradnik; 3. Jakob D roli, davčni upravitelj. Namestniki: Josip Rusjan, Fr. Kutin, Makso Keber. Pokr. 4 j 4, ust. 5, let. 62, skupaj 75.
58. Postojna: Ženska. Ust. dne 28./V1L 1892, potrjena z odi. dež. vi. 17./IV. 1893, št. 2161. — 1. Marija Piklova, županja;
2.	Julija Kogejeva, sopr. notarja; 3. Marija Mislejeva, pos. hči. Namestnice: Pavla Drollova, Nina Milavčeva, Marija Lovrenčičeva. — Pokr. 3, ust. 8, let. 72, skupaj 83.
59. Radeče in okolica: Ust. z odi. dež. vlade v Ljublj. dne 31./III. 1909, št. 648. — LA. Poljanec: 2. A. Lamut: 3. Robert Lindtner. Namestniki in odborniki; Al. Dcrmelj, Boštanj, Zinka Podlesnikova, Fr. Langer, Jurij Kos. Filip Marinec, Josip Mohorko, Al. Klofutar, Fran (JU, Milka L/meljeva. Ust. 2, let. 90, skupaj 92.
60. Radovljica: Moška. Ust. dne 27./IX. 1892. — 1. Dr. J. Vilfan, župan in deželni poslanec; 2. Ivan Sega, učitelj; 3. Leopold Primožič, kancelist. Namestnik: Fr. Sajovec, kancelist. Odbornika : Fran Jaklič, učitelj in dr. Mirko Triller, odv. kand.
— Pokr. 1 | 4, ust. 4, let, 53, skupaj 62.
61. Radovljica in okolica: Ženska. Ust. dne8./VIII. 1900, št. 3502.
— 1. Jela dr. Vilfanova; 2. Minka Pretnarjeva: 3. Leopol-dina Čebuljeva. Namestnice: Mih. Huthovu, Mina Medičeva, Josipina pesmanova. — Pokr. 3, ust. 2, let. 34, podp. 12, skupaj 51.
62. ** Raka: Ust. 1. 1910. 1. Al. Humek: 2. Tit Grčar; 3. Fran Drnovšek. Namestniki in odborniki: Janko Maurer, Emilija Vovkova, Antonija Hrastnikova, Vinko Bon, Fran Jeke,
Fr. S'iško. Fr. Janc, Fr. Bajc, Anton Radi, Fr. Pirc, Anton Pirc. Let. 28.
63. Ribnica: Ust. z min. odi. dne 5./11. !886, št. 1571. — 1. Dr. Anton Schiffrer', 2. Božidar Betriani; 3. Štefan Tomšič. Namestniki: Iv. Arko, Filip Peterlin in Iv. Klan. — Pokr. 5, ust. 18, let. 35, skupaj 58.
64. Ribnica in okolica: Ženska. Ust. dne 1. IX. 1898, št. 18.964.
1.	Franja Picekova: 2. Julija Tomšičeva; 3. Anka Podbojev a. Namestnice: Ana Podbojeva, Vida Picekova, Ana Lovšinova. Odbornice: Karolina GOdererjeva, Iv. Klanova, Klementina Pankerjeva, Angela Križmanova, Franja Pa Liževa, Amalija Fajdigova, Franja Razingcrjeva. Pokr. 10, ust. 13. let. 55, skupaj 78.
65. ** Št. Rupert: Ust. z odi. dež. predsed. v Ljublj. ll./I. 1910, št. 73. - 1. Aleks. Lunaček; 2. Matija Brezovar; 3. Marija Frelihova Namestniki: Iv. Papež, Andr. Prah. Mar. Pod-krajšekova. Odborniki: Svitbert Brcar, Viktor Sotensek, Al. Gregorčič. Namestniki. Jos. Brcar, Leopold Vidmar, Jernej Škarje. — Ust. 2, let. 43, podp. 23, skupaj 68.
66. Sava-Javornik - Koroška Bela: Ust. z odi. okr. glav. Radovljica dne 4. X. 1907, št. 5554. — 1. Fr. Poženelj; 2. Fr. Trojar, 3. Andrej Soklič. Odborniki: Miha Oblak, Peter Prevc, Ant. Medja. Rudolf Lavtižar, Anton Vi/man, Anton Markelj. Pokr. 4, let. 66, skupaj 70.
67. * Senožeče in okolica: Ustan z odi. dež. vlade dne 23. IV. 1886, št. 4033. I. Hinko Suša, pas.; 2. Viktor Volk, učit.;
3.	Josipina Zadnekova. Namestniki: Julij Čenčič, nadučitelj, Jos. Sturm, trg. pom., Filip Kavčič. Odbornik: Ant. Novak, sodni oficijal. — Pokr. 1, let. 64, podp. 9, skupaj 74.
68. ** Sodražica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani
29.	Vlil. 1909, št. 2425. — 1. J. Oberstar, tovarnar; 2. Matko Žitko, učitelj; 3. Ivan Pogorelec, pis. pristav. Namestniki: Amalija Fajdigova, Mar. Grudnova, Mar. Mikoličeva. Odborniki: Matej Gruden, Jakob Gregorič, Pavla Verbičeva, Ge c. Perdanova. Namestniki: Blaž Petrič. Mar. Grudnova, Franja Ivančeva. Pokr. 1, let. 68, podp. 10, skupaj 79.
69. Stari trg pri Ložu: Moška. Ust. z odi. dež. vi. dne 19./L 1893, št. 15.820 de 1892. — 1. Jakob Kogej, notar; 2. Viljem Mazi; 3. F.dvard Zakrajšek. Namestniki: Janja Benčinova, Justina Modičeva, Milan Lah. Odborniki; Mar. Kosamerni-kooa, Franj. Valenčičem, Franj. Žagarjeva. — Pokr. 44-2, let. 87, skupaj 93.
70. ** Šenčur in okolica: Ust. z odi. dež. vlade 1. 1910.
71. Šiška: Ust. dne 17. II. 1886 z odi. min. št. 1269. 1. Dragotin
Mohar: 2. Ivan Režek; 3. Ivan Femc. Namestniki in odborniki: Fr. Kralj, Jos. Seidl, Milan Cimerman, Iv. Skarjovec, Ivan Rojina, Ivan Kovič, Ivan Sirnik. — Pokr. 7, ust. 13, let. 103, skupaj 123.
72. Šiška: Ženska. Ust. z odi. dež. vlade z dne 13./II. 1909, št. 34. — I. Marija Seidlova; 2 Ivanka Jančigajeoa: 3. Antonija Štrukljeva Namestnice in odbornice: Ivanka Pirkovičeva, Ivanka Novakova, Marija Rojinova, Ivanka Sirnikova, Katarina Koželjeva, Marija Čolnikova, Katarina Volkarjeva. Pokr. '2, let. 106, skupaj 108.
73. j (ior. Šiška: Ust. z odi. dež. vlade dne 16. V. 1910, št. 1575.
74. ** Škocjan in okolica: Ust. z odi. dež. vlade v Ljubljani 27./I. 1910 št. 301. — 1. Peter Durjava, trg. in pos.; 2. Ivan Benedičič, nadučit.; 3. Franja Cerova, učit. Namestniki: Marija Žagarjeva, sopr. orož. postajevodje, Mar. Andrejčičeva, pos., Jos. Komljanc, pos. in trg. Odborniki: Pavel Zupet, pos. in gostilničar, Ivan Komljanc, pos., Marija Zalokarjeva, Anton Činkole, pos. in župan, Iv. Demšar, nadučit., Al. Zupetova. — I.et. 79, podp. 4, skupaj 83.
75. Škofja Loka in okolica: Moška. Ust. z min. odi. dne 23./III. 1886, št. 4772. — Ženska. Ust. z odi. dež. vlade dne 16. 11. 1894, št. 3084.	1. Slavko Flis, učitelj in pos.; 2. Ivanka Flisova, pos ; 3. Rafael Thaler, trg. in pos. Namestniki: Dr. K. Zakrajšček, okrožni zdravnik, Otilija Logarjeva, poštna oficijantinja, Leon Lavrič, trg. in pos., Pregl, računov: Josip Deisinger, trg. in pos., Anton Kašman, trgovec in pos. — Pokr. 3 f-1, ust. 18, let. 30, podp. 2, skupaj 54.
76. Škofljica in okolica: Ust. z odi. dež. predsedn. z dne 17./IV. 1909, št. 820.	1. Vinko Ogorelec, pos. in gost.; 2. Ivan
Petrič, učitelj; 3. Vinko Ogorelec, sin pos. Namestnika: Jak. 'Jesih, gost. in mesar, Ema Ogorelčeva, poštna upraviteljica. Odbornika: Fr. Ks. Trošt, nadučitelj, Fr. Martinec, tesarski mojster. Namestnika: Jernej Dolenec, Fr. Skubic. Pregl. rač.: Karol Lenče, Alojzij Ankon. Namestnika: Ant. Skubic, Fran Majcen.	Pokr. 1	1, ust. 16, let. 63, podp. 20, skupaj 101.
77. Toplice: Ust. z odi. dež. preds. v Ljubij. z dne 4./VIL 1909, št. 1716 pol. — 1. Mart. Matko, nadučit.; 2. Drag. Gregorc, učitelj; Iv. Sitar, pos. in župan. Namestniki: Oizela Ženova, sopr. učit., Karolina Klančičeva, učiteljica, Karolina Matkova, nadučit. sopr. Odborniki: Josipina Trcetova, učit., Ivan Žen, nadučitelj, Ivan Rakoše, tovarnar, Rudolf Zupanc, krojaški mojster, Ivan ,V'obar, kovač. Ustan. 2, let. 42, podp. 30, skupaj 74.
78. Trebnje in okolica: Ust dne 4. Vlil. 1908, z odi. dež. vlade št. 3714 p. — 1. Štefan Dražnik, davčni oficijal; 2. Ferdinand Kogej, sodni poduradnik: 3. Janko Ruprecht, lekarnar. Namestniki : Josipina Teplyjeva, Marija Goršakova, Miško Plevnik, Ivan Malenšek, Olga l ozljeva, Franja Šlajpahova.
Pokr. 4 -j- 1, let. 65, skupaj 70.
79. Trojane in okolica:	Ustan. dne 17./V11L 1909. z odi. deželne vlade št. 15.605. 1. Fr. Konšek, velepos. in poštar;
2.	Viljem Rožič, učitelj; 3. Franja Konšekova. Namestniki: Marica Cukjati, županova soproga; Micika Konšekova, Val.
Kolenec, gostil, in pos. v Čemšeniku. Odborniki: Jos. Novak, strojnr; Jos. Cukjati, župan; Marija Cerarjeva, pos. soproga v Blagovici in Alojzija Novakova, soproga strojarja. Pregledovalca rač.: Jak. Grohar in Fr. Cukjati. — Ust. 6, let. 65, podp. 34, skupaj 105.
80. Tržič in okolica: Ustan. dne 29. Vlil. 1899, z odi. dež. vlade št. 4547.	1. Matija Marinček, notar; 2. Fran Deu, pos. in strojar; 3. Rili. Mal/v, tovarnar. Namestniki: Rajko Pollak, sodnik v pok., Fr. Rngelsberger, trg.. Lud. Grasmajar, pos.
— Pokr. 3, ust. 7, let. 50, skupaj 60.
81. Turjak: Ustan. dne 26.411. 1886. — 1. Jos. Kožar; 2. Joško Bergant; 3. Katinka Bergantova. Namestnice: Helena Ko-žarjeva, Minka Podlogar jeva, Helena Požarjeva ml. Pregl, rač.: Marija Prijatljeva, Josip Blatnik. — Pokr. 3, ust. 3, let. 29, podp. 11, skupaj 46.
82. Unec in okolica: Ust. z odi deželne vlade dne 13. V. 1904, št. 8581. — 1. Avgust Belle, tovarnar in pos.; 2. Peter Repič, nadučitelj; Matilda Sebe/likarjeva, pos. Namestniki: Anton Kozlevčar, nač. žel. post., V. Repičeva, učiteljica, Antonija Gnezda, pos. Pokr. + 4, let. 25, skupaj 29.
83. Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Kočevju, dne 2.1. 1896, št. 12.271. — 1. Ana Hočevarjeva, županja;
2.	Ana Somrakova, učiteljica; 3. Marija Somrakova, liči pos. Namestnice: Ema Pucleva, sopr. pos., Nežika Somrakova, hči pos.; Ljudmila Hočevarjeva, liči pos. Odbornice: Lcopol-dina Stefančičeva, Ana Finkova, Mar. Hočevarjeva, Marija Zadnikova, Roza Hudovernikova, Ana Hočevarjeva. Pregl, rač.: Leopoldina Garbajsova, učiteljica, Marija Jenčičeva, poštarica. Pokr. 8, ust. 5, let. 82, skupaj 95.
84. Vič: Ust. 6,/X. 1908 z odi okr. glav. v Ljubljani, št. 24.861.
— 1. Fran Oblak, župan; 2. Andrej Knez, posestnik; 3. Ivan Končan, pos. Namestniki: Matija Oblak, Slavko Novak, Ant. Malavašič. Odborniki: Josip Gregorin, Fran Sojer, Anton Prebil —- Pokr. 2, ust. 2, let. 84, skupaj 88.
85. ** Vinica in okolica: Ust. z odi. okr. glav. v Črnomlju dne
28.	VIII. 1909, št. 15.254. - 1, Fran Lovšin, naduč.; 2. Rud. Mikolič, mizar; 3. Leopoldina Bavdekova, učiteljica. Namestniki: Fran Juvane, učit., Fr. Koščeva, učit., Peter Malič, gost. Odborniki: F. Culiberkova, šivilja, M. Simonovičeva, zasebnica, Miško Kosec, nadučitelj. Let. 41, podp. 51, skupaj 92.
86. Vipava: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani z dne 16 Vlil 1908, št. 3920 pr. 1. Juraj Nos, lekarnar; 2. Rado Grom, učitelj; 3. Dr. Pavel Kanc, okr. zdravnik. Namestniki: Karla dr. Kančeva, Leopolda Vadnjalova, učiteljica, in Ljudmila Borštnarjeva. — Pokr. 2 L 1, ust. 1, let. 90, skupaj 94.
87. in 88. 'Vrhnika: Moška. Ustan. dne 19.111. 1887 potrjena ?. odi. dež. vlade dne 19. IV. 1887, št. 4123. — Ženska Ust. dne 10./X. 1892 z odi. dež. vlade št. 12.368. — Pokr 9 + 2, ust. 26, let. 80, skupaj 117.
89. Zagorje ob Savi: Ust. z odi. okr. glav. v Litiji dne 27./XI. 1892, št. 3152. — 1. Janko Levstik, nadučitelj; 2. Miloš Lazar, računovodja; 3. Berta Miillerjeva, hči trg. Namestniki: Mar. Levstikova, učiteljica, Vera IV,einbergerjeva, hči pos., Ferdo /'oItak, rudniški uradnik. Pregl. rač.: Mar. IVeinbergerjeva, posest., Janko Stepišnik, učitelj. — Pokr. 8, ust. 3, let. 95, skupaj 106.
90. ZatiCina-Višnja gora-Št. Vid: Ust z odi dež. vlade dne 3. IX. 1886, št. 8967. — 1. Fr. Kovač, nadučit.; 2. Jan Skerbinec, nadučit.; 3. Alojzija Kristanova, poštarica. Namestniki: Ana Repičeva, sopr. okrož zdravnika, Ivana Dolinarjeva, učiteljica, Mirko Sadar, učit. Oborniki: I. Fortuna, Žarko Boltauzer, Ferdinand Vesel. Odbornice: Mar. Fezdirjeva, Ema Kerši-čeva, Ema Zajčeva. Preglednika: hran Sbrizaj, Karol Wilfan.
Pokr. 3 p 1, ust. 20, let. 19, podp. 1, skupaj 44.
91. Železniki na Gorenjskem: Ustan. dne 17. VI. 1886, št. 5. —
1.	Anton Hafner, pos.; 2 Melhijor Dolenc; 4. Gabr. Thaller.
Pokr. 1 -c 1, let 17, podp. 15, skupaj 34.
92. :N: Žiri in okolica: Ust. z dopisom okr. glav. v Logatcu z dne
29.	XII. 1909, št. 22 986.	—	1. Luka Jesenko; 2. Leopold
Spreitzer; 3. Franja Kopačeva. Namestniki; Ivana Dolenčeva, Veronika Demšarjeva, M. Žakelj. Odborniki: Iv. Kržišnik, lv. Žakelj, Julka Gantarjeva. Namestniki: Val. Poljanšek, Fr. Kristan, Micika Demšarjeva. — Let. 42, podpornih 27, skupaj 69.
93. Žužemberk in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 2. Vil. 1887, št. 6490. — 1. Fr. Kiissel, sodnik; 2. Ludovik Koželj, učitelj;
3.	Stanko Ribnikar, davčni asis. — Pokr. -I- 1, ust. 5, let. 23, skupaj 29.
II.	Štajerska.
1 j' Bočna pri Gornjem gradu. Ust. I 1910. — Let. 75.
2. Braslovče: Ustan. dne 3.111. 1886, z odi min. št. 6521.	— Pokr. 1, ust. 3, let. 60, podp. 10, skupaj 74.
3. f Breg pri Celju. Ust. L,Vili. 1. 1910 z odi. nam. št. 8-2220/1.
4. Brežiški okraj v Brežicah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu 27./VIL 1890, št. 15.332. — 1. Andr. Levak, velepos,; 2. Jos. Boecio, trg.; 3. Jos Uršič, trg. Namestniki: Jos. Mešiček, mest. župn., dr. Ljud. Stiker, odv., Drag. Gabron in Marko Merčun, dav. asist. Pokr. -f 1, ust. 8, let. 35, skupaj 44.
5. Brežice: Ženska. Ustan. dne 26./IV. 1908.	1.	Anka,
Čepinova; 2 Kat. Boeciova; 3. Anka Poljanškova. Namestnice: Franja Ferenčakova, Lojzika Mastnakova, Mar. Požarjeva. — Ust. 2, let. 70, skupaj 72.
6. Celje: Moška. Ust. z min. odi. dne 14./XII. 1885, št. 3563. —
1.	Dr. Ant. Dolar, prof.; 2. Miloš Stibler, zadružni uradnik;
3.	dr. Šandor lirašovec, - odv. kand. Namestniki: Dr. Karol
Koderman, odv. kand., Kar. Vargazon, zadr. uradn., dr. Jos. Zdolšek, odv kand. Odborniki: R. Stermecki, trgov, dr. Fr. Lipold, odv. kand. Preglednika: A. Priča, trg., dr. Ernest Kalan, odv. kand. — Pokr. 14 + 11, ust. 5, let. 120, skup. 150.
7. Celje:	Ženska. Ustan. z odi. namest. dne 19./XI. 1893, št. 29.547 ■— 1. Ela dr. Kalanova; 2. Melanija Sernečeva; 3 Minka Detičkova Namestnice: Hana Diehlova, Jožica Gregorinova, Marta Hrašovčera, Marica Kopačeva. Odbornica : Hilda Dolinarjeva. Pregl, računov: Anica dr. Kukovčeva in Mira dr. Karlovšekova. Pokr. 7, ust. 5, let. 70, skupaj 82.
8. Dramlje: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu 6. II. 1909, št. 8-462 1 09. — 1. Miloš Jarnovič, trg.; 2. Neža Jarnovič, trg. sopr.; 3. Jul. Sevnik, učitelj. Namestnik: Ant. Mastnak, župan, Marica Rajkova. Odborniki: Tomaž Mastnak, pos.; Fran Zidanšek, pos. Knjižničarka: Ter. Cvar, učiteljica.
Ust 3, let. 45, podp. 12, skupaj 60.
9. f Fala nad Mariborom. Ust. 1 1910.
10. ** Fram in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu 2. 1. 1910, št. 8 3521-1 1909. — 1. Karol Černej, pos ; 2. Mar. Pirk-maierjeva,v učiteljica; 3. Mar. Lauterjeva,	učiteljica.	Namestniki : Fr. Štern, pos., Iv. Kodrič, trg.,	Ant.	Bezjak,	sin	pos.
in mlinarja. Odborniki: Štefan Lešnik, Val. Predan, Ignacij Skrbinšek. Pregled, rač.: dr. P. Turner, dr. Fr. Rosina. —
I.etn. 52
11. Oaberje poleg Celja: Ust. z odi. nam. v Gradcu dne 4. VII. 1909, št. 8-2259 1 1909. — 1. Ad. Rode; 2. Cir. Krianova;
3.	Mar. Sribarjeva. Namestniki: Iv. Martinčič, Kostanjšek, M. Slokanova. Odborniki: Perc, Gumzej, Vihar, B. Vitovska. Pregl, rač.: Anton Jager, Anton Kunej. — Ust. 1, let. 51, podp. 9, skupaj 61.
