UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^ Banka Banka 4 posluhom Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 17 - CENA 160 SIT Kranj, petek, 28. februarja 1997 Začetek sodnega boja za Blejski grad Oman v Liberijo, dolgovi Bledu Blejsko turistično podjetje Turizem in rekreacija je na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča v Kranju maja 1995 vložilo tožbo za razveljavitev najemne pogodbe za restavracijo na Blejskem gradu. Zanjo najemnik, firma Residence Nicolasa Omana, ne plačuje najemnine. Dolgovi so zdaj že presegli 17 milijonov tolarjev. Nicolas Oman in njegova sopotnica Mateja Rautner, sicer pooblaščena zastopnica Residence, sta v Liberiji, Bledu pa ostajajo dolgovi in klavrna ponudba na elitnem Blejskem gradu. V torek začeti pripravljalni narok na sodišču je bil prekinjen po pol ure. • H. J. STRAN 48 1 Kdo bo gospodaril s slovenskimi gozdovi Fevdalcem ničesar, Cerkvi pa nekaj Upokojeni kočevski gozdar Janez Černač in poslanec Zmago Jelinčič bosta v ponedeljek v državnem zboru vročila zahtevo za razpis referenduma o usodi slovenskih gozdov. Priloga: Izobraževanje v šoli in pri mojstru Iščemo pridnega vajenca STRAN 25 Ljubljana, 28. februarja - Janez Černač in Zmago Jelinčič bosta predsedniku državnega zbora dr. Janezu Podobniku vročila zahtevo, podprto z 200 podpisi, za določitev roka za zbiranje podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o denacionalizaciji, ki zadeva predvsem usodo nacionaliziranih gozdov. Upokojeni kočevski gozdar Janez Černač in poslanec Zmago Jelinčič, ki ni uspel zbrati 30 podpisov poslancev za razpis referenduma, sta prepričana v uspeh. V 60 dneh naj bi zbrala 40.000 podpisov in dosegla pravico do referenduma, ki bi bil lahko izveden še pred 10. julijem, ko preteče moratorij na vračanje gozdov bivšim velikim lastnikom. Sedaj je v Sloveniji v državni lasti le še 31 odstotkov gozdov (evropsko povprečje je 49 odstotkov), glede na zahtevke pa bi se odstotek slovenskih gozdov v javni lasti še bolj spustil pod evropsko raven. Če bo zbranih dovolj podpisov, bomo na referendumu vprašani, če smo za to, da se lastnina fevdalnega izvora ne vrne, veleposestnikom pa se tudi ne bi plačala odškodnina, da se bivšim slovenskim lastnikom, kmetom, pretežno s Koroške, lahko vrne do 600 hektarov površine, in da se Cerkvi vrne posest do 1000 hektarov. To bi zadevalo tudi pokljuške gozdove, ki jih terja nazaj ljubljanska nadškof ij a. Vsi drugi gozdovi pa naj postanejo javna last in jih ni mogoče prodati. Referendumska vprašanja so v precejšnji meri uglašena na stališča, ki jih glede tega slišimo iz ust nekaterih politikov nove koalicije. * J.Košnjek Obrtniki so v preteklih letih pogosto negodovali, da je težko dobiti dobrega, spretnega, pridnega in sposobnega delavca, češ da tisti, ki prihajajo iz šol, nič ne znajo. za vso družino v emona merkur trgovino trgovina na drobno d.d, ljubljana emona centri emona marketi emona prodajalne -------- /SI Kranj - Ta teden boste na televizijskih zaslonih prvič srečali prijazno želvo, simbol Humanitarnega zavoda VID iz Kranja. Vid je humanitarni zavod, ki verjame, da je mogoče narediti več. Združuje ljudi, ki verjamejo, da bi se s hitrim ukrepanjem ob enaki vsoti denarja rešilo več življenj. "Nesreča ali bolezen ne ustavljata otrokovega razvoja. Če pa otrok zaradi pomanjkanja pripomočka, ki bi mu omogočil, da nadaljuje šolanje in ostane v stiku s svojimi vrstniki, ostane obsojen na izolacijo, postanejo problemi vsak dan večji in bolj zapleteni," pravijo v zavodu VID. Njihovo novo, prijazno celostno podobo je pripravila agencija Satchi & Satchi. • M.A. Mladi slovenski hokejisti so se iz Kanade vrnili z zlatimi medaljami okrog vratu Premagli so celo slovite "pingvine" Prvo mesto na mednarodnem PEE-VVEE turnirju v Kanadi je velik uspeh za slovenski hokej, čeprav so ga dosegli naši najmlajši reprezentantje. Kljub temu, da so bili po neprespani noči in dnevu mladi slovenski hokejski upi ob prihodu domov na brniškem letališču utrujeni, pa so priznali, da jim bo Kanada za vedno ostala v lepem spominu.... Pokal in zlata kolajna se pač ne dobita vsak dan! • V. Stanovnik STRAN 45 t) A T It I S ANTON 1)1:7-MAN DATRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA teL:064 561 620 «1:064 5 J 429 ODKUPUJEMO DELNICE: ^VAJ»ETRCfc4WJCm PIVOVARNA UNION fN LAŠKO, MITOLjKADENSKA, MIP, EMONA OBALA KOPER,.,. JESENICE Titova 7, UUBJUANA i-i acnoiding to DIN EN ISO 9001 :1994 arft lulliliod Tfw» cerlilicola is valid Miit.i 0.camt>«r 1MI B-VjV ...... V IIHOIIOJ TUVffl 2& rasnih trakov in transferjev. Zavedamo se, da je kvaliteta naših izdelkov nujni pogoj za razvoj delniške družbe Etiketa - tiskarna. ISO certifikat nas obvezuje, da v proizvodnji spoštujemo zahteve standardov kvalitete in zahteve naših naročnikov. Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem, ki so nam na naši poti uveljavitve kakovosti stali ob strani, se ob tej priložnosti za dosedanje zaupanje in sodelovanje, iskreno zahvaljujemo. RDSSTEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA SMO NA LEVI... ...IN NA DESNI IND. CONA TRZIN BLATNICA 16 1234 MEBGEŠ TEL: (061) 721-668, 721-678 STROJI ZA OBDELAVO LESA CU 410 K PA NA SREDI TUD' ir m^'mi 'jumuu mm'd9MWJ\%w)B.vi unm.A-*mt:*ai iri«.ik'wi«*™vmar.»ir4"i «vj «,«.'«u,i,i>j'*iv« ttiv f . • \ y i "1^ t«.; r » • i >■■■■ m murnu ■■■■■■■ i t )■■■ mu ■ mi •■■ ■■■■ I IBI )■■■ ■■■■ ■■ :■■ ■■■ ■■■■ m murnu )■■■■■ ■ ■■■■ ■■■■ ■ ■■■■ Valil ■'■ ■■■■ ;■■ mmu :■■ «■■■■ mm mmu mrnum mmm mm mmm mrnum ■■■■■■ ■■ ■■■■ murnu m ■■■■ ■ :■■ i Vaš prijatelj Križko Vas zabava z lažjimi in težjimi ugankami in tekmovanjem za Križkov pokal ter Vas nagrajuje z lepimi praktičnimi in denarnimi nagradami. 1. nagrada tekmovanja za Križkov pokal 100.000 SIT Naj bo Križko tudi Vaš prijatelj. Vprašajte zanj in Vaš prodajalec časopisov Vam bo povedal, da izhaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Prijatelj za vsak dan, zato vprašajte zanj. TRGOVINA S TALNIMI m STENSKIMI OBLOGAMI ITISONI, TAPISONI, TOPLI PODI, TEKAČI, ZIDNE TAPETE LISJAK TRGOVSKO IN SERVISNO PODJETJE KRANJ, d.o.o. CESTA TALCEV 69, 4000 KRANJ TEL & FAX: 064/330-336 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka STRESNA OKNA VELUX® . SVETOVNO ZNANA KAKOVOST OB NIZKIH CENAH • SO-letne izkušnje Poleg tega v Tehniku vedno pestra izbira GRADBENEGA MATERIALA VABLJENI! Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah od 8. do 12. ure Informacije: 064/620-658 Trgovina CAFFE ROUTlifUE Kranj M Koroška 2, tel.:211-631 prireja VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE vsakega 1$. v mesecu! Pri enkratnem nakupu 3 kg kave ZLATI MINAS ali drugih artiklov v vrednosti nad 5.000 SIT izpolnite nagradni kupon in udeleženi boste pri žrebanju naslednjih lepih nagrad: 1. 5-DNEVNO BNANJE V TERMAH ČATEŽ 2. 2-DNEVN0 BNANJE V TERMAH ČATEŽ 3.1 kg kave ZLATI MINAS Za bivanje v apartmajih v Termah Čatež dobite tudi dnevne karte za kopanje do 5 oseb! Žrebanje bo vsakega 1$. v mesecu ob 18. uri v trgovini CAFFE BOUTIQUE, Kranj, Koroška *• kava ZLATI MINAS Bimo d.o.o. Krani ^ Blejski občinski svet je odločil v slogu: Če velja za občane, naj velja tudi za vsa podjetja Blejski občinski svet se ni strinjal z županovim predlogom, da bi hoteli, nekatera večja podjetja in ustanove plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča po nižji vrednosti točke. "Blejska zgodba" o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je zanimiva že zato, ker se je lani neprijetno zapletla (občina je popustila pred zahtevami nekaterih podjetij) in ker se nekaj podobnega lahko zgodi tudi letos. Občinski