12. Gornja Radgona: Ustan. 1901. — Pokr +1, ust. 4, let. 37, podp. 40, skupaj 82.
13. Gornji grad: Moška. Ustan. z odi. nam. dne 27.11. 1886, št. 2593 — 1. Jos. Krajnc, velepos.; 2 Fr. Prešečnik, not. kand.; 3 Avgust Drukar, c. kr. notar. Namestniki: Fran Kocbek, nadučit., dr Maks Konečnik, okrož. zdrav.. Mat. Matjaž, zasebnik v Štangrobu. — Pokr. 2 + 2, ust. 23, let.
38, podp. 12, skup. 77.
14. Gornji grad: Ženska. Ustan. z odi. namest. dne 5.1. 1909, št. 8-3525 1. — Pokr. 1, let. 54, podp. 30, skupaj 85.
15. Gradec:	A kade miška. Ustan. z minist. odi. dne 31.1., 1886, št. 2144. — 1. Fr. Zupančič, cand. ing.; 2 Vladimir Brankovič, stud. cliem.; 3. Ernest Krulej, geod. Namestniki: Mirko V Brezovnik, stud. med., Frid. Schmiedinger. stud. iur., Ant. Potočnik, cand. iur. Preglednika: Mart. Ogorevc, cand. med., Rad. Schober, cand. med. Pokr. 1, let. 85, skupaj 86.
16. Gradec: Izvenakademiška. Ustan. z min. odi. dne 15 V. 1886, st 7231. — 1. Mih. Novak, sodn. svetn.; 2. Fr. Vršič zavar. uradnik; 3. Fr. Hauptman, šol. svetnik. Namestniki!
Fr. /’avlič, poštni nadkontrolor, Ant. Batič, poštni nadofic., Mirko Bernard, poštni asistent. — Pokr. 8 + 7, ust. 26, let. 101, podji. 23, skupaj 165.
17. Gradec: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu duc 12. VI.
1907, št. 8, 1844 1. — 1. Jela dr. Murkova, soproga vseučil. prof.; 2. Julija Archova; 3. Bogomila Miheličeva. Namestnice: Košanova, Roza Primožiieva, Aleksandra Zabredova. -~ Ust. 2, let. 80, skupaj 82.
18. llrastnik-Dol: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Celju dne 26./II.
1908, št. 8, 867/1. — 1. Dominik Majcen, rudar; 2. Mara Poglajenova, vrt.; 3. Ign. Jan, rud. paznik. — Namestniki: Alojzija Roševa, liči velepos., Fr. Šentjurc, rud. paznik, Miloš Babič, rud. paznik. Odborniki: Ant. Gnus, Antonija A'ustrova, Urš. Gotzeva, Josipina Kravšekova, Milka Sentjurčeva, Rezika Dolinšekova, Antonija Erčenova, Iv. Bevc, Jos. Ajdovnik, Fr. Plaznik, Ivan Sovre, \v.Urbajs, Ant. Draksler. — Pokr. 2 + 2, ust. 1, let. 55, podp. 10, skupaj 70.
19. St. Juri ob južni železnici: Moška. Ustan. z odi. namest. dne 8./V. 1886, št. 895. — Let. 20, podp. 25, skupaj 45.
20. Št. Juri ob južni železnici: Ženska. Ustan. z odi. namest. dne 9./11. 1891, št. 19.609. Let. 20, podp. 15, skupaj 35.
21. Konjice: Ustan. z odi. min. z dne 26. III. 1886, št. 4252. --
1.	Pav. Ogorevc, trg.; 2. Avg. Kolšek, abs. jurist; 3. Fr. Košar, posoj. tajnik. Blagajničarka: Sabina Serajnikova, učiteljica. Namestnika: B. 1’ospišilooa, Vaclav Prorazil, lekarnar. — Pokr. 2+3, ust. 1, let. 34, podp. 32, skupaj 72.
22. Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 18.11. 1904, št. 6044. —	1.	Iv.	Krajnik, nadučit.; 2.
Ljud. Ulčar, učit.; 3. Rud. Kramer, not. kand. Namestniki: dr. Ferdo Kunej, zdravnik v Št. Petru, Ljudmila Maričeva v Št. Petru. — Pokr. + 1, let. 38, skupaj 39.
23. Laški trg in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu z dne
18.	IX. 1891, št. 21.236. — 1. Iv. Cetina, nadučitelj; 2. Riko Pestevšek, učitelj; 3. Ivan F.lsbacher. Namestnik: Konrad F.lsbacher, veletrg. Odbornika: Ancta F.lsbacher jev a, Milan Pleskovič. Namestnika: Milka Pleskovičeva, Juro Kieslinger. Pregl. rač.: Blaž Zupanc, Jos. Vrečko. — Pokr. + 1, ust. 9, let. 30, skupaj 40.
24. Leben pri Ribnici: Ustan. z odi. nam. dne 27./11I. 1887. —
1.	Iv. Urbanc, velepos.; 2. Ivan Pahernik, velepos.; 3. Micika Urbančeva, liči velepos. Namestniki in odborniki: Lev Brunčko, A. Podlesnik, Rud. Dergati, Iv. Šlebnik. — Ust. 3, let. 25, podp. 6, skupaj 34.
25. Lembali in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 2./X. 1907, št. 8, 2731 1. — 1. Anton Godec, učit. in pos.; 2. Rudolf Kranjc, org. iu obč. tajnik; 3. Juri Kaloh. pos. Namestnica: Marica Godčeva, učiteljica. Odborniki: S. Vodenik, nadučit. Jos. Ajd, žel. usluž., Ant. Črnko, pos. — Let. 18, podp, 7, skupaj 25.
26. Sv. Lenart v Slov. Goricah: Ust. z odi. nam. dne 13. X. 1888, št. 21.440. Let. 40.
27. Ljutomer z okolico: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10. X. 1892, št. 23.714. — 1. Janko Karba, učitelj; 2. Srečko Vršit, trg.; 3. Fr. Zacherl, učit. Namestniki: Fedor Kukovec, pek in pos.; Franc Stanjko, ml. oskrbnik; Viljem Schneider, trg. — Pokr. 1, let. 52, podp. 58, skupaj 111.
28. ** Ljutomer: Ženska. Ust. z odi. namest. dne 7./Vlil. 1909 št. 8 2483-1 — 1. Matilda dr. Grossmannova, sopr. odvet.;
2. Matilda Mihaličeva, učit.; 3. Marija Kocuvanova, učit. Namestnice in odbornice: Marija Seršenova, Henrijeta Skrle-(ev a, Angela Karbova, Olga Cvahtejeva, in Mimica 57« o-diševa. Let. 45, podp. 5, skupaj 50.
29. Sv. Lovrenc nad Mariborom: Ženska. Ustan. dne 1 ./VIL 1901, z odi. namestništva v Gradcu št. 22.669. — 1. Marija Brezoč-nikova; 2. Mina Pernatova: 3. Milica Lamprehtova. Namestnice: Julija Skerbinjekova, Martina Lamprehtova, Katina Brezoinikova. Odbornice: Marija Švajgerjeva, Gita Siker-jeva. Pokr. -j- 1, ust. 4, let. 38, skupaj 43.
30. Maribor: Ustan. z min. odi. 10. L 1888, št. 353. — 1. Dr. Ant. Medved, c. kr. ginin. prof.; 2. Fr. Majer, trgov, sotrudnik;
3. Janko Voglar, poštni asistent. Namestnika : dr. Fr. Rosina, odvetnik; Feljko Berlič, trg. sotrudnik. — Pokr. 13	10, let. 170, podp. 15, skupaj 208.
31. Maribor in okolica: Ženska. Ustan. dne 14./V. 1898, št. 12.381. — 1. Mar. Poljančeva; 2. Mara Koprivnikova, sopr. c. kr. prof.;
3.	Adela Omahnova, sopr. nadr. jtiž. žel., in Ana Lenartova. Namestnica: Pavla dr. Voušekova, sopr. sod. nadsvetnika. — Pokr. 1, letn. 115, skupaj 116,
32. Mozirje: Gornjesa v i n s k a ženska. Ustan. dne 23, XII. 1907, št. 3362. — Pokr. + 2, ust. 16, let. 80, skupaj 98.
33. Ormoški okraj: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 17. X. 1887, št. 21.104.	1. Dr. Ant. Žižek, zdravnik; 2. Milko Jerše, učitelj; 3. Ciril Geršak, inženir. Namestniki: Ant. Porekar, nadučitelj; A. Rosina, učitelj; dr. Gvidon Sernec. -- Pokr. 2, ust. 14, let. 29, skupaj 45.
34. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 21.1. 1892, št. 721. — 1. Ana Rozinova, učit. soproga;
2. Uršika Puharičeva, pos. liči; 3. Mar. Podkrajšekova, vrtnarica. Namestnice: Ivanka dr. Žižekova, Jelica 1'orbelskova. Marija Gomzijeva. Ust. 10, let. 31, podp. 5, skupaj 46.
35. Št. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 5 VII. 1909, št. 8 2184-1. - 1. Jos. Vidic, naduč. v p.; 2.—;
3. Olga Zanijerova. Namestniki: Anton Cvenkl, veletr.; Jos. Fischer, naduč.; Ernest Marsinc, obč. tajnik. — Ust. 6, let. 34, podp. 18, skupaj 58.
36. ** Sv. Peter pod Sv. goro: Ust. z odi. namestništva v Gradcu dne
7.	VI. 1910 št. 8 1658-1. — 1. Dr. Ferdo Rune/, zdravnik;
2.	Fr. Levstik, učit.; 3. Hanza Gerbazova, učit. Namestniki in
odborniki: Janez Kramar, Micika Hudincva, Mnkso Moric, Fr. Tanšek, Ivan Planinc, Fr. Dc£ič:L Pregled, rač.: Anton Kralj, Fr. Kraner. — Let. 35, podp. 50, skupaj 85.
37. Petrovče: Ustnn. z odi. namest. v Gradcu dne 1. Vil. 1909, št. 8 2116-1. — 1. Fr. Lešer, pos.; 2. Ciril Pregelj; 3 Marica JeSovnikova. Namestniki in odborniki: Roza Razboršekova, Ter. Holobarjeva, Franja Ocvirkova, Franja Delakordova, Vinko Kopriva, Mart. Ocvirk, Jern. Razboršek. Martin Flis, Fr. Košec, Jak. Roler. Članov 92.
38. ** Podsreda in okolica: Ust. z odi. namest. v Gradcu dne 7. Vi. 1910, št. 8 1659-1.
39. ** Polskava-Pragersko: Ustnn. z odi. c. kr. namestil, v Gradcu
22./lX. 1909, št. 8/2661-1 1909. - 1. Jos. Sabati, nadučitelj;
2.	Jos. Rainer, učitelj; 3. I. Orthaber, poštni uradnik. Namestniki : 1. Kitekova, sopr. žel. urad., Ana Westrova, učit.; Jul. Korbun, krojač. Odbornika: Iv. Hrastnik, pos., Ferdo Schlosser, pos. — Letu. 30.
40. Polzela: Ustan. z odlmiamcstništva v Gradcu dne 8. 111. 1887, št. 4219. -	1. Julij Žigan, trg. 2. Tilda Farčnikova; 3. Jos. Cizel, trg. — Namestniki: Peter Loparnik, učit.; Radivoj Tušak, učit.; Ant. Fartnik, jurist. Odborniki: Jos. Repič, Janko Cizej, Ant. Močnik. Pokr. 1 + 1, ust. 1, let. 20, podp. 18, skupaj 41.
41. 'Ponikva: Ustan. z odi. namest. dne 13. IV. 1910 št. 1129/1,— Ant. Podgoršek, velcpos.; 2. Franja Vošnjakova; 3. Jernej Zdolšek. Namestniki in odborniki: Marija Zdolškova, Anica Mlakarjeva, Marija Podgoršekona, Marija Kregarjeva, Fran Pilih, Micika Ratejev«, Vitomir Žtičar in Fr. Ratej. — Let. 9, podp. 21, skupaj 30.
42. Ptuj: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 27. XII. 1885, št. 25.288. — 1. Dr. Fr. d ur tila, odvetnik; 2. Ferdo Skuhala, posoj. uradnik; 3. dr. Jos. Komljanec, giinn. prof. Namestnika: dr. Ivan Fermevc, odvetnik; dr. Ferdo Lasič, odv. konc. Pokr. 4- 8, let. 45, podp. 20, skupaj 73.
43. Ptuj: Ženska. Ustan. dne 10. Vili. 1908, št. I, 6795 08, odi. namest. v Gradcu. — 1. Valentina Kauklerjeva, učiteljica;
2. Mar. Luknarjeva, učit ; 3. Ida Toplakova, liči davkarja. Namestnica: Mar. Senčarjema, soproga trg Odbornici: Olga Potočnikova, Etna Mahoričeva. -■ Pokr. + 1, ustan. 6, let. 64, podp. 4, skupaj 75.
44. Rajhenburg-Vident in okolica: Ustan. z odi. nam. dite 11. IX. 1907. št. 1302.	1. Dr. Schmirmaul; 2. Lavoslav pl. Rainhofen;
3. Josipina Kosarjeva. Namestniki in odborniki: Srečko Rainer, Mela Rismal, Janko Knapič, Karolina Podjedova, Jos. Polile. - Let. 55, podp. 8, skupaj 63.
45. Rečica v Savinjski dolini: Ustan. z ministr. odi. dne 15. IV. 1886, št. 5233. — Pokr. ; 3, ust. 2, let. 68, podp. 70, skupaj 143.
46. Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 6./V. 1909, št. 8-1676 1 09. — 1. Dr. Miroslav Škof, dist.
zdravnik; 2. Janko Zabavnik, pos.; 3. Ulrik Hauptman, učit. Namestniki: Ant. Podlesnik, velepos., Ant. Skočir, velepos. Rudolf Dergan, trg. Pregl. rač.: Edvard Pivec ml. in Fran Jenčič, inženir. — Pokr. -t-1, let. 31, podp. 8, skupaj 40.
47. Rogaški okraj: Us. z odi. namest. v Gradcu dne 22./V. 1910, št. 8 1544 1.
48. f Ruše in okolica: Ženska. Ustan. dne 26.'XII. 1898. — l.Ema dr. Gorišekova; 2. Gizela Lasbacherjeva; 3. Linka Ozimova. Namestnica: Julčka Sernečeva. Odbornice: Mar. Sernečeva, Alojzija Glaserjeva, Ela Lichtenwallnerjeva, Micika Novakova. — Let. 50.
49. Sevnica: Ustan. z odi. minist. dne 27. V. 1886, st. 8017. —
1.	.los. Mešiček, nadučit.; 2. Fr. Drnovšek, učitelj; 3. Helena Arkova, učiteljica. Odborniki: Mibajl Korber, c. kr. notar; Mijo Starki, župan; Berta Smoletova, sopr. trg.; Karolina Stumbergerjeva, sopr. davk. — Pokr. +1, let. 52, podp. 3, skupaj 56.
50. Slovenji Gradec in okolica: Ust. z odi. namest. dne 3. 111. 1887, št. 3926. — Pokr. 1, ust. 19, let. 40, skupaj 60.
51. Slovenska Bistrica: Ust. z odi. namestništva dne 13./IX. 1892, št. 20.790. Pokr. +1, ust. 9, let. 35, podp. 50, skupaj 95.
52.	** Središče	in okolica:	Ust. z	odi. namest. v	Gradcu	z	dne
6./IX. 1909,	št. 8 2609	1.	1.	Jakob Zadravec;	2. Fran
Serajnik; 3. Franja Robičeva. Namestnica: Marija Kosijeva. Odborniki:	Julijana Plepeleceva, Ema Canjkova, Martin
Rakuša, Matija Ivanuša, Stanislav Dogša. Pregledovalca računov: Makso Robič, Andraž Kelemina. — Pokr. 1, ust. 2, let. 65, podp. 15, skupaj 83.
53. Škofja vas pri Celju: Ustan. z odi. namest. dne 3./X. 1890, št. 35.890.	— Let. 20,	podp.	25,	skupaj 45.
54.	f Šmarje pri Jelšah: Ženska.	—	Pokr. -*-i.
55. Trbovlje in okolica: Ustan. kot podružnica za .Zidani most in okolico* z odi. namest. v Gradcu dne 7. XII. 1886, št. 24.545. Dne 25. X. 1891 se je preselila in ima sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo namestništvo dne 30. 111. 1892, št. 6047. — 1. Oskar Moti, učitelj; 2. Gust. Vodušek, učit.;
3.	N. Pinterič, krojač. Namestniki: Rudolf Kallan, učitelj, Štefan Močnik, rudar, Miloš Rozin, obrtnik. Odborniki: Jos. Letnik, uradnik, F. Feštajn, uradnik, Valent. Rozin, obrtnik, Fr. Dežman, trg. Pokr. 3, ust. 24, let. 73, podp. 10, skupaj 110.
56. Trbovlje in okolica: Ženska. Ustan. dne 13. 11. 1901 z odi. namest. v Gradcu dne 19. II. 1901, št. 5466. — 1. Ana Dimnikov a, pos.; 2. Ruska Frankovičeva, modistinja; 3. Zlata kuharjeva, učit. sopr. Namestnice: Jos. Šentjurčeva, sopr. paznika; Anton Kuhar, učit.; Rezika Pustova, prodajalka. Odbornice: Micika Arzenšekova, Štefika Cimperšekova, Lora Vodušekova, Marija Windischerjeva, Ana \Vessnerjeva. Silva Počivavšekova, Roza Lesova. Mar. Bajdova, Pavla l olkar-jeva, — Pokr. 3, ust. 1, let. 89, podp. 20, skupaj 113.
57. Velenje: Ustan. z odi. glav. v Slovenjem Gradcu dne 19. IX. 1894, št. 2879. — 1. Dr. Podlesnik, okr. zdravnik; 2. Jos. Armil, učitelj; 3. Cirila Ježovnikova. — Lek 40.
58. Vransko: Ust. dne 22./VII. 1888, št. 15.216. —	1. Rudolf Vrabl, učitelj; 2. Bebica A'olšekova, učiteljica; 3. Ivan Jakše, učitelj. Namestniki: Josip Rotner, dež. sod. svetnik, Anica dr. Karbova, Karol Košenina. — Pokr. 24-2, ust. 4, let. 65, skupaj 73.
59. Vuhred-marenberški okraj: Ustan. z odi. nam. dne 10. II. 1886, št. 2958. — Pokr. +3, ust. 4, let. 35, podp. 10, skupaj 52.
60. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. dne 29. XII. 1907.	1. Jak. Verdnik, poses.; 2. Ivan Urek, učitelj; 3. Alojzij Grubelnik, pos. Namestniki: Dr. Makso Pregl, zdravnik, Anton Hren, nadučitelj, Emerik Mravljak, trg. Rač. prcgl.: Simon Jeznih, Ivan Kričej, Miha Ladinek. Pokr. j-1, let. 30, podp. 42, skupaj 73.
61.	Žalec	poleg	Celja: Moška. Ustan.	z odi.	namest.	v	Gradcu
dne 28.11.	1886, št. 2621. — 1. Anton Petriček;	2. Rajko
Vrečer; 3. Fran Pristovšek. Namestniki: Beno Kunej, Fran Piki, Vinko Kveder. Odbornika: Iv. Naraks, Lcop. Tratnik, Fran Brinar, And. Antloga, Jožef Porent, Martin Skok. — Pokr.	54-4,	ust. 12, let. 25, podp. 4,	skupaj	50.
62.	Žalec	poleg	Celja: Ženska. Ustan.	z odi.	namest.	v	Gradcu
dne 5. XII. 1905, št. 45.051. — 1. Mar. Roblekova; 2. Vikt. Pristovšekova: 3. Dora Bergmanova. Namestnice: Tereza Kordischeva, Mar. Černejeva, Drag. Lipoldova. — Pokr. +3, ust. 1, let. 32, podp. 6, skupaj 42.
III.	Koroška.
1. Beljak in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne
21./X. 1886, št. 1954.	1. Matija 1Vutti; 2. Fran Lampreht;
3.	Rado Borko. — Namestniki in odborniki: Gašpar Trupe, Fr. Miklavič, Mila Vilčeva, Servicelj, Gajlar vlg. Ilč, Janko 'Tavčar, Zdravko Falle, Hribernik, Mica Mašnikova, Prat, Karol Miki. — Pokr. 2 4-1, 'ist. 6, let. 26, podp. 7, skupaj 42.
2. Blače-Loče in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Beljaku dne
14./Vlil. 1909, št. 23.620. I. Vinko Zimčič; 2. Ant. Gastl;
3.	Fr. Lah. Namestniki: Ivan Sgiaraoello, Marija Uršičeva, Aloj. Aichholzerjeua. Odbornika: Ivan Ožgan, Ivan Kandut.
Let. 30, podp. 35, skupaj 65.
3. Borovlje: Ustan. leta 1908.
4. ** Celovec in okolica: Ustan. I. 1909. — 1. Z. Bernot; 2. dr. M. Stajnko; 'A. Ladislav Bavdek. Namestnik: dr. A. Gosak. Preglednika: dr. Št. Rajh, Jos. Štuhec. — Pokr. 7+1, ust. 8, let. 30, podp. 1, skupaj 47.-.
5. Olinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu
8.	VI. 1909, št. 2498. - 1. Jak. Jug, pos.; 2. Jos. Gorilnik, puškar; 3. Janko Ravnik, puškar. Namestniki: Boštjan Za-blačati. pos. ; Flor. Goriinik, pos.; Val. Paher, hišni oprav. Odbornika: Simen Fric in Val. Wieser. Rač. pregl.: Valentin Goričnik in Jos. Esteri. Ust. 6, let. 14, podp. 17, skup. 37.
6. Kotinara vas in okolica: Ustan. 11. III. 1888, z odi. dež. vlade v Celovcu št. 298. — 1. Matija Prosekar, pos. in lesotržec ;
2.	Rupert Rotter, župnik; 3. Ivan Štih, posest. Namestniki: Andrej Kobau. Doniž Struger, Rupert Prašič, Jernej Modrič, Jakob Medenih. Ust. 1, let. 15, podp. 126, skupaj 142.
7. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelju: Ust. 2. IV. 1888. — Pokr. 1, ust. 7, skupaj 8.
8. ** Prevalje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu z dne 10.,III. 1910, št. 967/prez. — 1. Andrej Hrast, posest.;
2.	Val. Wesiak, posest.; 3. Angela Hrastova. Namestnik: Stefan Kralj. Odborniki: Jožef Riffel, Ferdo Godec, Čebulj.
Ust 10, let. 15, podp. 2, skupaj 27.
9. Smarjeta v Rožu: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 30. XII. 1908, št. 4108. - Ust. 3.
10. St Stefan (Steben) in okolica na Zilji: Ustan. z odi. dež. vlade dne 22. II. 1890, št. 249.	- 1. Vinko Jauk. Blagajnik: Iv. Moritsch. Let. 4, podp. 8, skupaj 12.
11. Tolsti vrli in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 6./VI. 1888, št. 677. — Ust. 1.
12. Velikovec in okolica: Ustan z odi dež. preds. v Celovcu z dne
6.	X. 1893, št. 1616.	1. Jos. P uši; 2. M. Škofič; 3. Ant. A'asi. Namestnik: Fr. Treiber, župnik. —■ Let. 21, podp. 26, skupaj 47.
13. f Velikovec in okolica: Zenska: Ust. z odi. deželne vlade v Celovcu dne 3. VI. 1910, št. 2077.
IV.	Primorska.
a)	Goriška.
1. Ajdovščina in okolica: Moška. Ustan. z odi. okr. glav. v Gorici dne 9. IX. 1896, št. 11.979. — 1. Artur Lokar, notar; 2. Štipko Štekar, 3. Mili. Malik. Namestniki in odborniki: Fr. Vidmar, Peter Valič, Ant. Rastja. — Pokr. 3 -f- 7, let. 41, podp. 39, skupaj 90.
2. Ajdovščina in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 11. XI. 1892, št. 19261.	1. Justina Lokarjeva; 2. Marica ATahorčičeva; 3. Ženka Godinova. Namestnice: Rudolfa Vidmarjeva, Erna Bratinova, Zinka Marčeva. —Pokr. 3-f-l, let. 45, podp. 3, skupaj 52.
3. St. Andrež: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 23. IV. 1909, št. 815. — 1. Leop. Furlani; 2. Vin. Bandelj; 3. Vilj. Molar.
Namestniki: J. Budal Iz. Namut, Mar. /desničarjeva. — Letu. 25.
4. ** Breginj in okolica: Ust. z odi. nam. v Trstu 2. maja 1910. št. Pr. 578 — 10. — 1. Iv. Šimac, po s.; 2. Fran Filipič, obč tajnik; 3. Draga Pavšičeva, učiteljica. Namestniki: Alojzija Klemenčeva, Marija Kramarjeva, Andrej Bensa. Let. 24.
5. Bovec: Ustan. 20./XII. 1886, z odi. namest. v Trstu, št. 19.586. -- Ust. 6.
6. Briška podružnica s sedežem v Biljani: Ustan. 29./XI. 1888, z odi. namest. v Trstu št. 18.671. — 1. Fr. Obljubek, velepos., Krasno; 2. Izidor Kožlin, obč. taj., Biljana; 3. Rihard Orel, šolski vodja, Višnjevik. Odborniki: Ludvik Kumar, župnik, Biljana, Miroslav Lenardič, vikar, Vedrijan, Ant. Zuchiatti, velepos. in žup n, Medana, Fr. Zaletel, oskrbnik, Hruševlje, Milan Vrezec, učit., Škrljevo. — Ust. 10, let. 62, skupaj 72.
7. Brje pri Rilienberku: Ženska. Ust. z odi. namest dne 30./I. 1908, št. 114. — 1. Josipina Možinova, sopr. naduč.; 2. Jelena Čebronova; 3. Pavla Furlanova. Podpredsednica: Kristina Besednjakova, učit. Odbornice: Rožica 1'ečenkova, Avgusta Furlanova, Josipina Colja, Mar. Mrevljetdva, Slavica Čebronova, Franjica Ben kov a in Karolina Furlanova. — Let. 30, podp. 30, skupaj 60.
8. ** Cerkno in okolica: Ženska. Ust. z odi. nam. z dne 7. IV. I. 1910, št. 1088. - 1. Matilda Štrukljeva; 2. Micika Tušar-jeva; 3. Kadilka Cierieljeva. Namestniki: Peter Brelih, Leop. Gorjup, Stanko Trdan. Let. 25.
9. Cerovo-Št. Ferjan-Vipolže: Ustan. I. 1909.	1. Josip Klanjšček, župan ; 2. Josip Prinčič: 3. Olga Prinčičeva. Let. in podp. 30.
10. Čepovan: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 12. XI. 1908, št. 1942. — 1. Jos. Berce, učitelj; 2. Mar. Podgornikova;
3.	Leopold Reja, učitelj. Namestniki: Leopold Kofol, poštar, Jos. Trušnovec, krojač, Justin Podgornik. Let. 40.
11. ** Divača: Ust. z odi. namest. v Trstu 2./V. 1910, št. P. 681—10. 1. Viktor Magajna; 2. Pcpina Mahorčičeva; 3. Micika Zur-linijeva. Namestniki in odborniki: Angela Obersnelova, Iv. Jančar, Fr. Dovgan, Tinka Zafredova, Antonija Perhavčeva, Pavla Rešarjeva, Fr. Mlakar, Al. Vadnal, Jos. A/enk. — Let. 72, podp. 23, skupaj 95.
12. Dornberg. Ustan. z odi. nam. dne 14./VIL 1892, št. 13.893. —
1.	Viktorija Mrevljetova; 2. Gozdana Budinova; 3. Josipina Bizjakova Odborniki: Katica Goljeva, Tereza Baša, Franja Vodopivčeva, Jožefa Poljšakova, Fran Žorž, Fr. Mozetič, Fr. Golja. — Let. 40, podp. 20, skupaj 60.
13. Gorica: Moška. Ustan. 29.,/III. 1886, št. 4773, z odi. min. —
1.	Dr. Ernest Dereani zdravnik; 2 Martin Mastnak, prof.;
3.	dr. Jos. Faganelj. Namestniki: Ant. Klun, Vinko Čuk, Jos. Fabčič, Jos. Medved, Fr. Strnad. — Pokr. 7 + 17, ust. 15, let. 110, skupaj 149.
14. Gorica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu, dne 9./V. 1889, št. 7300/1. — 1. Amalija Drufovka; 2. Josipina Koma-leva; 3. Milena dr. Faganelova Namestnice: Mar. Kopačeva, Lavoslava Korsičeva, Rožica Bisailova. Odbornice: Ivanka Deklevova, Ivanka Gabrščekova, Oizcla Musičeoa, Olga Zajčeva. — Pokr. t- 3, ust. 47, let. 151, skupaj 201.
15. Kanal: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 23. 11. 1888. —
1. Alojzij Verč, naduč.; 2. Valerija Garlattijeva, trg. hčerka;
3.	.los Plahuta, davčni kontrolor. Namestniki: Jos. Vales, prožni mojster, Franja Kofolova, posest hči, Osvald Cotič, davč. eksek. Pokr. 1, ust. 4, let. 45, podp. 28, skupaj 78.
16. Kobarid: Moška. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 11./XII. 1886, št. 18.847 I. 1. Fran Bogataj; 2. Frančiška Stresova;
3.	Olga Frandoličeva. Pokr. 1	3,	let.	32, podp. 1, skupaj 37.
17. Komen: Ustan. dne 5. Vil. 1891.	1. Dr. lzo Reja, zdravnik;
2. Jos. Kovačič, gostiln.; 3 Jos. Mohorčič, učit. Namestniki in odborniki: Jos. Štrekelj, Iv. Bričček. Iv. Adamič, Ant. Macarol, Jos. Abram, iv. Pipan, Frid. Godnič. — Pokr. j 2, let 35, skupaj 37.
18. Lokavec pri Ajdovščini: Ustan. z odi. nam. v Trstu 11. XI. 1908, št. 1804. — 1. Alojzija Tomažičeva, sopr. naduč.; 2. Ernest Bevk, trg.; 3. Marica Komparetova, trg. liči. Namestniki: Jos. Špacapan, Katarina Hmelakova, Marica Žigonov a. Odborniki: Franica Slokarjeva, Kristina Komparetova, Mar. Kovačeva. — Let. 23, podp. 8, skupaj 31.
19. ** Lokev in okolica: Ust. z odi. c. kr. namestil, v Trstu 14. VII. 1909, št. 1172.	1. Iv. Brankovič, orožnik v p.; 2. Leopold Arko, nadučitelj; 3. Mimi Muha. Namestniki: Milena Žagarjeva, Mar. Petelinova, Slavoj Praprotnik. Pokr. j-3, ustan. 6, letn. 28, skupaj 37.
20. ** Sv Lucija in Baška dolina: Ustan. z odi. c. kr. namestil, v Trstu 17. VIL 1909, št. 1272. — 1. Jos. Rakovšček; 2. Karol Avser; 3. Lucijan Kovačič Namestniki: Alma Kovačič, Olga Kovačič, Micika I n ga. Odborniki: lgn. Fratnik, Božidar Božič, Ana Mikuš, Ljudmila Gerželj, Rafaela Gomilšček, lv. Matelič, Ana Perin, Tomo Seljak, Fr. Kosmač. — Pokr. 1, ustan. 4, let. 64, podp. 33, skupaj 101.
21. ** Miren in okolica: Ust. z odi. c. kr. namest. v Trstu z dne
2.	V. 1910, št Pr. 464 1-10. — 1. Josipina Pavletičeva; 2. Slavica Vilharjeva; 3. Verica Marmoljeva. Namestnice: Božena Jakilova, Helena Faganelijeva, Marta Faganelijeva. Poverjeniki so za Miren: Pavel Faganeli, Leopold I uk; za Bilje: Saunigova: za Sovodnjc: Milka Urši če v a; za Gabrije: Anica Pavletičeva; za Opatjesclo: Vinko Gregorič; za Orchovlje: Rudolf Uršič. Pokr. 2, let. 35, skupaj 37.
22. ** Nabrežina in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Sežani 31. XII. 1909, št. 16.134.	1. Fran Nemec; 2. Pavla Tancetova; 3 Zofija Caharijeva. Namestnice: Bogomila Caharijeva, Rado Medič, Rosip Macarol. Odborniki: Avg. Tanče, Ivan
Caharija, Ivan Deisinger, Ant. Radovič, Ivan Cahurija, Leop. Kamp jut, Leop. Pertot. — Pokr. + L ust. 1, let. 93, podp. 1, skupaj 96.
23. ** Pevma: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Gorici z dne
14./XI. 1909, St. 18.962. — 1. Amalija Pintarjeva; 2. Roza Maražova; 3. Kat. Krajnikova. Namestnice: Jožefa Pavlinova, Mar. Gravnerjeva, Mar. Luznikova. Odbornice: Gabr. Komjančeva, Ant. Fieglova, Roza Gerbčeva. — Pokr.+ 1, ust. 1, let. 39, podp. 9, skupaj 50.
24. Prvadna: Moška. Ustan. 19. 1. 1894, z odi. nam. št. 1264. —
1.	Anton Kozem; 2. Fr. Gregorič; 3. Albert Sušmelj. Namestniki in odboniki: Fr. Furlani, Vinc. Zoren, Adr. Vodopivec, Sos. Černe. — Pokr. 2, let. 23, podp. 12, skupaj 37.
25. Prvadna: Ženska. Ustan. 19./1. 1894, z odi. namest. v Trstu št. 1264. — 1. Avgusta Orlova, naduč. sopr.; 2. Josipina Črne-tova, pos.; 3. Tereza Pahorjeva, pos. Namestnice: Lucija Gregoričeva. Alojzija Kornova, Kristina Gregoričeva. Odbornice: Terezija Saksidova, Jožefa Gregoričeva, Marija Lebanova, Jožefa Janžičeva. — Pokr. 2, let. 30, podp. 30, skupaj 62.
26. Rihenberk: Ustan. z odlok, namest. v Trstu z dne 6. IV. 1909, št. 318/1. — 1. Jos. Čebron; 2. J. Kocum; 3. Ulrik Pavlica. Namestniki: Dora Liienova, Alojzij Vidmar, Avgust Gerzej. Odborniki: Alojzij Ličen, Mar. Birsova, Ant. Gvardjančič, Alojzij Hmelak, Fr. Hebat, Rozalija Mrevljetova, Antonija Mihe/jeva, Dora Birsova, Fr. Birsa, Alojzija Vidmarjeva, Lovro Vidmar. — Let. 77.
27. * Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustan. dne 10./Vlil. 1894 z odi. c. kr. namestil, v Trstu št. 14.126. — 1. Dr. Makso Abram, notar, kand.; 2. Jos. Pahor, učitelj; 3. Val. Štolfa, davčni asist.. Namestniki: Ant. Bergince, ravn., Alb. Furlan, učit., Al. Štrekelj, davčni prakt. Odbornika: Igu Guštin, kamnoseški mojster, Ciril Pirjevec, kavarnar. — Pokr. 4, ust 2, let. in podp. 90, skupaj 96.
28. Sežana in okolica: Ženska. Ustan. z odi. tržaškega namest. dne 6. X. 1892, št. 16.977.1.	1. Ana Bajčeva; 2. Hermina Turšičeva; 3. Milena Pirjevčeva. Namestnice: Zvezdoslava Delakova, Marija Stolfova, Milka Štrekljeva. Odbornice: Vekoslava Rebeko.<a, Franja Galičeva, Marija Mahorčičeva, Rozina Kantetova, Justina Roiičeva, Adela Bandljeva. Pregl, rač.: Jožica Štolf ona, Mici Amfova. — Pokr. 11, ust. 7, let. 76, skupaj 94.
29. '*'* Solkan: Ustan. z odi. namest. v Trstu, z dne 17.'IV. 1910, št. 717. — 1. Fran Bajt, naduč.; 2. Lucijan Gomišček, učit. kand.; 3. Danijel Vuga, rezbarski mojst. Namestnice: Karolina Makarovičeva, gost., Marija Korsičeva, vrtnar., Marija Gerbičeva, zasebnica. Odborniki: Jadviga Kalinova, Justina Go/niščekova, Marija Kriiničeva, Marija Gerbičeva, I. Boškin, Fran Komel, Ant. Gerbic, Andr. Ličar, Fr. Scherzer, Valent. Vuga. — Pokr. 1+1, let. 120, skupaj 122.
30. Šempas: Ustan. z odi. tržaškega namestništva dne 15. VII. 1886, št. 9830/1. — 1. Josip Hvala, trg.; 2. Fr. Križman, naduč.;
3.	Cecilija Fajgeljeva, ni/it. Namestniki: Peter Batič, velepos., Ciril Komel, Ciril Rijavec. Odbornika: Fr. Špacapan, Matej Komel. — Ust. 2, let. 22, podp. 6, skupaj 30.
31. Šmarje: Ustan. z odi. nam v Trstu dne 6. VIII. 1909, št. 1388. —
1. Vekoslav Renko učitelj; 2. Tilka Strelova, učit.; 3. Filip Stubelj, trg. Namestniki: Peter Jejčič, krojač; Dora Poljšakova, poštn. uprav.; Anton Škrbec, pos. Odborniki: Velemir Petek, učitelj; Vekoslav Ciorap, učitelj; Anton Vovk, Andrej Benko, Albin Gruntar. Rafael Poljšak, Rozina Samčeva, Marija Stubljeva, Alojzija Ozbičeva. — Letn. 42, podpor. 78, skupaj 120.
32. Tolmin: Moška. Ustan. 2./V. 1909. — 1. Andr. Vrtovec, trg.;
2. Ant. Kalan, učitelj; 3. Fr. Gatej, urar. Namestnik: Matko Primožič, sod. svetnik. — Pokr. J- 1, ust. 5, skupaj 6.
33. Tolmin: Ženska. Ustan. dne 24. X. 1892. — 1. Leopoldina Gaberščekova, županja; 2. Berta Pavličkova, učiteljica; 3. Albina Kavčičeva. Namestnice: Amalija Puppisova, Ana Sedejeva, Marija Gabrščekova. Let. 32, podp. 56, skupaj 88.
34. ** Tomaj-Dutovljc in okolica: Ust. z odi. nam. dne 19./VI. 1910, št. 1074. 1. Jos. Uran, župan; 2. Anton Kosovel, nadučit. v Matilda Tomaju; 3. Leopold Širca, trg. v Dutovljah. Na mestniki: Ravbarjeva, v Dutovljah, Al. Bru.nd.ula v Krepljah, Marička Lahova v Dutovljah. Odborniki: Matilda Skrlova in Jos. Skrl v Tomaju, Antonija Dujčeva v Šepuljah, Jos. Berek, in Ant. Filipčič v Križu, J. Grbec v Utovljah, Henrik Žvab, trg. v Skopem, Rezika Žijčeva in Ant. Stoka v Kranji vasi, Al. Turk in Fr. Fabian v Avberju, Antonija Orlova v Ponikvah, iv. Kjuder, Bernard Novak in Štefan Zabric v Kazljah, Ant. Podreka in Ivanka Zegova v Koprivi. - Let. 85.
35. Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 27./L
1909, št. 317. -- 1. Avg. Cejan, 2. Iv. Zorn, naduč., 3. Ernesta Černetova. Namestnica: Genoveva Faganeljeva.
b)	Trst.
1. Barkovlje pri Trstu: Ust. dne 28.'Vili. 1910. — 1. Janko / o-gorelec; 2. Janko Samec; 3. Rafaela 1 Tartelančeva. Namestniki: Vinko Martelanc, Marica Pertot, Fdv. Scheimer. Odbornika : Antonija Martelančeva in Mihael Gak. Pregl, računov: Ferdo Starec in Venčeslav Martelanc. — Let. 103.
2. ** Bazovica in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2. V.
1910, št. Pr. 547	10. — 1. L. Grgič; 2. Genka Gorkičeva;
3. Fran Fonda. Namestniki: Marica Čokova, Andrej Grgič, Lovro Brce. Let. 64, podp. 19, skupaj 83.
3. Greta poleg Trsta: Ustan. dne 2.'II. 1889, z odi. tržaškega namestništva št. 2377/1.	- 1. Matija Lavrenčič; 2. Mihael
Vončina, 3. Julij Mi kota. Namestniki: Emanuel Schrey, Ant. Mavrič, Ant. Bremic. Pregl. rač.: Fr. Mikolič, Jos. Katalan, Pet. Jelusič. — Pokr. 5, ust. 8, let. 51, skupaj 64.
4. Sv. Ivan v Verdeli poleg Trsta: Ustan. dne 24./VII1. 1887. —
1.	Miloš Kamuščič, pos.; 2. Anton Gennek, učitelj; 3. Ivan Valič, pos. in obrtnik. Namestniki: Josipina Furlanijeva, trg. uradnica, Iva Sabadinova, učiteljica, Vinko Trobec, učitelj. Odborniki: Fr. Černigoj, pos., Josipina Nagodetova, zasebn., Josipina Sosičeva, zaseb., Edvard Vatovec, pos. — Pokr. 5, ust. 10, let. 110, skupaj 125.