svet se namreč na nedavni seji ni strinjal z županovim predlogom, da bi nekatera podjetja in ustanove plačevali nižje nadomestilo, in je sprejel vrednost točke, ki je enaka za občane, podjetja, šole, zdravstvene domove in vse ostale. V podjetjih, ki za svojo dejavnost potrebujejo velike površine, novice niso sprejeli z navdušenjem, saj bodo morali letos plačati približno še enkrat več nadomestila kot lani. Da bi lažje razumeli občutljivost blejske zgodbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, je treba poseči v lansko leto, ko je občinski svet dvakrat odločal o vrednosti točke. Najprej je za površine do 5.000 kvadratnih metrov določil vrednost točke 0,023 tolarja ter za površine nad 5.000 kvadratnimi metri 0,0115 tolarja, po pritožbi večine hotelov in še nekaterih drugih podjetij pa je oktobra ohranil enako vrednost točke, le mejo je premaknil s 5.000 na 2.000 kvadratnih metrov. Blejski župan Vinko Gole je letos predlagal za vse enako vrednost točke (0,025 tolarja), izjeme naj bi bile le nekatera podjetja in ustanove, ki naj bi plačevale nadomestilo po nižji vrednosti točke. Za LIP-ovo tovarno na Rečici je predlagal vrednost točke 0,011 tolarja, za podjetja G&P hoteli, GH Toplice, Hotel Jelovica, Hotel Ribno, Hotel Lovec, Hotel Krim, Hotel Kompas in turistično podjetje Turizem in rekreacija 0,013 tolarja, za osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja, Srednjo gostinsko šolo, Zavod za letovanje otrok, Zdravstveni dom in za Oddelek policije 0,015 tolarja ter za obrtno gradbeno podjetje Grad Bled 0,018 tolarja. Zupan je predlagane olajšave utemeljil s tem, da je turizem v blejski občini prednostna gospodarska panoga, da podjetji LIP in Grad Bled potrebujeta za-svojo dejavnost velike površine in da imajo nekatere družbene ustanove velike zunanje površine, na katerih pa ne morejo razvijati pridobitne dejavnosti. Če bi županov predlog obveljal, bi podjetja in ustanove, za katere je bila predlagana nižja vrednost točke, plačala letos približno toliko nadomestila kot lani. LIP-ova Tovarna Rečica naj bi ga plačala dobrih osem milijonov tolarjev, podjetje G&P hoteli 6,8 milijona, turistično podjetje Turizem in rekreacija 4,8 milijona, Grand Hotel To- plice 1,8 milijona tolarjev - in tako dalje. V občinskem proračunu naj bi se iz tega vira nabralo 76 milijonov tolarjev, od tega 55 milijonov od podjetij in ustanov, ostalo pa od občanov. Za nekatere enkratno povišanje nadomestila Blejski občinski svet ni sprejel županovega predloga, ampak je sklenil, da naj bi letos vsi, občani, podjetja in ustanove, plačevali nadomestilo po enaki vrednosti točke 0,025 tolarja. V razpravi je bilo slišati vprašanja, zakaj naj bi, na primer, LIP plačeval manj kot zasebniki, pa tudi nasprotne trditve, češ -ne bi bilo pošteno, da bi LIP, ki potrebuje zasvojo dejavnost velike površine, plačeval enako kot drugi, saj tudi v trgovinah ni vseeno, ali kupiš kilogram ali tono sladkorja. Kaj pomeni za vse enaka vrednost točke? Tisti, ki so že lani plačevali nadomestilo po vrednosti točke 0,023 tolarja, bodo povišanje občutili le kot "inflacijski 9-odstotni skok", za podjetja in ustanove, ki uporabljajo večje površine stavbnega zemljišča, pa nova, za vse enaka vrednost točke pomeni več kot enkratno povišanje nadomestila. LIP-ova Tovarna Rečica naj bi po novem za letos plačala 18,3 milijonov tolarjev nadomestila (lani so ji odmerili 8,9 milijona tolarjev), hotel Jelovica 1,6 milijona (lani 744 tisoč), podjetje Turizem in rekreacija za kamp Zaka 4,8 milijona tolarjev (lani 2,3) - in tako dalje. Kako se bodo odzvali hoteli in večja podjetja?! Čeprav je blejska občina po vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na repu slovenskih občin, je bilo v razpravi na seji sveta slišati predlog, da bi morali vrednost postopoma