5. ** Sv. Križ pri Trstu: Ust. 1. 1910.	1. V. Bizin; 2. Leon. Ferlan; 3. Janko Košata. Namestniki: Anton Tence, Petrina Košutova, Cecilija Magajnova. Odborniki: Lovro Sedmak, Josip Košuta, Josip Tence, Anton Košuta, Zofija Košuta, Martin Magajna. Let. in podp. 75.
6. ** Lonjer: Ust. 1910. Preds. Josip Čok-Palek. Odborniki: Andrej Batič, Amalija Čokova, Marija Čokova, Ivan Marija Čok, Jos. Pečar.
7. ** Opčine in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu z dne 2. V. 1910, št. Pr. 548/10. — 1. Josip Sorč, učitelj; 2. Kristijan Malalan, uradnik; 3. Karol Malalan, posestnik. Namestnice: Olga Sosičeva, Zora Draščekova, Pepka Logarjeva. Odborniki : Andrej Sosič, jurist, Anton Vrč, Franc Sosič. Namestniki; Ivan Sosič, Katarina Sosičeva, Josipina Škerlavajeva.
- Ust. 3, let. 35, podp. 22, skupaj 60.
8. :|!* Trebče in okolica: 1. Fran Bratovš; 2. Anton Možina;
3.	Luka Kralj. Namestniki: Antonija Pakiževa, Bernard Kralj, Lovro Kralj. Pregl, računov: Fr. Cirk, Ivan Kralj.
— Let. 43.
9. ** Vrdelca: Ustan. z odi. namestništva, v Trstu dne 2. V. 1910, št. Pr. 493/1 — 10.	1.	Štefan	Godina;	2.	Avgust	Rebek;
3.	Ivan Mikelne. Namestnice: Antonija Čargova, Amelija Mirkova, Antonija Godinova. Odborniki: Ivan Mijot, Stanko Godina, Josip Furlani, Albert Godina, Draga Godinova, Marija Cuckova, Josipina Majcnova, Marija Mijotova, Ana Sosičeva, Franica 'Tominčeva, Ant. Rebekova. Let. 56.
10. Trst: Moška. Ustan. z min. odi. dne 27. II. 1886, št. 3267.
1.	Dr. Josip Abram, odvetnik; 2. Vinko Engelman, drl. učitelj; 3. Iv. Vrščaj, drž. učitelj. Namestnika: Miro Pretnar, drž. učitelj-voditelj, Justin Arhar, drž. učitelj. Odbornik: 1. Levičar, trgovec. Pokr. 29 ! 21, ust. 46, let. 150, skupaj 246.
11. Trst: Zenska. Ustan. z odi. namestništva v Trstu, dne 12./II. 1887, št. 1800,1.	1. Karla Ponikvarjeva; 2 Olga Dekle-vova; 3. Irma Štrekljeva. Namestnice: Maša Gromova, Mira F.ngelmanova, Mery Galičeva. Odbornice: Milka Mankočeva, Marica Bartolova, Ema Bartlova, Franja Ferjančičeva, Hilda Luhsova, Marija LenasijevdPokr. 8 (-5, ust. 32, let. 150, skupaj 195.
12. Trst. Sv. Jakob: Ustan. z odi. namestništva v Trstu z dne
3./V. 1907, št. 534/1. — 1. Ciril Petrovec; 2. Andrej Širok;
3.	Rudolf Može. Namestniki: Iv. Hvastja, Anton Šeme, Marija Bežekova. Odborniki: Fran Jančar, Ivan Vouk, Ivanka Sko-čajeva, 1. Babičeva. — Ustan. 4, let. 72, skupaj 76.
13. ** Trst. Sv. Marija Magdalena Zgornja: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 28./1I. 1910, št. 819-1/1. — 1. Adalb. Štubel;
2.	Josip Moženič; 3. Fran Trošt. Namestniki: Ivan Štekar, Josipina Štekar jeva, Benedikt Godina. Odborniki: Ant. K raže v ič, Drag. Gregorič, Ant. Miklavec. Nadzornika: Gregor Zidar, Anton Škrjanec. — Ust. 12, let. 103, skupaj 155.
14. Trst. Rocol in Kjadin: Ustanov, z odi. namestn. v Trstu z dne
7.	Ul. 1909, št. Pr. 405. — 1. Rado Lah, inž. agr.; 2. Vekoslav Sahar, rač. vežb.; 3. Matija Seve:, pos. Namestnice: Kristina Gerdolova, učit, Malvina Plaperjeva, vrtn., Justina Lahova, zasebn. Odborniki: Stefan Volk, Franc Štraus, Franc Kobal, Lucija Volkova, Marija Kobalova, Josipina Lahova. Pregled, računov: Mihael Grmek in Ivan Počkaj. — Let. 54.
15. Trst - Skedenj: Ustan. z odi. namest. v Trstu z dne 30./VII. 1908, št. Pr. 811,1. — 1. Ant. Sancin, dež. poslanec; 2. Marica Gregoričeva, učiteljica; 3. Ivanka Sancinova, učiteljica. Namestniki: Drag. Gregoričeva, Ant. Lavrenčič, Ante Flego. Pregl. rač.: M. Pahor, I. Godina, Stan. Sancin. — Pokr. -j-2, ust. 3, let. 185, skupaj 190.
c)	Istra.
1. ** Klanec-Ocizla-Materija: Ust. z odi. nam. v Trstu z dne 19./VI. 1910, št. 1083. — 1. Rud. Božič, obč. taj. (Klanec); 2. Anton Berce, nadučit. (Črnotič); 3. Antonija Grahtijeva, (Klanec). Namestniki in odborniki: Ana Kosova, (Herpelje), Albina Grahlijeva, (Klanec), Erna Thallerjeva, učit. (Herpelje), Edv. Bubnič, (Slivje), Anton Marčelja, nadučit. (Materija), Andrej Baša, učit. (Golac), Ivan Mihalič, (Ocizla), Mijo Žagar, nadučit. (Klanec), Josip Pečar, (Prešnica), Antonija Baša, (Herpelje), Gregor Leonardis, nadučitelj (Krvavi potok), Micika Debenjakova, I Materija). — Let. 50.
2. ** Kozina in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 1. 1910. -1. Iv. Dekleva, trg.; 2. Krist. Dobrilova; 3. Fr. Sturmova. Namestniki in odborniki: Milena Stegnvova, Mila Šiškovi-čeva, Antonija Čebokinova, Anton Marčelja, Fran Šturm, A. Sosič, Dora Rapotčeva, Antonija Deklevova. — Let. 58, podp. 33, skupaj 91.
3. Podgrad: Ust. 2./VI1I. 1886.
Podružnice sv, Girila in Metoda v Ameriki,
ustanovljene lela 1909. in 1910.
Podružnica št. 1, Nc\v York, N. Y., Dol. 279 94. P. št. 2, Dunlo, Penn., Dol. 1180. — P. št. 3, Bridgcport, Ohio, Dol. 15 92.
— P. št. 4, Pucblo, Colo., Dol. 63-29. — P. št 5, Cumberland, Wyo., Dol. 19 50. — P. št. 6, Eveleth, Minn., Dol. 57-90. — Podr. št. 8, Lakcwood, O., Dol. 525. — P. št. 9, Winter Quartcrs, Utah. Dol. 34 00. — P. št. 10, Chisholm, Minn. Dol. 13-85. — P. št. 11, Aurora, Minn , Dol. 14'85. — P. št. 12, Salida, Colo., Dol. 24 00. P. št. 13, McKinley, Minn., Dol. 810. — P. št. 14, Frontenac, Kan., Dol. 925. — P. št. 15, Hihbing, Minn., Dol. 12-75. — P. št. 16, Black Diamond, Wash., Dol. 10 00. — P. št. 17, Jenny I.ind, Ark., Dol. 18-25. - P. št. 18, Johnstosvn, Pa, Dol. 1000. P. št. 20, Kansas City, Kans., Dol. 12'50. — Podr. št. 22, Primero, Colo., Dol. 1110. — P. št. 23, Delagua, Colo., Dol. 15-25. - P. št. 24, Cleveland, O., Dol. 14 75. — P. št. ‘25, Superior, Wyo., Dol. 14.75.
— P. št. 26, Rock Springs, Wyo., Dol. 31-60. — P. št. 28, Sublet, Wyo., Dol. 14 00. — P. št. 29, Somcrset, Colo., Dol. 13-50. — P. št. 30, Eronticr, Wyo., Dol. 9 50. — P. št. 31, Tacoma, Wasch., Dol. 21-00. Skupaj Dol. 774-06.
Vseh članov štejejo ameriške podružnice 1159. Njihova ustrojba je popolnoma samostalna in neodvisna od družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
Pripomnja. Z zvezdico*zaznamovane podružnice so v zadnjem času oživele. Z dvema zvezdicama ** označene so novoustanovljene. S križcem j- zaznamovane sc snujejo, oziroma so že oblastveno odobrene, a še niso imele ustanovnega občnega zbora.
Pokrovitelji, ki so vplačali do 1. kimavca 1910 200 K za obrambni sklad, so izkazani pri pristojnih podružnicah za +.
Zaspala ni nobena podružnica, pač pa jih je več oživelo, tako: Loški potok in Senožeče na Kranjskem, Celovec na Koroškem, Cerkno in Sežana moš. na Primorskem.
Družbe sv. Cirila in Metoda
število podružnic in članov po XXV. veliki skupščini.
o
•o
CN
cx
CO
to
<o
CD
CO
Cu O ^ ^ O.
00
00
CO
OO
CO
<Ji
CO
(Ji
O
CO CO
CO
00
00
CN
•O
CL
O
CO
Opomnja. Družbenih članov je gotovo nad 17.000, ako prištejemo člane samostojne ameriške C. M. organizacije in ker mnogo, posebno novih podružnic še ni naznanilo števila članov.
Uružbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
častni člani:
1. -j- Mons. Andrej Einspieler, profesor; izvoljen na II. vel. skupščini
dne 19. mal. srpana 1887; umrl dne 16. pros. 1888.
2. Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namestni prvomestnik
in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr.; izvoljen na XVIII. veliki skupščini dne 6. vel. srpana 1903.
3. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X.,
vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v. p., odbornik »Društva za krščansko umetnost", vlastelin i. dr. na Okroglem; izvoljen na XXII. vel. skupščini dne 6. velik, srpana 1907.
4. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski, državni posl. itd. v Ljubljani;
izvoljen na XXV. vel. skupščini dne 3. mal. srpana 1910.
5. Ivan Murnik, ces. svetnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v. p. itd.
v Ljubljani; izvoljen prav takrat.
■+* 6. Dr. Josip Vošnjak, dež. bolnice primarij v. p., posestnik v Visolali pri Slov. Bistrici; izvoljen prav takrat, -f-	■//£>. /fj //.
7.	Ivan Vrhovnik, župnik v. Ljubljani ■ izvoljen prav nakrat.
h*	frt	1	čV	,
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
pokrovitelji:
A.
ki so po § 4 a) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron.
I.	Abiturijenti idrijske realke, zast. Fr. Lapajne; 2. Abiturljenti
slovenski 1800. leta v Ljubljani, zast. dr. Leon Stare; 3. Abiturijenti slovenski in brvatski 1891. leta; 4. Abiturijenti II. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. leta, zast. Ivan Kcelj, sedaj medicinec na Dunaju;
5.	Abiturijenti v Celju leta 1909., zast. Rado Brenčič; 6. Ga. Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani; 7. „Adrija“, pevsko društvo v Bar-kovljah pri Trstu; 8, Akad. ferijalno društvo ..Prosveta", 1. v Ljubljani, zast. vsakokratni predsednik; 9. Akad. ferijalno društvo „Pro-sveta", II v Ljubljani, zast. vsakokratni podpredsednik; 10. Akad. ferijalno društvo »Prosveta", lil. v Ljubljani, zast. vsakokratni tajnik;
11.	Akad. društvo slov. kat. »Danica" na Dunaju; 12. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905 6., zast. Štefan Singer, župnik v Škofičali; 13. Alijančič Andrej f, prelat in stolni
kanonik v Celovcu; 14. Ga. Alijančičeva M. na Dobravi pri Kropi;
15.	Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; 16. Gdč. Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani
17. Benedik Iv., župnik v p. v Gradcu; 18. Bogoslovci slovenski. Gorica 1891 leta; 19. Bogoslovci slovenski. Gorica 1892. leta; 20. Bogoslovci slovenski, Gorica 1893. leta; 21. Bogoslovci slovenski, Gorica 1894. leta; 22. Bogoslovci slovenski, Gorica 1895. leta; 23. Bogoslovci ljubljanski 1892 leta; 24. Bogoslovci ljubljanski 1897. leta, zast. Ivan Baloh, kaplan; 25. Bogoslovci ljubljanski 1906. leta, zast. Ivan Pogačar, kaplan; 26. Bogoslovci mariborski 1892. leta; 27. Bogoslovci mariborski šolskega leta 1895 6 ; 28. Bogoslovci mariborski 1899. leta; 29. Bogoslovci mariborski 1902. leta; 30. Bogoslovci mariborski 1903. leta; 31. Bogoslovci mariborski 1904. leta, zast. Josip Friedauer; 32. Bogoslovci mariborski šol. leta 1904 5.; 33. Bogoslovci mariborski šol. leta 1905/6., zast. Ivan Širec; 34. Ga. Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju; 35. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli; 36. Brezničani mašniki, zast. najmlajši župnik-rojak, sedaj Fr. S. Finžgar; 37. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri; 38. Bukvama kat. v Ljubljani, zast. vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar; 39. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici.
40. Dr. Celestin Fr. f, vseučiliški prof v Zagrebu.
41. Čitalnica narodna v Kranju; 42. Čitalnica v Postojni; 43. Čitalnica v Planini pri Rakeku; 44. Čitalnica v Spodnji Šiški; 45. čitalnica Slovanska v Trstu; 46. Čitalnica v Vipavi.
47. Ga. dr. Dečkova Adela, odvetnika vdova, graščakinja v Celju; 48. Dekanija Šmartin pri Litiji, zast. vsakokratni dekan, sedaj Matej Rihar; 49. Dijaki slov. 1. drž. gimn. v Ljubljani, zast. Janko Vranjek; 50. Dr. Dolenec Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani; 51. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani; 52. Dom Gorjanski v Gorjah, zast. njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar; 53. Dom Katoliški na Vrhniki; 54. Domoljub, neimenovan v Idriji; 55. Drčar Martin f, župnik v Preski; 56. Gdč. Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani; 57. Ga Druškovičeva Valentina, omožena Goljažcva v Pulju; 58. -Društvo bralno“ pri Sv. Ivanu poleg Trsta; 59. -Društvo bralno'1 Litija; 60. -Društvo bralno" Trebnje; 61. -Društvo bralno" slovensko, Tržič; 62. -Društvo delavsko podporno" v Trstu; 63. Društvo gasilno v Trbovljah; 64. -Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. L; 65. -Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. II.; 66. -Društvo Kamnik" v Kamniku; 67. -Društvo Kamnik" v Kamniku, zast. ga. Alojzija Žargijcva; 68. Društvo kat. delavsko na Jesenicah; 69. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču; 70. Društvo kat. tiskovno v Ljubljani, zast. Andrej Kalan, prelat; 71. -Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdcli; 72. -Društvo pevsko Kolo" v Irstu; 73. Društvo pevsko -Zvon" v Šmartiuu pri Litiji; 74. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici; 75. -Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani, 76. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava na Dunaju, zast. Ferdinand Kranjec, tehnik; 77. -Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik; 78 -Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj"; 79. Društvo
vzajemno in podporno v Ljubljani, zast. A. Kalan, prelat; 80. Društvo „Zvezda“ na Dunaju; 81. Družba sv. Mohorja v Celovcu; 82. Družba Vincencijeva v Tržiču; 83. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zast. nadučitelj Anton Gnus; 84. Duhovščina ljubljanskega mesta štev. L, zast. mestni župnik Martin Malenšek f; 85. Ista št. II., zast. stolni kanonik dr. Fr. Lampe f.
86. Einspieler Andrej f, mnsgr., profesor v Celovcu.
87. Ferk Feliks, zdravnik in veleposest, v Mariboru; 88. Fon Jak., župnik v Kredi.
89.	Gerdol Iv , posestnik v Škorklji pri Trstu; 90. Dr. Glančnik Jem., odvetnik v Mariboru; 91. Govedič Ivan, župnik v Šoštanju; 92. Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici; 93. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani; 94. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; 95. Gruden Jak. j, župnik.
96. Hajšek Ant. f., č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici; 97. Ga. Hočevar Josipina, veleposest, v Krškem; 98. Krašovec Fr. f, sodnik v pokoju, Gradec; 99. Gdč. Hrenova Ana f, posestnica v Ljubljani, Krakovo; 100 Hren Jak., c. kr. dež. sod. svetnik v pok. v Ljubljani; 101. Hrovatin Ant. f, mnsgr., častni kanonik v Trstu.
102. Jan Juri j, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri, 103. Dr. Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr.; 104. Jenko Davorin, dvorni skladatelj, Belgrad; 105. Jerman Ivan, rač. revident v Ljubljani; 106. Jurca And., veletržcc v Ptuju; 107. Jurca Fran, trgovec v Postojni.
108. Gdč. Kadivčeva Ant., posestnica v Ljubljani; 109. Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; 110. Kalister Frančišek j-, veletrgovec v Trstu; 111. Ga. Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu; 112. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893.1.; 113. Klub slovenski v Celovcu; 114. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zast. vsakokratni predsednik; 115. Koblar Anton, dekan v Kranju; 116. Ga. Koblarjeva Marija f, posestnica v Litiji; 117. Ga. Koblarjeva Vekoslava, ornož. Slančeva v Litiji; 118. Kogej Jak., notar v Postojni; 119. Kotlinami Fran y, veletržcc v ljubljani;	120.	Dr. Košmelj Fran, c. in kr.	višji štabni
zdravnik v Ljubljani;	121.	Košmerlj Frančišek, župnik	v Ameriki;
122.	Kotnik Fran f, veleposestnik na Vrhniki; 123. Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v. p. v Gradcu; 124. Dr. Krek Gregor f, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. v Ljubljani, št. I.; 125. Isti, št. II.; 126. Dr. Krisper	Valentin, odvetnik v Ljubljani;	127. Gospa
Kroftova Minka, sopr.	banč.	uradnika v Ljubljani; 128.	Krožek ma-
gistratnih uradnikov v Ljubljani; 129. Krožek magistralnih uradnikov v Ljubljani, št. II.; 130. Kržič Anton, učiteljiški profesor, častni kanonik, kot zast. „Katol. društva detoljubov"; 131. Ga. Kukovčeva Ana, sopr. odvet. v Celju.
132. Lavrenčič Josip, Postojna; 133. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, ravnatelj sem. v Ljubljani;	134.	Ljudska	pesmarica, zast.
dr. Pečjak Gregorij, gimn. prof.; F35. Luckniann Karel f, ravn. na Jesenicah; 136. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku.
137. Dr. Majaron Danilo, odvetnik; 138. Ga. Majdičeva Ana, veletovarnarjeva sopr. v Hudinja pri Celju; 139. Majdič Peter, ve-letovarnar v Hudinja pri Celju; 140. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju; 141. Ga. Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva sopr. v Ljubljani; 142. Mally Fr, tovarnar v Ljubljani; 143. Dr. Marinko Josip, gimn. prof. v p. v Preski; 144. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki; 145. Marteianec Drag. j-, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu; 146. Maselj Fran, c. in kr. računski stotnik v p.; 147. Matjan Jakob, veleposestnik v Zgornji Šiški; 148. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 149. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani, zast. inž. Viktor Skaberneta; 150. Mencinger Tomo, trgovec v Ljubljani; 151. Mestna občina Idrija; 152. Mestna občina Ljubljana; 153. Miklavčič Karol j, župnik v p.; 154. Mladina litijska, zast. vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek; 155. Dr. Munda Fran, odvetnik in posestnik v Ljubljani; 156. Murnik Ivan, ccs. svetnik v Ljubljani; 157. Gospa Murnikova Marija f, sopr.	ccs. svetnika.
158. Nabergoj Ivan	f, posestnik na Proseku;	159.	Naselbina
slovenska v Pulju, zast. mornarski kapetan lv. Ambrož; 160. Notar Anton, eksposit v Štorjali, p. Sežana; 161. Novakova Antonija, prof. sopr. v Ljubljani, zast. njen sin Stanko Novak.
162. Občina Draga; 163. Občina Selce na Gorenjskem; 164. Občina Sežana na Krasu; 165. Občinski svetniki ljubljanski št. L, zast. dr. Fran Novak, dež. poslanec; 166. Isti št. II., zast. dr. Josip Pipenbaclier, gimn. profesor; 167. Isti št. III., zast. dr. A. Švigelj, odvetnik; 168. „0biteij Truden-Bogdanovič" v Barkovljah pri Trstu v spomin f ge. Natalije Trudnovc; 169. Oblak Ivan, župnik na Bledu; 170. Omizje Ciril-Metodovo pri Rošu v Hrastniku, zast. Miloš Roš, učitelj v Hrastniku; 171. Omizje „Za plotom", I. zast. Vojt. Vidmajer v Ljubljani; 172. Isto, II.	zast. dr. K. Triller	v Ljubljani;	173.	Isto,
111.	zast. dr. Fran Kandarc	v Ljubljani; 174.	Isto, IV.	zast.	dr.	Fran
Režek v Ljubljani; 175. Isto, V. zast. prof. Fran Kralj v Ljubljani;
176. Omizje stalno pri „Roži“, I. zast. Ub. pl Trnkozcy v Ljubljani;
177. Isto, II. zast. V. Rohrmann v Ljubljani; 178 Isto, 111. zast. Iv. Mejač v Ljubljani; 179. Isto, IV. zast. Mat. Zamida v Ljubljani; 180. Isto, V. zast. Al. Hudovernik v Ljubljani; 181. Omizje stalno pri Auru, zast. dr. Ivan Oražen, dež. posl.; 182. Omizje stalno Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti v Ljubljani, zast. M. Verovšek mag. rač. asistent; 183. Omizje Bohinjski kot pri .Zlati kaplji" št. 1.’ zast. prof. Jos. Verbič; 184. Omizje samcev pri .Zlati kaplji" št L zast. Ivan Škarja; 185. Omizje slovensko v Beljaku, zast. vsakokratni starosta; 186. Omizje slovensko v Gradca št. L; 187 Omizje slovensko
nn«f nfir ai v' "!' ‘!o« c" ’ 188 0lllizj<-‘ pri .Bel. volku", 1. zast. post. Otu. Al Vernik; 189. Isto, II. zast. Ivan Bonač; 190. Isto, III. zast. Vinko Borstner gimn. prof. v p.; 191. Isto, IV. zast. Iv. Bele,
nri o V- - »i V1' ’	.'	0,n8zje v gostilni pri Bergantu v Trnovem;
i.	s. Omizje Mrakovo pri .Novem svetu" v Ljubljani, zast. Fr. Barle, mag. pis. pristav.
191. Perdan Jvan j, veletrgovec v Ljubljani; 195. Dr. Perne r., gim. prof., v Kranju; 196. Dr. Pertot Sim. f, zdravnik v Trstu,
197. Petričič Vaso, vcletržcc v Ljubljani; 198. Planian Ivan, notar v Ljubljani; 199. Pleteršnik Makso, gimn, prof. v p. v Ljubljani; 200. Podružnica m. v Ajdovščini št. L; 201. Podružnica m. v Ajdovščini št. 11.; 202. Podružnica akademiška v Gradcu; 203 Podružnica Bled v proslavo 501et. vladanja cesarja Frana Josipa 1. 204. Podružnica Brdo; 205. Podružnica Brežice; 206. Podružnica Dobrunje; 207. Podružnica m. v Gorici; 208. Podružnica Gornji Grad, zast. Fr. Kocbek, nadučitelj; 209 Podružnica Grosuplje št. L, zast. Fr. Kos; 210. Podružnica Grosuplje št. 11., zast. Micika Rusova; 211. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu; 212. Podružnica Kanal, Goriško; 213. Podružnica Kropa-Kamna Gorica-Dobrava št. L; 214. Ista št. II.; 215. Ista št. 111.; 216. Podružnica v Liliji št. L, zast. vsakokratni prvomestnik, sedaj nadučitelj Bernard Andoljšek; 217. Podružnica Litija št. II., zast. ga. Terezija Svctčeva; 218. Podružnica v Loškem potoku; 219. Podružnica v Mokronogu; 220. ..Podružnica pivška“ v Št. Petru na Krasu št. L; 221. Ista št. 11.; 222. Podružnica Šiška m. št. L; 223. Išta št. II., zast. trgovec Ant. Pogačnik; 224. Ista št. III.; 225. Podružnica na Viču; 226. Podružnica na Viču št. II ; 227. Podružnica v Železnikih; 228. Podružnica m. v Celju št. L; 229. Podružnica m. Celje št. II., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, ozir. teh namestniki; 230. Podružnica m. Celje št. III., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teli namestniki; 231. Podružnica m. Celje št. IV., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. njih namestniki; 232. Podružnica m. v Kamniku št. L; 233. Ista št. 11., zastop. višji okrajni živinozdravnik Josip Nik. Sadnikar; 234. Ista št. 111., zast. lekarničar Jos. Močnik; 235. Podružnica in.	v Kranju št.	I.; 236.	Ista
št II.; 237. Podružnica m. v Postojni;	238. Podružnica	m. v Ribnici
št. L; 239. Ista št. II., zast. višji dež. sod. svetnik Fr. Višnikar;
240.	Ista št. III., zast. sodni kancelist Anton Spendč; 241. Ista št. IV., zast. dr. Anton Schiffrer, 242. Ista št. V., zast. notar lg. Gruden; 243. Podružnica m. šentpeterska v Ljubljani, zast. trgovski poslovodja Fran Mulačck šl. I.; 244. Podružnica m. šentpeterska v Ljubljani št. II , zast. notar Luka Svetec; 245. Podružnica m. šentpeterska št. III; 246 Podružnica m. v Sežani št. L, 247. Ista št. II.; 248. Podružnica v Solkanu; 249. Podružnica v Slovenjem Gradcu; 250. Podružnica Sodražica; 251. Podružnica m. v Starem trgu št. L, zast. vsakokratni prvomestnik; 252. Ista št. II.. zastop. nadučitelj Jakob Žebre; 253. Podružnica v Škofljici; 254. Podružnica m. v Trbovljah št. L, zast. voli vsako leto občni zbor; 255. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 256. Ista št. III.; 257. Podružnica v Trebnjem št. L; 258. Ista št. II.; 259.	Ista	št, III.; 260.	Ista št.	IV.;
261.	Podružnica m. v Trstu št. L; 262.	Ista	št. II.; 263.	Ista št.	III.;
264. Ista št. IV.; 265. Ista št. V.; 266. Ista št. VI.; 267. Ista št. VIL; 268. Ista št. VIII.; 269. Ista šl. IX.; 270. Ista št. X.; 271. Ista št. XI.; 272. Ista št. XII.; 273. Ista št. XIII.; 274. Ista št. XIV.; 275. Ista št. XV.; 276. Podružnica ua Turjaku št. L; 277. Ista št. II.; 278. Podružnica v Vipavi; 279. Podružnica m. na Vrhniki št. L; 280. Ista št. II.; 281. Podružnica v Zagorju ob Savi; 282. Podružnica m. v Žalcu; 283. Podružnica ž. v Ajdovščini št. L; 284. Ista št. II.; 285. Ista št. UL; 286.
Podružnica ž. v Celju št. I., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; ‘287. ista št. II., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 288. Ista št. lil., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; '289. ista št. IV., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namest.; 290. Podružnica ž. v Cerknici; 291. Podružnica ž. v Dornbergu; 292 Podružnica ž. Gornjigrad ; 293. Podružnica ž. v Idriji št. I.; ‘294. Podružnica ž. v Idriji št. II.; 295. Podružnica ž. v Idriji št. lil.; ‘296. Podružnica ž. v Št. Jurju ob južni železnici; 297. Podružnica ž. v Kamniku št. I.; 298. Ista št. II.; 299. ista št. III., zast. ga. Marija Fischerjeva; 300. Ista št. IV., zast. odvetnikova ter županova sopr. Ana dr. Krautova; 301. Ista št. V., zast. gdč. Terezija Karolnikova; 302. Ista št. VI., zast. ga. Mar. Vrernšakova; 303. Ista št. VII., zast. ga. Ter. Kemperletova; 304. Ista št. VIII., zast. gdč. Ivanka Trpinčeva; 305. Podružnica ž. v Kranju št L; 306. Ista št. II.; 307. Podružnica ž. v Krškem; 308. Podružnica ž. v Laščah št I., zast. ga. Šuflajeva; 309. Ista št. II., zast. ga. Kristina Grebenčeva; 310. Ista št. Ul., zastop. ga. Ana Hočevarjeva; 311. Ista št. IV., zast. ga. Ema Pucljeva; 312. Ista št. V., zast. gdč. Francika Hočevarjeva; 313. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Somrakova; 314. Ista št. VIL; 315. Ista št. VIII.; 316. Podružnica ž. šenklavško-frančiškanska v Ljubljani št. L, zast. ga. Marija pl. dr. Bleiweis-Trsteniška; 217. Ista št. II., zast dvom. svet. gospa Jul. dr. Ferjančičeva; 318. Ista št. lil., zast. ga. Ana Lahova f; 319 Ista št. IV., zast. ga. vlad. svet. Marija dr. Zupančeva; 320. Ista št. V., zast. .Glasbena Matica" po vsakokratnem svojem prvo-mestniku, sedaj po odv. dr Vladimirju Ravniharju; 321. Ista št. VI., zast. gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessncrjcva; 322. Ista št VIL, zastop. ga. odvet. sopr. Lina dr. Hudnikova; 323. Ista št. VIII., zast. ga. ravnateljeva sopr. Marija pl. Grassellijeva; 324 Ista št. IX., zast. vsakokratni prvomestnik akad. kluba .Mladost" v Zagrebu; 325. Ista št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 328. Ista št. XI., zast. ga. Vera dr. Šlajmerjeva; 327. Ista št. XII., zast. voli vsako leto občni zbor; 328. Podružnica ž. šentjakobska-trnovska v Ljubljani št. L, zast. jja ravnateljeva Jadviga Šubičeva; 329. Ista št. 11., zast. ga! Ivanka Gutnikova t; 330. Ista št. III., zast. gdč. mestna učitcljiea-voditeljica Minka Maroltova; 331. Ista št. IV., zastop. ga. mestna učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova; 332. Ista št. V., zastop. magistratni pis. pristav Anton Gutnik; 333. Ista št. VI., zast. ga. svet. Marija Petrovčičeva; 334. Ista št. VIL, zast. ga. prvomestnica Ivanka Zupančičeva; 335. Ista št. VI1L, zastop. ga. Marija prof.
crušekova; 336. Ista št. IX., zast. ga. Marija dr. Kušarjeva; 337. Ista št. X , zast. gdč. trg. Jelica I.ozarjcva; 338. Ista št XI., zast. gdc. veletrg. hči Brigita Souvanova; 339 Ista št. XII, zast. ua
Josipina Vidmajerjeva; 340. Ista št. XIII., zast, ga.'županja Milica Hribarjcvii; 341. Ista št. XIV., zast. konc. vodja »Glasbene Matice"
w ** vb?d’ 342’ Ista St' XV ' zast- 8a- Jclka dr. Bretlova; 343. bt- XV1> zast- veletrg. hči gdč. Vera Souvanova; 344. Ista št.
XVII., zastop. not. sopr. ga. Lea Demšarjeva; 345. Ista št. XVIII., zastop. ga. Antonija Gogolova;	346. Ista št. XIX., zastop. voli
vsako leto občni zbor; 347. Podružnica I. ž. šentpeterska v Ljubljani št. I., 348. Ista št. II.; 349. Ista št. III., v spomin f prvomestniku Martinu Malenšekti; 350. Ista št. IV., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 351. Ista št. V., v spomin f prvo-mestnici g Mariji Tičkovi; 352. Podružnica ž. v Logatcu št. L; 353. Ista št. II.; 354. Ista št. III., zast ga. Ivana Šegova; 355. Ista št. IV., zast. gdč. Marija Tollazzijeva; 356. Ista št. V., zast. gdč. učiteljica Evgenija Pelianijeva; 357. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Puppisova; 358. Ista št. VII., zastop. ga. Josipina Mazijeva; 359. Podružnica ž. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; 360. Podružnica ž. v Novem mestu; 361. Podružnica ž. v Postojni; 362. Podružnica ž. v Prvačini št. L; 363. Ista št. 11.; 364. Podružnica ž. v Radovljici št. L; 365. Ista št. II.; 366. Ista št. 111.; 367. Podružnica ž. v Ribnici št. L, zast. ga. notarjeva sopr. Marija Gruntarjeva; 368. Ista št. II., zast. ga. Albina Višnikarjeva, sopr. viš. dež. sodn. svetnika; 369. ista št. III., zast. ga. Ana Podboj-Cenetova, posestnica; 370. Ista št. IV., zast. ga. notarjeva sopr. Marija Gruntarjeva; 371. Ista št. V., zast. ga. Amalija Fajdiga, sopr. veleposestnika v Sodražici; 372. Ista št. VI., zast. ga. Ana Tomšičeva, naduč. sopr. 373. Ista št. VIL, zast. ga. Franja Picckova; 374. Podružnica ž. v Sežani št. i., zast. ga. Marija dr. Treova v Gorici; 375. Ista št. II., zast. ga. Zinka dr. Rybafeva v Trstu; 376. Ista št. III., zast. ga. Franja Gubčeva; 377. Ista št. IV., zast. gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju; 378. Ista št. V., zast. ga. Maša Gromova v Trstu; 379. Ista št. VI., zast. gdč. Ant. Drufovka; 380. Ista št. VIL, zast. gdč. Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Štorjah; 381. Ista št. VIII., zast. ga. Janja Stolfova; 382. Ista št. IX ; 383. Ista št. X., zast., ga. Ant. Gralili-jeva v Klancu, Istra; 384. Podružnica ž. v Šiški št. L; 385. Ista št. II.; 386. Podružnica ž. v Škofji Loki št. L, zast. gdč. Jerica Dolenčeva; 387. Ista št. II.; 388. Podružnica ž. v Trbovljah št. L, zast. voli vsako leto občni zbor; 389. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 390. Ista št. III.; 391. Podružnica ž. v Trstu št. L, zast. t ga. Natalija Trudnova; 392. Ista št. II., zast. gdč. Milica Mauko-čeva; 393. Ista št. 111., zast. ga. Franja dr. Pertotova; 394. Ista št.
IV., zastop. ga. učit. Marica Nadlišek-Bartolova; 395. Ista št. V., zastop. ga. Karla Ponikvarjeva; 396. Podružnica ž. v Št. Vidu nad Ljubljano; 397. Podružnica ž. na Vrhniki št. I,; 398. Ista št II.; 399. Ista št. UL; 400. Ista št. IV.; 401. Pogačar Simon, c. in kr. vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani; 402. Pollak Karol, tovarnar v Ljubljani; 403. Posojilnica v Celju št L; 404. Ista št. II.; 405. Ista št. 111.; 406. Ista za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem; 307. Ista kmetska za ljubljansko okolico; 408. Ista v Logatcu, 409. Ista v Mariboru št. L; 410. Ista št. II.; 411. Ista št. UL; 412. Ista št. IV.; 413. Ista notranjska v Postojni; 414. Ista v Ormožu; 415. Ista v Radovljici; 416. Ista v Ribnici; 417. Ista Savinjska v Žalcu; 418 Posojilnica in hranilnica v Trstu; 419. Posojilnica v Vitanju; 420. Ista v Zagorju ob Savi; 421. Potočnik Tomo j, župnik
na Breznici; 422. Predovič Elija, veletrg. v Ljubljani; 423. Prezlik Jaromil, mag. pharm. v Litiji; 424. Profesorji slovenski ljubljanske L drž. gimn., zast. vpok. prof. Makso Pleteršnik.
425. Ranioveš Andr., veležupnik v Dobrepoljah; 42(1. Ramoves Jernej, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko; 427. Ga. Ravnikarjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani; 428. Resman lv Nep. f, vpok. nač. žel. postaje; 429. Roblek Fran, drž. poslanec v Žalcu; 430. Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. vel. srp. 1897. Zast. Jos. Verbič, posest, v Borovnici; 43L Rode Jos. t, posestnik v Kamniku; 432. Rodoljub, neimenovan v Celovcu; 433. ..Rodoljubi lokovski“, zast. ga. Marija Muhova; 434. Rolifinan Vikt., posestnik in tovarnar v Ljubljani; 435. Rozina Julij f, trgovec v
Pudobu pri Ložu.	,,
436 ..Samci novomeški"; 437. ..Samci šentpeterski" na Krasu; 438. Sclirev Alojzij, višji poštar in posest, na Jesenicah; 439. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr.; 440. Dr. Srnec Janko, zdravnik v Celju; 441. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani; 442. Skočir Avgust, župnik dež bolnice v Gradcu; 413. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu; 444 Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zast. oficijal lv. Hafner; 445. Slavija, banka v Ljubljani št. L; 446. Ista št II • 447 Ista št. 111.; 448. ..Slovenke litijske" št. L, zast. ga. Jos. Koblarjeva; 449. Iste št. 11., zast. ga. Del Bevkova; 450. Iste št. 111., zast.	ga.	Milivoja Vončinova, Ljubljana,	Karlovška c.;	451.
Iste št. IV.,	zast.	ga. Ljudmila Roblekova, pos.	v Litiji; 452.	Iste
št. V., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 453 iste št VI zast. ga. Minka Vrančičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani; 454. Iste št. VIL, zast. ga. Krist. Gregorčičeva; 455.	Iste	št. Vlil., zast. ga. notarjeva Ter. Svetčeva;	456.
Iste št. IX.,	zast.	ga. Hel. Bevkova; 457. Iste	št X., zast. častni
član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetcc; 458. Iste št. XI., zast. ga. Ana Kozlevčarjeva, soproga postajenačelnika na Rakeku;
459. ..Smvenke litijske in šmartinske" št. L, zast. ga. Ter. Svetčeva;
460. Iste št. 11., zast. gdč. Ljudmila Roblekova; 461. Iste št. III., zast. ga. Marija Zoretova; 462. Iste št. IV., zast. ga. lv. Knafličeva; 463. Iste št. V., zast. učiteljica gdč. Kristina Demšarjeva; 464 Iste št. VI., zast. ga Marija Jcretin, sopr. okr. tajnika; 465. Iste št. VIL, zast. gdč. Amalija Jenkova; 466. Iste št. Vlil., zastop. ga. Jos. Bartlova, nadučitcljeva soproga v Ljubljani; 467. Iste št. IX., zast. ga. Franja pl. Wurzbach v Gradcu pri Litiji; 468. Iste št. X., zast. častni član družbe sv. C. in M notar Luka Svetec; 469. Iste št. XI., zast. gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški ; 470. Iste št. XII., zast. ga. Marija Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji; 471. Iste št. XIII., zast. ga. Ljudmila Roblekova; 472. Slovensko omizje v Pliberku, zast. g. Ivan HornbOck; 473. Slovenski rimski romarji, zast. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; 474. Smolnikova rodbina pri Sv. Križu nad Mariborom, zast. Fran Hauptman, prof. v Gradcu; 475. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani: 476. „Sokol Dolenjski" v Novem mestu; 477. „Sokol ljubljanski"; 478. Souvan Fr. Ks. j, veletrgovec v Ljubljani; 479. Ga. Souvanova Uršula,
vdova veletrgovčeva v Ljubljani; 480. Dr. Srnec Jos., odvetnik v Celju; 481. Dr. Stare Josip, fin. prok. adjunkt v p. v Ljubljani;
482. Ga. dr. Storova Ana, sopr. odv. v Teharjih na Štajerskem;
483. Dr. Stor Fr., graščak v Teharjih na Štajerskem št. L; 484. Isti št. II.; 485. Stor Štanko, pravnik v Teharjih; 486. Svetec Emilija, okr. kom. sopr. v Litiji; 487. Svetčeva Terezija, soproga notarja v Litiji; 488. Svetec Luka, častni član družbe sv. C. in M, notar, posestnik i. dr. v Litiji; 489. Dr. Svetina Iv., častni kanonik, gimn. prof. v Ljubljani.
490. Šabec Iv. f, veletrgovec v Trstu; 491. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah; 492. Ga. dr. Školic-Trtnikova Iv. j, sopr. prof.; 493. Stepančič Fr. f, veleposestnik v Temnici.