uskladiti z ostalimi občinami. Kako se bodo na drastično povišanje odzvala prizadeta podjetja, je težko napovedati. Če se bodo pritožila na drugostopenjski organ, bo po dosedanjih izkušnjah minilo najmanj leto dni, da bo država razsodila, občina pa bo vse do razsodbe ostala brez pomembnega proračunskega prihodka. V primeru, da bi podjetja in ustanove zaprosile za olajšavo občino, bi po mnenju občinskega sveta morali sprejeti merila za reševanje pritožb in se tako ogniti nevarnosti, da bi jih, kot je dejal eden od svetnikov, reševali po obrazih. • C. Zaplotnik Še teden dni do konca razpisnega roka Bodoči študenti se morajo odločiti do 8. marca zadnji dan za oddajo prve prijave za vpis v prihodnjem študijskem letuje 8. marec. - Še teden dni za temeljit premislek o odločitvi. - Tri možnosti v prvi prijavi. J^fanj, 28. februarja - Informativni dnevi na visokošolskih zavodih 14. "n 15. februarja so še tiste dijake četrtih letnikov srednjih šol, ki se do ždaj še niso intenzivno ukvarjali z °dločitvijo, kam po srednji šoli, Pr'slili k temeljitemu razmisleku. rjeyi, ko se večina četrtošolcev °dloča, kam se bodo usmerili v ^daljnem izobraževanju, se nepoklicno iztekajo. V teh .dneh •n°rajo bodoči študenti izpolniti in Pravočasno oddati obrazca Prva PriJava za vpis v 1. letnik v ^dijskem programu v letu 1997/ • Zadnji rok za oddajo je 8. marec nl° pomeni, da mora biti ta datum Poštem žigu, v primeru, da boste ^r,javo poslali po pošti. Obrazec je ,n°č dobiti v vsaki bolje založeni ^Pgarni, ponekod jih bodo za ŠolJC q'^ake Prcskrbele kar srednje 0re' Sadnje šole bodo praviloma . ganizirale skupno oddajanje pri- V V primeru, ko število prijav bistveno presega število razpisanih mest, visokošolski zavodi sprejmejo sklepe o omejitvi vpisa ali pa, če je mogoče, še nekoliko povečajo število vpisnih mest. Takšne sklepe je mogoče predlagati šele takrat, ko so preštete in analizirane želje, izražene v Prvi prijavi. Zato se ti sklepi dokončno sprejemajo v drugi polovici aprila. Lani so bili sprejeti za tretjino vseh razpisanih študijskih programov. bni -rvi PriJavi za vpis lahko vrJoc» študentje po prednostnem ai; m redu navedejo eno, dve , 11 največ tri študijske želje ozir- Kam naprej? Odločitev je zagotovo vse prej kot namere. Vpisni postopek '\ na načelu, da se po enostavna. še število prostih mest. Na ministrstvu temelj ^ožnosti upošteva dijakova prva name- za šolstvo in šport svetujejo, da naj jn'^ Pa zaradi sklepa o omejitvi vpisa dijaki na obrazec vpisujejo le resne rrio Radostnega števila točk te želje ni namere, če je ena sama, je pač le ena. ohr.,?._ urestničiti, se na enak način Prva prijava za vpis pa je, če se slučajno zgodi, da se kljub več navedenim nameram posameznik ne uvrsti na noben seznam sprejetih, tudi podlaga za oddajo Druge prijave za vpis. Ob o a naslednja navedena namera, no *. .Jenem vpisu je vnovič pomembnem doseženih točk, ob neomeje-Pa poleg izpolnjenih pogojev tudi ena" It sSneJ° oddati le eno Prvo prijavo za vpis (neglede na to, če na primer a od zelja pripada Univerzi v Ljubljani, druga Univerzi v Mariboru, tretja obrnam°S'tOJnemu vis°košolskemu zavodu v Portorožu}. Pri izpolnjevanju '"ZCa je dohm imi'ti nri miri P/imic t/i vn/c An no hit to+nv p nivnniom skun i d J pozoren na ustrezna aoKaztia, ki jin mora oaaan ze junii / Pr*Javo; za tiste, ki bodo opravili maturo ali zaključni izpit Posred °i\ pa 00 P°datKe visokošolski prijavno informacijski službi i?n»i ° ar ^C. Seveda so Prvi prijavi piložena podrobna navodila za zpolnjevanje, kijih velja natančno upoštevati. Takoj po 6. avgustu bo namreč visokošolska prijavno-informacijska služba v časopisih objavila seznam še prostih študijskih mest. Lani je bilo tako na razpolago še 2.800 mest za redni študij, mesta za izrednega pa se tako praviloma zapolnijo šele