494. Tarokisti celjski v »Narodnem domu", zastop. Milan Detiček, not. kand.; 495. Ga. dr. Tavčarjeva Franja, sopr. odvetnika in dež. odbornika v Ljubljani; 496. Tiskarna Blasnikova v Ljubljani, zast. gdč. f Albina Blasnikova; 497. ,.Tiskarna Narodna" v Ljubljani št. L; 498. Ista št. II.; 499. Ista št. III.; 500. Ista št. IV.; 501. Tomažič iv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki; 502. Treven Anton, posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah; 503. Trg Litija; 504. Trg Vrhnika, zast. vsakokratni župan, sedaj dr. Marolt Janko; 505. Trgovina Kollmannova v Ljubljani, zast. gdč. Josipina Blumauerjeva ; 506. Trpin Iv., župnik v Mošnjah; 507. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 508. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli.
509. Dr. Ušeničnik Aleksij, prof. bogosl. v Ljubljani.
510. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici: 511. Vas 1’odholm pri Blejskem jezeru, zast. duh. predst. gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar; 512. Vas Šmartin pri Litiji; 513. Vas Št. Vid pri Zatičini; 514. Vatovec Ivan Marija f, dež. poslanec v Trstu; 515. Vavru Ivan j-, vpok. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 516. Ga. Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1898. leta, v spomin 50-let. vladanja ces. Frana Josipa L; 517. Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani; 518. Verbič Josip tovarnar v Bistrici; 519. Dr. Vicco Anton f, graščak v Podgradu v Istri; 520. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu; 521. Vilhar Ivan f. hišni posestnik in meščan v Ljubljani; 522. Visokošolci slovenski na Dunaju 1. 1892.; 523. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu; 521. Dr. Vošnjak Jos , zdravniški svetovalec, posestnik v Visolah pri Slov. Bistrici; 525. Vošnjak Mili., pos. v Gorici; 526 Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani; 527. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani; 528. Vuli Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku.
529. Ga. Wiesel Ana v Divači.
530. Zadravec J., velepos. v Središču ; 531. Zalokar J., duh pastir v Red Jackctu, Michigan, U. St. of N. America; 532. Zamejic Andrej f, stolni dekan v Ljubljani i. dr.; 533. Zarnik Ant. f, pos in trg. v Krtini;
534. „Zaveza zagorskih Slovenk" št. L zast. ga. M. Weinbergerjeva;
535. Ista št. II.. zast. gdč. Amalija Čerinova; 536. Ista št. III., zast. gdč. Lavoslava Eibcnsteinerjeva; 537. Ista št. IV., zast. ga. Uršula Jcrinova; 538. Ista št. V, zast. ga. Ivana Poljšakova; 639. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu ; 540. Zelenik Josip f, posestnik
pri Sv. Vrbami poleg Ptuja; 541. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistorijski svetnik, gitnn. profesor, vlastelin i. dr.; 542. Zupančič Iv., gost. in posest, na Martinovi cesti v Ljubljani; 543. Dr. Zupanec Jernej f, notarske komore prvomestnik.
544. Žižek Fran, zdravnik v Gradcu ; 545. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu; 546. Župnija Breznica, zast. vsakokratni župnik brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik J. Lavrič; 547. Župnija Cerklje na Gorenjskem; 548. Župnija Sv. Ivan pri Trstu; 549. Župnija Kranjska gora, zast. vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik, sedaj Ljud. Škufca; 550. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi, zast. župnik Anton Berce; 551. Župnija trnovska v Ljubljani, zast. župnik Iv. Vrhovnik; 552. Župnija Rojan pri Trstu; 553. Župnija Višnja gora; 554. Župnija Zagorje ob Savi, zast. starosta zagorskega »Sokola.“
Pokrovitelji:
n.
ki so vplačali do 1. kimavca 1910 za Ciril-Metodov obrambni sklad 200 K.
1.	Akad. fer. društvo Balkan v Trstu št. L, zast. m. podr. v Trstu; 2. Isto št. II., zast. podpredsednik in arhivar; 3. Isto št. III., zast. Čitalnica, Narodni dom; 4. Arce Rajko v Ljubljani; 5. Arkova Josipina v Zagrebu.
6.	Berce Ant., župnik v p. in pis. tajnik C. M. D.; 7. Belokranjska rodoljubka; 8. Bergmanova Franja v Žalcu; 9. Biščanec Karol, dvorni svetnik v Gradcu; 10. Bole Josip, veletržec na Reki št. L;
11.	Isti št. II.; 12. Isti št. 111.; 13. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu; 14. Brenčič Mihael, velepos. v Rogoznici pri Ptuju.
15. Ciril-Metodar v Ajdovščini.
16. Češki akademiki, zast. V. M. Zalar; 17. Čitalnica narodna v Kranju; 18. Člani učit. zbora II. drž. girnn. v Ljubljani.
19. Dr. Defrancescbi P., zdravnik v Novem mestu; 20 Dr. Dereani Ernest, zdravnik v Gorici; 21. Dr. Detiček Milan, not. kand. v Celju: 22. Dijaki slov. 1. drž. girnn v Ljubljani; 23. Dobertova Elizabeta v Zagrebu; 24. Društvo učiteljev za Trst in okolico, zast. Stefan Ferluga, dež. posl., nadučit. na Opčinah; 25. Društvo učiteljev za goriški okraj št. L, zast. Pavel Plesničar, nadučit. v Ajdovščini; 26. Isto št. II., zast. Ig. Križman, nadučit. v Dorubcrgu; 27. Društvo učiteljsko v Ljutomeru, zast. Iv. Kryl; 28. Isto za Tolminski okraj; 29. Družba vesela pri Rošu v Hrastniku, zast. gospodična Miroslava Gnusova.
30. F. T. v Kostanjevici; 31. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici.
32. Oiavna slov. posojilnica v Ljubljani; 33. „0lista“, omizje v Barkovljah; 34. Godina Ivan v Škcdnju št. 330; 35. (irdešič Josip
v Novem mestu: 36. Dr. Gregorič Vinko, zdravnik v Senožečah; 37. Dr. Gregorin Gustav, odvet. itd. v Trstu.
38. Holz Vatroslav, pisatelj v Ljubljani; 39. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju in sopr. Vida; 40. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 41. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 42. Dr. Hra-šovec Juro, odvetnik v Celju; 43. Hribar Dragotin, tovarnar v Ljubljani; 44. Dr. Hrovat Fran, notar v Brežicah; 45. Hudovernik Aleks., notar v Ljubljani.
46. Jakil Andr., tovar. v Mirnu pri Gorici; 47. Jurtela Andr., prof. v Moskvi; 48. Dr. Jurteia Fr., odvetnik v Ptuju; 49. Južnoštajerska hranilnica v Celju št. L, 50. Ista št. II.; 51. Ista št. III.
52. Dr. Kac V., zdravnik v Mariboru; 53. Kalister Anton, veletržec v Trstu; 54. Kavčič Iv., posestnik v Gorici; 55. Kegljaško društvo »Edinost11 v Ljubljani, zast. Vinko Strgar; 56. Kegljaški klub »Ruši11 v Ljubljani; 57. Klančičeva Milka, učit. v Podgori; 58. Klun Anton, uradnik v. p. v Gorici; 59. Klub »Narodni pipec11 v Mariboru, zast. iv. Tomšič; 60. Knaus Janko, trgovec v Trstu; 61. Knez Ivan, veletržec v Ljubljani; 62 Kogej Jakob, c. kr. notar v Postojni in sopr. Julija; 63. Dr. Kolšek Josip, odvetnik v Laškem trgu; 64. Kollmann Robert, veletržec v Ljubljani št. 1.; 65. Isti št. II.; 66. Komparetova Antonija v Trstu; 67. Koroški slov. učitelji; 68. Dr. Kos Fran, profesor v Gorici; 69. Dr. Krajec Otmar, mestni fizik v Ljubljani; 70. Dr. Krisper Valentin, odvet. v Ljubljani; 71. Kutnše Anton v Ljubljani; 72. Dr. Kušar Val., prof. v Ljubljani.
73. Lapajnetova Lucija v Grižah; 74. Dr. Lapajne Stanko, dvor. odvet. na Dunaju; 75. Lavrenčič Josip, tovarnar v Ljubljani; 76. Dr. Lavrenčič Josip ml., avskultant v Ljubljani; 77. Dr. Leinež Urban, odvetnik v Slov. Bistrici; 78. Dr. Lisjak Andrej, zdravnik v Ljubljani; 79. Litijsko šmartinske Slovenke št. L; 80. Iste št. II.; 81. Iste št. III.; 82. I.okar Artur, notar v Ajdovščini; 83. Lokar Vekoslav, veleposestnik v Ajdovščini; 84. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem
85. Majdič Vinko, veletržec v Kranju; 86. Dr. Malerič Josip, zdravnik v Črnomlju; 87. Mankoč Ivan, trgovec v Trstu; 88. Man-kočeva Ljudmila v Trstu; 89. Mankoč Radoslav, trgovec v Trstu;
90.	Maselj Fran, stotnik v p. v Ljubljani; 91. Matejčič Fran, deželni šolski nadzornik v Trstu; 92. Medica Fran v Mori (Tirolsko); 93. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 94. Mikuž Ivanka, gostilničarka v Ljubljani; 95. Modic Janko ml., trgovec na Blokah; 96. Muha Ant., veleposestnik v Lokvi; 97. Dr. Munda Fran, v Ljubljani.
98. Narodna čitalnica v Vipavi; 99. Narodni duhovnik št. L; 100. Narodna tiskarna v Ljubljani; 101. Narodno ženstvo pri Sv. Lovrencu v Puščavi; 102. Neimenovan v Ljubljani št. L; 103. Neimenovan v Ljubljani št II.; 104 Neimenovan v Ljubljani št III.; 105. Neimenovan v Ljubljani šl. IV.; 106. Neimenovan v Črnomlju; 107. Neimenovan v Litiji; 108. Neimenovan Notranjec; 109. Neimenovan v Radovljici; lit) Neimenovan na Bledu.
111.	Občina Dekani; 112. Občina Ilirska Bistrica; 113. Občina »Sej je vse glih“ v Radovljici; 114. Občina Podgora pri Gorici; 115.
Občina mestna v Kamniku; 116. Občina mestna v Metliki; 117. Občina mestna v Ljubljani; 118. Obitelj S. v B.; 119. Odborniki slov. bral. in podporn. društva v Gorici; 120. Odposlanci koroških Slovencev ; 121 Okrajna posojilnica v Kobaridu; 122 Omizje „Grad“ v Črnomlju;
123.	Omizje slovensko v Gradcu št. L; 124. Isto št. II.; 125. Omizje pri „Roži“ št. L; 126. Isto št. II.; 127. Dr. Oražen Iv., dež. posl. itd. v Ljubljani št L; 128. Isti št 11.
129. Pahernik Fran, velepos. v Vuhredu; 130. Pahernikova Marija, veleposest, v Vuhredu; 131. Pedagoško društvo v Krškem; 132. Perdan Ivan, veletržec v Ljubljani; 133. Perušek Rajko, prof. v p. v Ljubljani; 134. Pevec Rudolf, trgovec v Mozirju; 135. Pikel Ivanka v Gorici; 136. Dr. Pipuš Rad., odvet. v Mariboru; 137. Pisarna notarska v Črnomlju; 138. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 139. Pleteršnik Makso, prof. v. p. v Ljubljani; 140. Dr. Ploj Miroslav, dvorni svetnik na Dunaju; 141. Podružnica na Bledu: 142. Ista v Braslovčah; 143. Ista na Brdu; 144. Ista Cerklje-Čatež; 145. Ista v Cerknici št. L; 146. Ista št. II.; 147. Ista št. III.; 148. Ista št. IV.; 149. Ista št. V.; 150. Ista št. VI.; 151. Ista št. VIL; 152. Ista m. v Črnomlju št. L; 153. Ista št. II.; 154. Ista ž. št. L; 155. Ista št. II.; 156. Ista v Dobrunjah; 15'. Ista m. v Gornjem gradu; 158. Ista gornjesavinska ž. v Mozirju št. L; 159. Ista št. II.;	160.	Ista	m.	v
Gorici; 161. Ista Grosuplje; 162. Ista Hrastnik-Dol;	163.	Ista	m.	v
Idriji; 164. Ista ž. v Idriji; 165. Ista v Komnu; 166. Ista v Konjicah; 167. Ista v Kozjem; 168. Ista ž. v Kranju;	169.	Ista	m.	v
Krškem; 170. Ista ž. v Krškem; 171. Ista m. v Logatcu; 172 Ista ž. v Logatcu; 173. Ista v Lokvi; 174. Ista ž. v Mariboru; 175. Ista ž. v Metliki; 176. Ista v Nabrežini: 177. Ista v Petrovčah; 178. Ista ž. na Pevmi; 179. Ista v Poljanah nad Škofjo Loko; 180. Ista na Polzeli; 181. Ista ž. v Ptuju; 182. Ista v Ribnici na Pohorju; 183. Ista	na Rocolu; 184. Ista v	Senožečah;	185.	Ista v Sevnici; 186.
Ista	v Starem trgu pri Ložu	št. L; 187.	Ista št. II.; 188. Ista m. in
ž. v Šiški; 189. Ista v Škofljici; 190. Ista ž. v Trstu; 191. Ista na Uncu št L; 192. Ista št. II.; 193. Ista št. III.; 194. Ista na Vrhniki; 195. Ista v Vuhredu; 196. Pogačnik Edvard v Cerknici; 197. Poljanec Leopold, prof. v Mariboru; 198. Pollak Fran, predsednik Čitalnice v Ptuju; 199. Poniž Benedikt učit. v p. v Gorici; 200. Posojilnica v Ajdovščini; 201. „Posavčev“ na Dunaju št. I.; 202. Isti št II.; 203. Isti št. III.; 204. Posojilnica v Celju; 205. Ista v Črnomlju; 206. Ista v Gornji Radgoni; 207. Ista v Konjicah; 208. Ista ljudska v Gorici; 209. Ista v Mariboru šl. L; 210. Ista št. II.; 211. Ista št. III.; 212. Ista I. dol. v Metliki; 213. Ista notranjska v Postojni; 214. Ista v Radovljici; 215. Ista v Trebnjem; 216. Ista na Vranskem; 217. Ista kmečka na Vrhniki; 218. Ista v Žužemberku; 219. Praprotnik Avgust star., posestnik v Lokvi; 220. „Preferancarji“ v Škofji Loki; 221. Dr. Pregl Makso, zdravnik v Vuzenici; 222. Preschern vit. Henrik, zaseb. v Gradcu; 223. Prva češka deln. zavarovalnica na življenje v Trstu; 224. Prvi slov. zdravniški shod v Ljubljani.
225. ..Rdeča marela" v	Pulju št. L; 226.	Ista št. II.; 227. Dr.
Reja	Izo, zdravnik v Komnu; 228. Dr.	R. R.	v Št. Vidu pri Zati-
čini; 229. Repič Fr., trg. v Ajdovščini; 230. Oa. Repičeva Avgusta, trg. sopr. v Ajdovščini; 231. Roblek Fr., drž. posl. v Žalcu; 232. Ga. Roblekova Marija, sopr. drž. posl v Žalcu; 233. Rodoljub neimenovan iz Selške doline; 234. Rodoljubi v Kobaridu, zast. Mir. Preinrov; 235. Rodoljubi vipavski; 236. Rodoljubno osobje pisarne dr. Krisperja in dr. Tominšeka v Ljubljani; 237. Rohrman Viktor, industrijec itd. v Ljubljani; 238. Dr. Rosina Fr., odv. v Mariboru; 239. Rudež Jos, graščak v Št. Jerneju; 240. Dr. Rybaf Otokar, drž. poslanec v Trstu.
241.	Samec Iv., trg. v Ljubljani; 242. Seidl Ferd., prof. v Gorici; 243. Seidlova Mimica v Novem mestu; 244. Seidlova Pavlina, sopr. prof. v Gorici: 245. Senekovič Andrej, vladni svetnik, prvo-mestnik družbe sv. C. in M. v Ljubljani; ‘246. Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju št. L; ‘247. Isti št. 11.; 248. Dr. Sernec Jos., odv. itd. v Celju; 249. Skale Otmar, višji živinozdravnik v Novem mestu; 250. Slane Fr., velepos. v Litiji; 251. Dr. Slane K, odv. v Noveni mestu; 252. „Sloga'‘ godbeni orkester v Kranju; 253. Slovenski abiturijenti v Novem mestu, zast. Jos Rus; 254. Slovenske narodne abiturijentke v Gorici; ‘255. Slovenski gimnazijci v Celju; 256. Skupina rodoljubov v Kobaridu; 257. Skupina rodoljubov v Skednju, zast. Iv. Godina; 258. Svetec Luka, notar v Litiji; 259. Svetolucijski Cirilmetodarji; 260. Sturm K., dež. agronom v Ljubljani; ‘261. Dr. St. A. v Ljubljani.
262.	Šantel Ant., šol. svetnik v Gorici; 263. Šarabon A., trg. v Ljubljani; 264. Dr. Šegula L, odv. v Novem mestu; 265. Šentakova Ema na Vranskem; 266. Šepic lv., pos. v Konjicah; ‘267. Širca Jos., župan v Žalcu; 268. Schrey AL, višji poštar na Jesenicah; 269. Štekar Štipko, trgovec v Ajdovščini; 270. Štiftar St. B. profesor v Kalugi (Rusija).
271. Dr. Tičar Jos., zdravnik v Kranjski gori: 272. Trgovska in obrtna zadruga v Gorici; 273. Trnkoczy pl. Ub., lekarnar v Ljubljani; 274. Trnovec Vladko, trg. v Trstu; 275. Truden Ant. vcletržec v Trstu; ‘276. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 277. Turnšek Ant., trg. v Nazarjih; ‘278. Turnšek Ant. ml. trg. v Rečici; 279. Turnšek Viktor, strojni inž. v Mariboru.
280. V. J. v Ljubljani; 281. V. L v Višnji gori; 282. Vavken Janko, ravnatelj Južnoštaj. hranil v Celju; 283. Vojska Vladimir v Gradcu; 284. Dr. Vošnjak Bogumll v Gorici; ‘285. Dr. Vrečer Karol v Gradcu.
286. Združena slovanska mladina v Trstu, zast. Čok Drcjček, drž. učitelj; 287. Zurc Anton, trg. v Črnomlju.
288. Dr. Žerjav Gregor, ravnatelj „Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani"; 289. Žiberna Anton v Trstu; 290. Žigon Jos., velepos. v Žalcu; 291. Dr. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu; 292. Železniški uradniki juž. kolodvora v Ljubljani, zast. revid. Fr. Potočnik; 293. Županstvo mestno v Kranju; 294. Županstvo Miren pri Gorici; 295. Županstvo Solkan v Gorici.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
A. Vodstvo
po volitvi na XXV. veliki skupščini v Ljubljani, dne 3. malega srpana 1910.
1. Prvomcstnik: Andrej Senekovič, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1910.
2. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1908. 1.
3.	Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 1908. I.
4. Gregor Einspieler, prošt v Tinjah ob Velikovcu na Koroškem, konzist. svetnik, 1908.1
5. Blagajnik:	Aleksander	Hudovernik,	notar,	posestnik	i.	dr.,
1909. 1.
6. Dr. Ivan Mrhar, gimnazijski profesor v Trstu, 1910. 1.
7.	Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu, 1910. 1.
8.	Namestni prvomcstnik: Častni član „družbe sv.	Cirila	in	Me-
toda v Ljubljani" Luka Svetcc, vitez Fran-Josipovega reda, notar v Litiji, posestnik i. dr., 1908.1
9.	Dr. Janko Šlebinger, realčni profesor, 1910.1.
10. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, dež odbornik itd., 1910. 1.
11. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 1909.1.
12. Tajnik: Dr. Gregor Žerjav, odvetniški kandidat, 1910. 1.
Ožji odbor: iNačelnik Senekovič, Svetcc,	Hudovernik,
dr. Šlebinger, dr. Tavčar, Vrhovnik, dr. Žerjav.
B. Nadzorništvo.
1. Dr. Fran Ilešič, profesor v Ljubljani.
2. Dr. Ferdo Miiller, odvetnik v Celovcu.
3. Matija Prosekar, posestnik v Kotmari vasi.
4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.
5. Miloš Stibler, pot. učitelj »Zadružne zveze" v Celju.
C. Razsodništvo.
1. Dr. Vinko Hudelist, zdravnik v Velikovcu.
2. Jakob Kogej, notar v Postojni.
3. Karol Savnik, mestni župan v Kranju.
4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani.
5. Dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani.
Č. Svetovalci.
1.	Oroslav Dolenec,	hišni	posestnik v	Ljubljani.
2.	Dr. Fran Munda,	hišni	posestnik v	Ljubljani.
3. Ivan Murnik, cesarski svetnik v Ljubljani.
4.	Makso Pleteršnik,	gimn. prof. v p.	v Ljubljani.
5.	Henrik Schreiner,	učit.	ravnatelj v	Mariboru.
D.	Pisarna
v »Narodnem domu" v Ljubljani v 1. nadstropju; uradne ure ob delavnikih od 3.-6. pop.
Vodja: Andrej Senekovič.
Uradniki: Pisarniški tajnik: Anton Berce, župnik v p. Knjigovodja: Emanuel Josin.
Rcgistrator: Fran Škulj.
Pisarica: Franja Benedikova.
E. Potovalna učitelja.
Ante Beg, Ljubljana, Večna pot 5.
Ivan Prekoršek, Celje, Ring 4/11.
Družbeni zavodi.
i.
Število otrok
v družbenih zavodih v šolskem letu 1909/10.
Tek. št.	V” r t c 1	j Skupno I število		Po spolu konec leta	
		v zal leta konec leta		deikov	deklic
| 1-	A. Družbeni: v Celju		17	20	9	11
2.	„ Gaberju pri Celju . .	50	78	35	43
3.	„ Hrastniku 1		46	78	35	43
4.	U		58	67	37	30
5.	na Jesenicah		47	50	25	25
6.	v Krminu		24	30	11	19
7.	„ Mariboru . . .	55	58	25	33
8.	„ Ormožu		34	21	14	7
9.	„ Pevmi pri Gorici . . .	48	40	16	24
10.	„ Rocolu pri Trstu . . .	30	56	22	34
11.	„ Rojanu „ „ ...	96	99	51	48
12.	na Savi pri Jesenicah I. .	54	50	24	26
| 13.	„ „ „ „ 11. .	50	48	20	28
1 14.	pri Sv. Ivanu poleg Trsta .	47	98	41	57
I 15.	v Skednju	121	183	89	94
: 16.	„ Tržiču		55	55	26	29
17.	na Vcrdeli		75	74	35	39
18.	B. Podpirani: v Devinu		22	22	10	12
19.	„ Podgori poleg Gorice I.	53	68	28	40
20.	„ 11.	38	39	22	17
	Vkup . . .	1020	1234 l	575 11	659 1 *
Tek št.	Šolo	Skupno število		Po spolu konec leta	
		v zač. leta	konec leta	dečki	deklice
1.	Mešana dvorazrednica v Krminu		66	67	39	28
2.	Slovenski li. razred ljudske šole šolskih sester v Mariboru		56	54		54
3.	Mešana dvorazrednica na Muti		66	59	36	23 |
4.	Petrazredna deška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . .	519	510	510	
5.	Sestrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu v Trstu	444	437	_	437
6.	Trirazredna dekliška šola Acquedotto, Trst . . .	151	152			152
7.	Mešana štirirazrcdnica v Št. Rupertu poleg Velikovca	214	178 |	55	123 i
	Vkup . . . I	1516	1457	640	817
	Konec šolskega leta 1909./10. j	: bilo torej v		družbenih	
	zavodili 2691	otrok.			1
11.
Učno osobje
v začetku t-šolstcena leta lDlO./ll.
1.	Otroški vrtec v Celju.
Otvorjcn dne 20. grudna 1886.
Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Damijana Zikulnigova, umrla 7. sušca 1910. Naslednica: Sestra Kazimira Severjeva.
Pomočnica: Olga Kostanajeva.
2.	Otroški vrtec v Gaberju pri Celju.
Otvorjen dne 16. kimavca 1907.
Voditelj: Arinin Gradišnik, nadučitelj v Celju.
Vrtnarica: Cirila Kržanova.
3. Otroški vrtec v Hrastniku I.
Otvorjen dne 2. prosinca 1907.
Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku.
Vrtnarica: Alojzija Kustrova.
4. Otroški vrtec v Hrastniku II.
Otvorjen dne 5. vinotoka 1907.
Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku.
Vrtnarica: Angela Rekarjeva.
5. Otroški vrtec na Jesenicah.
Otvorjen dne 15. kimavca 1903.
Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica na Savi.
Vrtnarica: Marija Poglajenova.
6. Otroški vrtec v Krininu.
Otvorjen dne 20. kimavca 1909.
Voditelj: Janko Garvas, šol. voditelj.
Vrtnarica: Marija Resova.
7. Otroški vrtec v Mariboru.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1894.
Voditeljica: S. Mr. Stanislava Voliova.
Vrtnarica: S. Gracijana Peršakova.
Pomočnica: S. Albina Svetlova.
8. Otroški vrtec v Ormožu.
Otvorjen dne 1. rožnika 1909.
Voditelj'. Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Margareta Podkrajšekova.
9.	Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1888.
Vrtnarica: Roza Maraževa.
10. Otroški vrtec v Rocolu.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1900.
Voditelj: Andrej Širok, vodja družbene deške šole v Trstu. Vrtnarica: Malvina Plaperjeva.
11. Otroški vrtec v Rojanu.
Otvorjen dne 19. kimavca 1889.
Voditelj: Anton Germek, mest. učitelj pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Vrtnarica: Marica Črnigojeva.
12. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I.
Otvorjen dne 15. vinotoka 1903.
Voditeljica in vrtnarica: Agncza Staralova.
13. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1905.
Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica.
Vrtnarica: Angela Kernova.
14. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta.
Otvorjen dne 1. malega srpana 1898.
Voditeljica in vrtnarica: Antonija Grmekova.
15. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1899.
Voditelj: Ferdo pl. Kleinmayer, mestni učitelj v Skednju. Vrtnarica: Dragica Gregoričeva.
16.	Otroški vrtec v Tržiču.
Otvorjen dne 22. prosinca 1900.
Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču.
Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva.
17.	Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta.
Otvorjen dne 15. kimavca 1909.
Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, ornož. Ipaviceva.
18. Mešana dvorazrednica v Krminu.
Otvorjena dne 29. kimavca 1908.
Voditelj-učitelj: Janko Garvas.
Učiteljica: Ljudmila Erjavčeva.
Katehet: — verouk poučuje učitelj pod nadzorstvom dekana Josipa Peteanija.
19. Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šol. sester v Mariboru.
Otvorjen dne 15. kimavca 1905.
Voditeljica: S. Mar. Stanislava Vohova.
Učiteljica: Marijana Stepišnikova.
Katehet: Anton Tkavc, stolni vikar v Mariboru.
‘20. Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti.
Otvorjena kot enorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9. malega travna 1908.
Učitelj-voditelj: Anton Hren.
Učiteljica: Ana Hrenova rod. Enohova.
Katehet: Ivan Hauptman, kapetan na Muti.
21.	Petrazredna deška ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu
s 4 vzporednicami.
Otvorjena dne 15. vinotoka 1888.
Voditelj: Andrej Širok.
a)	Od družbe nastavljeni učitelji in učiteljice:
Emil Adamič.
Fran Kos.
Avgust Vašte.
Josipina Delkinova.
b) Od družbe nastavljeni katehet:
Matija Škabar.
c) Službovanju prideljeni državni učitelji:
Vinko Engelman, stalni državni vadniški učitelj.
Andrej Cok,
Anton Seme,	„	„	„	„
Karol Mahkota,	,,	„	„	„
Ciril Petrovec, provizor. ,,	„	„
22.	Šestrazredna dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu
z 2 vzporednicama.
Otvorjena dne 30. kimavca 1895.
Voditeljica: S. Mr. Rafaela Kovačičeva.
Učiteljica: Matilda Stanetičeva, (1. a r.).
Učiteljica: Ana Gantarjeva, (I. b r.).
Učiteljica: Regina Okornova, (II. a r.).
Učiteljica: S. Valerija Jerajeva, (11. b r.).
Učiteljica: Elza Lukančeva pl. Savenburška, (111. r.).
Učiteljica: Franja Pogačarjeva, (IV. r.).
Učiteljica: Marija Pušenjakova, (V. r.).
Učiteljica: Marija Drobničeva, (VI. r.).
Katehet: Matija Škabar.
Učiteljica roč. del: S. Fidelija Berlanova.
23. Štirirazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 22 v Trstu.
Otvorjena dne 16. kimavca 1909.
Voditeljica: Mira Engelmanova rod. Kovačeva, (Ul. r.).
Učiteljica: Ema Zamejčeva, (IV. r.).
Učiteljica: Rozalija Golijeva, (II. r.).
Učiteljica: Pavla Hočevarjeva (I. r.).
Katehet: Ivan Tul.
24.	Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu.
4.	razred je razdeljen v deški in dekliški oddelek.
Otvorjena dne 25. vinotoka 1896.
Voditelj in katehet: Fran Trelber, župnik.
Učitelj: Anton Pesek.
Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva.
Učiteljica: S. Alfonza Ribežlova.
Učiteljica: S. .Kornelija Zegova.
Učiteljica: S. M Falijana Neuwirtova.
Učiteljica ženskih ročnih del: S. Klotilda Strnadova.
Od družbe podpirani zavodi:
25. Otroški vrtec v Devinu na Goriškem.
Ustanovljen leta 1898., v podporo sprejet	dne	1. kimavca 1900.
26. Otroški vrtec v	Podgori	pri	Gorici	I.
Otvorjen dne	1. kimavca	1887.
27. Otroški vrtec v	Podgori	pri	Gorici	II.
Otvorjen dne 26. listopada 1896.
Slovenci!
Družba sv. Cirila in Metoda stoji na pragu 2. četrt-stoletja. Kakšno bode? Kakor kažejo znamenja, ki se zlonosno pojavljajo drugo za drugim, utegnejo biti bližnja desetletja usodna za naš narod. Sila naših narodnih nasprotnikov narašča. V majhnem slovenskem narodu, ki bi združen komaj mogel kljubovati tolikemu navalu, se je vkoreninil iz višjih ozirov razpor. Strankarski boji odvračajo mnoge naše moči od borbe s tistimi, ki so nam prisegli pogubo. Čezdaljc bolj gi-nejo še tiste mrvice pravic, ki so nam jih priborili s težkim trudom prednamci. Ali naj ob neveselem pogledu na sedanjost in ob trpki slutnji negotove bodočnosti položimo orožje, ali naj se vdamo brezdelju, češ, saj so vsi naši napori zaman?
Ne! Vztrajati moramo na narodnem braniku, katerega najvažnejša točka je družba sv. Cirila in Metoda — ustrojba, ki se izza svoje pravkar dovršene prve dobe ponaša z najlepšimi uspehi. V družbi je osredotočena vsa moč slovenstva. Kar niso dosegle nobene prošnje pri dunajski vladi, to je izvela družba sv. Cirila in Metoda v Trstu — dala mu je slovenske šole in po dobrem desetletju sc je jel vršiti preporod in velikemu obmorskemu mestu se je jela trgati laška krinka z obraza in prikazale so se v divnih obrisih slovenske črte. Takih uspehov si želimo v 2. četrtstoletju tudi na severu, kjer delujejo že naše trdnjavice, med njimi Velikovec in Muta. V kratkem sc jim pridružijo še druge.
Kvišku glave! Odprimo srca! Za naš obstoj gre! Kar sedaj zamudimo, to bo zamujeno za vselej. Na razvalinah slovenske narodnosti bodo rajali naši sovragi, naši potomci pa bodo preklinjali našo mlačnost, našo neslogo in brezbrižnost. Vest, da nam gre sedaj za kožo, mora prodreti v vse naše sloje, v poslednjo slovensko kočo. Vzeti nam hočejo mladino in z njo našo bodočnost, to bodi plameneča točka nagovorov običajnih na podružničnih zborovanjih in veselicah.
Boj so nam vsilili naši nasprotniki; sprejeti ga moramo in častno izbojevati. Za vojno treba prvič denarja, drugič denarja in tretjič denarja. Tudi za naš narodni boj treba denarnih sredstev. Živo jih potrebuje družba sv. C. in M. Brez denarja ne more ustanavljati šol in vrtcev in jih vzdrževati. Naloga naša bodi, da dovajamo naši šolski družbi zadostna sredstva, da more vzdrževati svoje postojanke in svoje prosvetne naprave. Dotekati jej morajo še obilneje kakor doslej razni viri: volila, pokroviteljnina (200 K), letnina (2 K), podpornina, darila, doneski veselic, narodnega blaga (navedeno je na str. 175.), nabiralnikov, računskih listkov, kolkov, razglednic . . . Rodoljubno srce najde vedno kak povod, da „mal položi o ar domu na altar“. V žalosti in v veselju naj se okoristi naša skrbna narodna mati, družba sv. C. in M.
Nihče, ki se čuti Slovenca, naj ne gleda brezbrižno na veliki boj naš in naj ne odteguje svojega sodelovanja in svoje pomoči. Nihče naj se ne izgovarja, češ, saj sem že dal, naj dajo drugi.
Nekatere naših podružnic (naštete so spredaj tik za koledarskim oddelkom te knjižice) bodo praznovale leta 1911. svojo 25letnico; naj bi to storile, kolikor mogoče, slovesno. Vse podružnice, zlasti jubilejke, prosimo, da bi napravile leta 1911. kako veselico, združeno z narodnoobrambnim govorom v prid družbi sv. C. in M.
Slavna načelništva podružnic prosimo, da pazijo na nabiralnike v svojem področju; vplivajo naj na trgovce, da imajo v zalogi družbeno blago, na gostil-
ničarjc, kavarnarje in prodajalce, da jim rabijo računski listki. Prosimo jih, da vedno obveščajo družbeno vodstvo o pretečih narodnih nevarnostih, da oskrbe obmejnim slovenskim šolam in vrtcem, ako je le mogoče, božičnice in da točno pošiljajo družbeni pisarni letne izkaze.
Imovitejšim rodoljubom, narodnim društvom, zlasti slovenskim denarnim zavodom priporočamo obrambni sklad družbe sv. C. in M., ki je narasel do sedaj na 820 kamenov. Naj naraste v najkrajšem času tako, da lahko porečemo: Dopolnjen je, podpisanih je 1000 kamenov !
V najnovejšem času se mnogi rodoljubi zavarujejo v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Izvrstna misel! Zavarovati moramo ves slovenski narod, da ga ne uniči nobena moč. Zoper vse sovražne nakane ga zavarujemo, ako izdatno in vztrajno podpiramo družbo sv. C. in M. Živela narodna požrtvovalnost v novem letu 1911.1
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Knjige
izšle v založbi družbe sv. Cirila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo.
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda:
II.	zvezek: »Rudolf Habsburški", str. 77, stane
30 v.
VI. zvezek : »Pesmi Valentina Vodnika", str. 64, stane 60 v.
VII. zvezek: »Junaki", II. snopič, str. 102, stane nevezan 60 v, vezan 70 v, 100 izvodov vkup nevezanih 50 K, vezaniii 60 K.
XI. zvezek : »Naš cesar Fran Josip I. 1848—1908". III. natis. Str. 70 v, stane nevezan 40 v. Spisal, založil in družbi podaril msgr. Tomo Zupan.
XII. zvezek: »Franc Jožef !.“, cesar avstrijski.
III.	natis. Str. 70, stane nevezan 30 v. Spisal Frančišek Hubad, c. kr. dež. šolski nadzornik v spomin 60letnice cesarjeve vlade.
XIII zvezek: »Andrej baron Čehovin", slavni junak slovenski.	Str. 39, stane	nevezan	20	v.
Zvezki: I.,	III., IV., V., VIII., IX.,	X.	in	XIV.	so
razprodani.
Poleg omenjenih zvezkov se nahajajo v družbeni zalogi še:
»Materine sanje". Slika v enem dejanju, str. 20, stane 30 v. Spisal Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani.
Psalmi. Preložil Ivan Vesel. Cena 1 K.
»Mučenci". Starokrščanska povest Milutina Ma-yerja. Cena 90 v.
»Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", za I. 1904, 1905, 1906, 1907,	1908, 1909	—	po znižani ceni 60 v	vsak letnik;	koledar	za	1.	1910	je
razprodan.
Dr. Jos. Vošnjaka Zbrani dramatični in pripovedni spisi. II. zvezek. Vsebina: Životopis drja. Vošnjaka, spisal dr. P. Turner — in Lepa Vida, drama v 5. dejanjih. Po znižani ceni 60 v.
III.	zvezek. Vsebina: Doktor Dragan, drama v 5. dejanjih. Po znižani ceni 60 v.
Josip Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, 312 str. Po znižani ceni 1 K.
Iz zapuščine pokojnega dekana Ivana Vesela ima družba sv. Cirila in Metoda na prodaj še mnogo knjig razne vsebine. Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne na družbo po »Imenik knjig“, ki sc mu takoj pošlje brezplačno.
X-	X-
■X'
Družbe sv. Cirila in Metoda prav toplo priporoča za nakup knjižici, ki sta izšli ob njeni 25 letnici: Pogled na prvo četrtstoletje družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani — s 16 slikami in zemljevidom, str. 102. Cena 1 K — in
Kralj Rastislav in sv. Ciril. Zložil Vojteh Kurnik. Izdal, založil in daroval družbi sv. Cirila in Metoda povodom 25letnice njenega obstanka Fortun at Kurnik, str. 16. Cena 30 v.
Na zahtevo pošilja družba sv. Cirila in Metoda svojim prijateljem zastonj knjižico:
Družba sv. Cirila in Metoda. Vseslovenska obrambna organizacija. V pouk slov. ljudstvu. Str. 15.
•X-	X-
•X-
V zalogi »Slov. Branika" (Ljubljana, Tržaška cesta št. 33) so izšle:
Narodne pesmi z napevi. Nabral in uredil za štiri enake glasove Janko Žirovnik. IV. zvezek. Cena 1 K — in knjižica:
Vse za šolol Spisal Lev Brunčko. Cena 20 v
Založništvo blaga,
ki sc prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani, imajo sledeče tvrdke:
Jernej Bahovec v Ljubljani: Peresa družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
Andrej Gabršček v Gorici: pralno milo v korist družbi sv. C. in M.
Golob in Volk, tvornica kemičnih izdelkov v Ljubljani: Čistilo za kovine in tla ter vazelina za č revi je v korist družbe sv. C. in M.
Adolf Jacobi na Dunaju VIII.: Svalčični papirčki in svalčični ovitki v korist družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
Ivan Keber v Ljubljani (Stari trg 9): Krema (čistilo) za usnje in črevlje v korist družbi sv.
C.	in M. v Ljubljani.
Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani na korist družbi sv. C. in M.
Tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke v korist družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
Fran Kovač in Ignac Novak v Ljubljani: Prva slov. zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani v korist družbi sv. C. in M.
P. Magdič v Ljubljani (nasproti glavni pošli); Za-gumbnice in igle za gospode, gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, broške za dame — vse z ličnimi znaki D. C. M.
Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
J- Pilnaček, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem: toaletno milo, stearinske in gl i cer inske sveče.
Makso Salokar v Ljubljani (Kladezna ulica št. 19); d r ož e v korist družbi sv. C. in M. v Ljubljani.
A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Melodovo platno.
Vilko Weixl v Mariboru (Gosposka ulica 33): Tekoči klej in črnilo v korist družbi sv. C. in M.; glavno zalogo družbenega kleja in črnila za Ljubljano ima I. Bonač.
V Ameriki prodaja smodke v korist družbi sv. C. in M. Alojzij Ausenik 82, Cuortland St. New York.
Pravkar našteto blago najtopleje priporočamo vsem rojakom, katerim je mar prospeh družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor so se domalega povsod po Slovenskem vdotnačile družbene vžigalice, tako naj se prikupi in vsepovsod razširi med nami tudi ostalo blago, ki se prodaja na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Dolžnost vsakega slovenskega narodnjaka bodi, da sam kupuje družbeno blago in da ga priporoča svojini znancem.
Naznanjamo, da so na razpolago razglednice, ki jih je založila družba sv. Cirila in Metoda: Vod ni k-Blciwcisovc, Polakove, Gorenjska hiša, tabor v Žalcu in jubilejne po jako znižanih cena h.
Družbenega narodnega kolka je pet vrst: Narod sebi! Ptuj, Mutska šola, Št. lij in jubilejni kolek. Iskreno ga priporočamo, kakor tudi družbene računske listke«
Razglednice, kolek, sprejemnice in računski listki sc naročajo v družbeni pisarni pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (Narodni dom).
Vodstvo.
Koledar.
Petindvajsetletnica Ciril Metodovih podružnic.
Poštne določbe.
Lestvice.
Narodnemu delu.
Karol Kotnik (s podobo)............................................25
Karolu Kotniku (pesem).....................•.......................34
Slovenska trobojnica...............................................35
Slovensko šolstvo ob jezikovni meji na Goriškem ....	40
Resen opomin v resnem letu.........................................54
Voznik Brodnar.....................................................59
Pokrajinske zveze Ciril Metodove družbe............................65
Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani XXV. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXV. velika skupščina dne 3. malega srpana 1910 v Ljubljani..................................71
1 1L^—	V. 1 - A *-oo<o>oo-v A •&	
i	naznanila	?
•l		T
A TT	v „Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda	4 n*
	naj blagovole cenj. mnogobrojnl člani družbe uvaževati	
pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo Izrečno na inserat v družbenem »Koledarju"; sklicevanje na inserat uverl p. n. uvrsti-::::	telje o uspehu inseriranja.	::::
Slovenci in Slovenke! kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani družbe :::	sv. Cirila in Metoda.	:::
:
kV
iptaifi
i,»;
. llClf I
S
|®I
'.Hi
ilMlI
S
H
S
I
5®l
f"!
II
ff
pl
l
i'
Prijateljem družbe sv. Cirila in Metoda ::::	priporočamo list	::::	bg
,SLOVENSKI
Ihji	IMI
BRANIK
^ ki izhaja kakor mesečnik 1. dne P == vsakega meseca. ...................
Poleg zanimivih aktualnih člankov prinaša vesti z. našega narodnega bojišča, zasleduje pogubno delovanje naših nasprotnikov in opozarja na požrtvovalno samoobrambo bratov Slovanov; zlasti mu je pri srcu naša ::
»Družba sv. Cirila in Metoda".
Kdor hoče biti natančno obveščen o njej, naj si naroči ».SLOVENSKI BRANIK*4. — Naj bi ne bilo slovenske narodne rodbine, kjer :: bi ne bil doma ..SLOVENSKI BRANIK**. ::
Vsi, kar nas je rodila slovenska mati, moramo stati na braniku domovine v ljutem boju, ki nam je napovedan in ki odloči obstanek ali pogubo našega naroda. Boj za Slovenstvo! je geslo »Slovenskemu Braniku". Rojaki, podpirajte ga!
Branika" v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 33.
Konzorcij ,,Slov. Branika".
1;
'iC'
ViMi
»i * U r\ M 11 ll\ “A
m
I
'Ul
f
j:I
tli
l a
d
Cena listu 3 K. Za dijake K 1-80.
i\	Naročajo	naj	ga	skupno!
V- □ u „ i
Ji
■" Naročnina naj se pošilja npravništvu »Slovenskega
^H!1 IIIMII m IIIIII11 i 111 MII It 1111111III ] 111IIII nii i i 11! 1111 lllll III llllll II lili III1111111111M111111IIIIIIU
= Poleg družbe sv. Cirila in Metoda deluje |	|
|	= za ohranitev in utrjevanje slovanstva letos =	=
=	:::j	ustanovljeno	društvo	::::	=	=
^ 111111111111 Ti 11111111 n 111—1111111111111111 i 1111 i             .   i	11111111111111111111T n 111 r 1111111 rr
Hunu ^	Družba sv. Cirila in Metoda deluje na
=	|	šolskem polju, Braniboru pa pripada gospo-
= JJj |	::::	darska stroka.	::::
|	| Braniboru je namen:
=	=	na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in
=	|	Primorskem v gospodarskem oziru
=	|	podpirati Slovence, ki stanujejo v
=	jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih
=	:: krajih ali pa se hočejo ondi naseliti. ::
firanibor hoče delovati zoper Siidmarko.
|	=	Brez denarnih sredstev ne more Brani bor
=	izvrševati svoje plemenite naloge, zato va-
|	bitno vse rodoljubne Slovence, da naj pod-
|	pirajo z darovi to prepotrebno narodno-
§	obrambno društvo in da sc mn pridružijo
=	|	::::	kakor člani.	::::
Člani Branibora so:
-	=	Ustanovniki, ki plačajo 100 K naenkrat
=	= ali v štirih obrokih;
=	Letniki, ki plačujejo po 2 K na leto;
^	=	Podporniki, ki žrtvujejo najmanj po 20 vin.
= na leto.
i X i Vsak zavcdn'slovenec ll0(,i tlan Branillora!
| Rodoljubi, osnujte po večjih krajih niiimiiiiiiH	podružnice	Branibora!
Ulllllliiiiur.
X
n 111111 m m it
  Hliniti milili iiiiiiiiiiiuimiiiiimu
1 u | Zglasila sprejema in daje pojasnila f __ =
!	!	Predsedstvo	Branibora v Ljubljani. 11
|  ...........................................    imun...................................mini..nuni..
Najcenejše
soli? in dežnike
domačega izdelka priporoča
J. Vidmar
Ljubljani M Mjo 19,Stati trs 4,
Popravila in preobleke	PUŠENIOVE llIStE
točno in ceno.	Ilu
O RO s. LAV DOLENEC		
	svečar in lectar, trgovina z medom in vosicom	
v Ivjubljai.il, \Volfova ulica štev.		1(1
■ ■ ■ ■	priporoča velečastiti duhovščini in sl. občinstvu čebelno -voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gg. trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20 in 40 kg težkih prav ceno. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca.	■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■	Za obila naročila se toplo priporočam in zagotavljam polteno postrežbo.	■ ■ ■ ■
Popravila in preobleke točno in ceno.
[;
Edina slovenska kisla voda
TiMb slatina
po zdravniških strokovnjakih priznana najboljša planinska kisla voda, je
zn katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inoinostu 1896 in na liigijenični razstavi na Dunaju 1899.
oskrbništvu lolstovrške slatine, posta Guštanj, Koroško.
kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Opozarjamo še posebej, da je na Tolstem vrhu
letovišče in zdravilišče,
da se dobe po zmernih cenah tudi sobe za tujce in sicer po zimi in po letu.
izborno zdravilo
namizna kisla voda.
Naroča se pri
-J*V_
£ * *mn j. ZDZfil jViestni trg 7
C
priporoča vse vrste volnenega perila, belih srajc, barvastih srajc za hribolazce, ovratnikov, zavratnic, zapestnic, nogavic, žepnih robcev, kopitcev, dokolenk, zagrinjal na valcih, volne bombaža itd.
Zaloga potrebščin za saKoMa in kolesaiska društva, V)
■B2-
L/juV->ljana, Mlarijin trg št 3. CD
Trgovina potovalnih predmetov in potovalnih potrebščin ter usnjc-□ □□□□□□ nega galanterijskega blaga. cd cd co en cj cd cd Priporoča svojo veliko zalogo in izbiro koveeyov, torbic, denarnic, listnic, portfejev, necesarjev, nahrbtnikov za turiste, izprehajalnih in rjorskih palic vseh vrst ter zagotavlja naj-1*1 cd cn cd a boljšo postrežbo ob blagu primernih zmernih cenah. □ □ a cd
mm   si’.
m	'mtm: :%&&& 'm&c	.IN
¥ stt	A. LUKIČ	i $ $
¥ i«S	Ljubljana^ Pred škofijo st. 19,	H Is
H	Konfekcijska trgovina	$ r n
»:♦{ S;	za dame, gospode, dečke in	>*'<*
	-- deklice -»	'A
>;<! N	«e najtopleje priporoča.	5?^ ?*s
m	Ba&szf 'mm	
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
O
Kam ena r
Alojzij Vodnik
Ljubljana, Kolodvorske ulice st. 32,
Delavnica in kamenolomi za kamenarska cerkvena umetna dela. Pohištvene plošče, spomeniki in stavbni proizvodi.
»O
ra
iLSr
3
Občeznana manufakturna trgovina
JANKO ČE5NIK
v Ljubljani, Lingarjeve ulice
priporoča sl. občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga
svojo bogato zalogo.   ‘
c
1^	—II ----------------»....... »—
Najnovejše Jazone finih
I! modcrcev po nizkih cenah.
Dalje rokavice, nogavice, perilo za dame, gospode in otroke. Svileno blago, baržun in vse druge potrebščine za šivilje priporoča
i* ndRUd VEtlOVC ‘i
Ljubljana, Kongresni trg št. 6.
=11	ir=—if
FRAN6 KS. STARE
slikar, pleskar in pozlatar Ljubljana, Sodnljska ulica 12
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor zunaj mesta oh V dobri, solidni izvršitvi in primernih cenah, v
	Ljubljana ^ p Stari trg‘26 Priporočam svojo veliko zalogo Švicarskih ur, zlnt-niiie in srebrnine po nizkih cenah. Priporočam dobro urejeni optični zavod, kakor različne vrste naočnikov, ščipalccv, toplomere, zra-komere, daljnoglede itd. — Popravila ščipalcev, očal itd. opravljam dobro iti ceno. Zahtevajte novi cenoVnik, ki ga pošljem brezplačno.
	
Založnik c. kr. avstrijskili državnih uradnikov.
..ur
v najnovejših fazonali in velikih izbirah priporoča
Iv. Soklič
Postaja električne cestne železnice.
J
i
/ K3r” hajcenejši, najugodnejši	\
pogoji na kontinentu, 1£K
mapi 01. miza zavarovanje na življenje v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu.
L.
EDINA
EDINA,
EDINA,
EDINA,
slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, - - - -
katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolckom, .... katera kolekuje svoje dopise z
narodnim kolekom,...................
katera sprejema zavarovanja v prid družbe }lSv. Cirila in Metoda11 in izplačuje njej do-tične zavarovane svote ob njih dospelosti ter jej tako vstanavlja
milijonsko obrambno glavnico.
Vabimo vljudno vse zavedne Slovence in Slovence, naj se pridno oglašajo za ta zavarovanja! Zavaruje najceneje, najugodneje na vse načine.
Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.
Svoji k svojini!	Svoji	k svojini
Q o-------------------------------o	o
* J. KRIVie -
V Ljubljani,
o o	„	°	°
Dunajska cesta siev. 4.
Trgovina s špecerijskim, koloni-jalnini in niaterijalnim blagom.
o o	   o	o
| Ja	Anton Leben, nožar		Ti—^ l \ 1	
CM	tSlfciri štev. 15	JčM1	
	priporoča svojo zalogo jeklenega		
\¥	blaga. Brusarnica in popravljalnica.		
Rji	Eloktričnl otirat.		
i 'f				
■	HSBSiiiSnH&lHafilZttn&lKlBlU&ilSiflBBB	■
ra n R M fc ki K. Ki H B Bi Bi ■i Ki B KI	Ulil PUMUBUL Slav. občinstvu v Ljubljani in v okolici priporočamo svoj angleški plinov koks išl kot kurivo, ki je prosto dima, saj in smradu ter pripravno za kurjavo v stanovanjih, kakor tudi za industrijske namene in prav posebno za kovaške namene. Cenjeno občinstvo tudi vabimo, da si v našem skladišču ogleda naše plinsve peči in aparale za Manje i plinarn. Lj 11 bij n u silen pl i nn rt m	B • B ■ B ■ ■ B B B B9 ■ K B m B
■		m
- QRICdK & HEJ/K -
Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke.
LJUBLJANA
Prešernove ulice.
Domača tvrdka! Najnižje cene! Velika izbira po poljubnem kroju
izvršene obleke
iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas.
Najcenejši nakup dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in potovalce. različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itd. za gospode; za gospe plaščev in plaščkov tudi s krznino obloženih in ob-robljenih. ----------------------- =
Točna postrežba!	Točna	postrežba!
 *  -
I V zalogi imava tudi najrazličnejše blago V	ter	sprejemava naročila na
izvršitev oblek po izbranem blagu.
Nujna naročila v najkrajšem času.
Vsakovrstne
peči in štedilniki
železne blagajne, mnlnrjl
ter razni poljedelski stroji
so vedno v zalogi pri
prvi slovenski veletrgovini z železnino
Fr. Stopica v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 1.
Istotam se dobivajo vse stavbne potrebščine, portland In roman cement ter orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje itd.
n ■	/-	............—\______________I H
|i II	| f. Sinkovič dediči v Ljubljani, na TTjestnem trgu	II II	
1	jo moderno trgovino za dai in gospod		le.
II 1	| Bogata izbira najmodernejših bluz, steznikov po najnovejšem kroju in po najniijih cenali. Vso potrebščine zn šivilje in krojače.	II II	
Modna trgovina JOSIPIhR PODKRRJ5EK
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2.
Priporoča svojo bogato zalogo bluz, čepic, spodnjega perila za dame in gospode. Velika izbira volnenega blaga. Najnovejši nakit za obleke. Najmodernejši stezniki. Bogata izbira zavratnic in ovratnikov,
Zunanja naročila se izvršujejo točno ter po najnižji ceni.
v PETER ŠTERK
se priporoča sl. občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga.
Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila za leto in zimo, najmod. bluz, spod. kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, zavratnic, šerp, pajčolanov, žep. robcev, namiz. prtov in serviet, otroških oblekic, letne in zimske svile za bluze 111 nakite, svilnih trakov, posamentrlje, borte, čipke, šllngc, baržuni, pliši, čipkasti ovratniki in vse potrebščine za šivilje.
Velika zaloga najboljših moških klobukov ter v sezoni velika izbira najmodernejše pristne kožuhovine.
1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani |
Stritarjeva ulica št. 2.
Delniška glavnica K 5,000.000, rezervni zaklad K 500.000. ^
Posreduje naj k ulan tnej e nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev;
prevzema: zavarovanja proti kurznl izgubi pri izžrebanju (glej premijski tarif za leto 1910.);	&
j. denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi ip denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje $ ?£	bauka 2o/„ rentnino.	w
;tf Zamenjava in eskomptuje izžrebane obligacije, srečke in kupone.	^
?{* Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostno listine pod kulantnimi pogoji. Eskomptuje in vnovcuje menice.
& Preskrbuje vlnkulacijo in dcvlnkulacljo, zlasti vojaških ženitninskih w kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to w najbolj umestni, kako se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne ^ 5-	transankcije najtočneje.	32
?•- Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze izvede točno in ceno.
Nakaznice in čeki na inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
QB
□ID
BQ
□ID
Ustanovljeno 1. 1835.
(KS.
manufakturna trgovina na debelo, na drobno
Najstarejše in največje domače podjetje te — stroke, —=
Ustanovljeno I. 1835.
QD
□o
QB
□o
i 1
i m
i i
i i
i i
• Priznano solidna, domača modna trgovina
J. KOSTEVG
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4
priporoča vse v manufakturno stroko spadajoče blago, vedno založeno s prvimi novostmi po najsolidnejših cenah, dalje izvrstne kakovosti moško perilo, kravate, pasove ter moške in ženske dežnike.
Cene solidne, postrežba točna.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Telefon št. M.
tovarna kanditov in slaščic
LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih v svojo stroko spadajočih izdelkov, kot: mnogovrstnih slaščic (bonbonov) od navadnih do najfinejših vrst. Razno navadno pecivo, piškote, vafelne itd.
Edina zaloga za Ljubljano čokoladne tvornice Josip Mannerja na Dunaju ; čokoladne in druge predmete na drobno in na debelo. Kakovost mojih izdelkov brez konkurence. Točna postrežba.	Zmerne	cene.
J05. SCMUni |
SMlIlIHBIHi ■11111—11 Ililil—BBBMM
Z®)
LJUBLJANA, GRADIŠČE 4.
Poštnohr. rač. št. 76.307. Telefon št. 118.
»Učiteljska tiskarna" je najtnoderncje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi so tudi vse šolske in druge tiskovine.
[ene zmerne.	*'ene	zmGrne'
ooo AalSSM \ OOP A
v
I. || n
v
Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk.
litografija.
Gg. skladateljem vljudno naznanjamo, da je „Učit. tiskarna“ preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi inuzi-kalije s prav ličnim in razločnim tiskom.
Delo točno, solidno in elegantno.
Avg. Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta 13 (poieg „Figovca“).
Velika zaloga stekla, porcelana, svetiljk, okvirov, zrcal ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. Prevzema vsa steklarska dela ter umetno napravljene steklarije. — Proračuni zastonj.
ŽENSKA ROČNA DELA IN
PRIPADAJOČI MATERIJAL
TELOVADSKE OBLEKE TER
[RAZNOVRSTNO DRUGO BLAGO.
V Ljubljani M. DRENIK Kongresni trg 7.
v
			
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg št. 10
priporoča svojo veliko zalogo mnogovrstnega letnega in zimskega sukna, krnovskih (jttgerndorfskih) in brnskih štofov, lodna ter lilačevine v vedno najnovcjšili vzorcih, kakor tudi vsakovrstnega oblačilnega blaga in
vso k oblekam pripadajočo opravo; opozarja tudi na svojo veliko zalogo platnenega blaga lastne manipulacije, posebno na nje najizbornejše, izključno edino
Clrll-Metodovo platno
kakor tudi takih jako finih žepnih robcev.
Cena vsemu blagu najnižja. "-gR Prodaja na debelo in na drobno.
 ..............................................................................  Ulili..................................
ga©)<3)
. porcelana in svetil
priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov.
Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup
valčke za svetiljke
v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
OB ji OB
□o l! DO
EP I! 00
□O II DO
|l
□O II DO
Genovniki so na razpolago.
1LL
FR. SEVCIK
= puškar =
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 7
priporoča svojo veliko zalogo
raznovrstnih pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogoprelzkušenih pušk, za katere jamči za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke ln puške Bock s Kruppovitni cevmi za brezdimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseli lovskih potrebščin po najniijlh cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki in naročbe sc izvršujejo ločno in zanesljivo.
Eleffloia vipiažia za kavo	
T. MENCINGER	
LJUBLJANA. * Telefon st. 192.	J
	
Zaloga vedno svežega špecerijskega in kolonijalnega blaga.	X
Vinarna. Šampanjec. Konjak. Delikatese. Južno sadje.	
Glavna trgovina: vogal sv. Petra in Resljeve ceste. Podružnice: Sv. Petra cesta štev. 42 in Martinova cesta štev. 18.	
Avstr, poštne hran. rač. št. 828.406.	Tnlnfnn ftnu IRC
Ogr. poštne hran. rač. št. 19.864.	IKIKIUII JlcV. 10j.
_j  Ustanovljena leta	1882.  j_
Kmetska posojilnica	okolici!
registrovana zadruga z neom. zavezo
__________________ v	Ljubljani	________________r_
j v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.j
E podvržena škontraclji „Zveze slov. zadrug" v Ljubljani e
E je imela konec 1. 1909 denar, prometa K 83,116.121-11 =
E upravnega premoženja .... K 20,775.510-59 =
i Obrestuje hranilne vloge po \
4 V/.
E brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje = posojilnica sama za vložnike.	\
i Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim i j prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. [
Stanje hranilnih vlog nad K 20.000.000.
\ Posojujc na zemljišča po 5 ‘///o z 1 '/»°/o na amorti- [
| zacijo ali pa po 5 ‘/4°/0 brez amortizacije. Na menice i : po 6 o/,,. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt j :	glede	amortizacije	dolga.
V LJUBLJANI
Dunajska cesta št. 20
priporoča
svojo bogato zalogo papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Zaloga raznovrstnih igrač in v galanterijskega blaga, v
K flfJT. BAJEC 5>
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 34,
cvetlični salon pod Trančo,
izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga suhih vencev. =
Zmerne cene, točna postrežba. Zunanja naročila z obratno pošto. Dosledno narodna tvrdka.
Vollkctt zaloga sulTiti voncov
m
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
HM najvarnejši slovenski denarni zavod.
Denarni promet do 31. dec. 1909 nad SIS milijonov kron.
Obstoječih vlog nad 38 milijonov K. Rezervni zaklad nad 1 milijon K.
Za varnost vloženega denarja jamčita rezervni zaklad in mestna občina ljubljanska.
Vloge se sprejemajo izvzemši nedelje in praznike vsak dan in se obrestujejo po
47.1
brezodbitka.Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
I
Za varčevanje ima vpeljane lične
= domače hranilnike, =
v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo.
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
P F. MERS0L
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, no-E gavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, j| zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
m
os
1
1
BR. HLAVKA
oa m
na	_
m izdelovalca kirurgičnih —Ljubljana m	instrum. in bandažista H	Prešernova ulica St. 5
in
HI priporočata svojo veliko zalogo kirurgiških inštrumentov, Ifl	gumi-blaga in ortopediškili aparatov, obvozil za zdravil	stvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov, nogavic za
krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašilnikov za karbol, aparatov za inhalacije (s paro in mrzlo.) Vsakovrstne brizgalke in aparati za samo-klistiranjc. Vse bandaže sc izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši instrumenti sc razdružujejo.
Popravila se izvršujejo kar najbolje in najceneje.
M
v /kV
K. & R. JEŽEK, Blansko
■----■	Moravska
sc priporoča v dobavo
vseh vrst kmetijskih strojev in sesalk.
Izdeluje motorje na bencin in sesalni plin.
Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za cement.
IVIlini, žage, dvigala, prenašala.
Najnovejše sestave transmisij.
Odlikovana z najvišjimi priznanji na vseh razstavah.
Dopisuje slovensko.
Ceniki zastonj.
ji
I ! BlXN'SkUjjj' ji, šm
mmsmm