jeseni. Zanje bodo zainteresirani lahko izpolnili Drugo prijavo in jo oddali neposredno na visokošolski zavod. Število Drugih prijav, ki jih nekdo odda na različne visokošolske zavode, ni omejeno. Ministrstvo za šolstvo in šport je ta teden med četrtošolce in četrtošolke razposlala publikacijo Pred izbiro študija v študijskem letu 1997/98 z vsemi najpomembnejšimi podatki o vpisu v visokošolske ustanove. Opozarjajo, daje pri tem najpomembnejši vir informacij Razpis za vpis v študijskem letu 1997/98, ki so ga pripravile univerzi in samostojni visokošolski zavodi. "Svoj izvod hranite vse do vpisa. To je namreč uradni dokument, ki vsebuje vse javnoveljavne dodiplomske študijske programe, v katere se bo to jesen mogoče vpisati. Za vsak študijski program boste v razpisu našli najpomembnejše podatke, kot so visokošolski zavod, ki ga izvaja, vpisne pogoje, število razpisanih mest za redni, v nekaterih primerih pa tudi za izredni študij, merilaza izbiro kandidatov, če bo za program sprejet sklep o omejitvi vpisa ipd. Temeljito preberite tudi uvodna skupna navodila v razpisu," svetujejo v Ministrstvu za šolstvo in šport. • M. Ahačič Nesporazumi v tržiškem vodstvu povzročajo nove zagate Bodo Tržičani spet volili občinske svetnike? Državni zbor lahko razpusti občinski svet in razpiše nove volitve, če ni bil sprejet proračun niti za tekoče niti za prihodnje leto. Tržič, 26. februarja • Služba za lokalno samoupravo pri vladi Republike Slovenije v svojem mnenju o sprejemanju in izvajanju proračunskih aktov tržiške občine dopušča tudi tako možnost. Ugotavlja namreč, da tržiški občinski svet ni upošteval ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča RS, po kateri bi moral neskladnosti v proračunu odpraviti do konca 1996. leta. Nesporazumi med občinskim svetom in občinsko upravo oziroma tržiški m županom glede pravilnosti postopkov pri sprejemanju lanskega občinskega proračuna še niso končani, znane pa tudi niso še vse posledice. Župan Pavel Rupar je namreč izpodbijal ustavnost in zakonitost odloka O proračunu občine Tržič za leto 1996, ki ga je sprejel občinski svet na seji 5. junija lani. Ustavno sodišče RS je presodilo, da odlok O proračunu ni v skladu z ustavo in zakonom, če ne zajema vseh izdatkov občine, ki jih bo le-ta morala plačati za financiranje javne porabe iz naslova že prevzetih in v proračunskem letu 1996 zapadlih obveznosti. Odločilo je tudi, da mora občinski svet ugotovljeno neskladnost odpraviti do 31. decembra 1996. Na 7. izredni seji 23. decembra lani je sicer občinski svet formalno ugotovil, da ni neskladij v proračunu za leto 1996, ki bi preprečevala financiranje javne porabe. Zaradi nesklepčnosti pa ni izglasoval niti predloga uskladitve odloka o proračunu za leto 1996 niti predloga odloka o začasnem financiranju javne porabe v letu 1997. O sprejemanju in izvajanju proračunskih aktov tržiške občine je že podala svoje mnenje služba za lokalno samoupravo pri vladi RS. V njem diplomirana pravnica Vesna Ju-van Gotovac ugotavlja, da pri sprejemu proračuna občine Tržič za proračunsko leto 1996 občinski svet ni upošteval ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča RS, ker ni odpravil v sodnem postopku ugotovljenih neskladnosti z ustavo in zakonom do konca leta 1996. Če ni do konca leta 1996 sprejel proračuna za leto 1997, bosta pristojno ministrstvo in vlada od državnega zbora zahtevala postopanje po 58. členu zakona o lokalni samoupravi. Le-ta pa predvideva, da državni zbor lahko razpusti občinski svet in razpiše predčasne volitve, pojasnjuje v svojem mnenju omenjena služba. Tržiški župan Rupar je že izjavil, da sam ni navdušen nad tako rešitvijo, saj se zaradi nove zagate napetost v občinskem vodstvu še poglablja. Menil je, da bi se bilo mogoče še enkrat pogovoriti o rebalansu lanske g a proračuna, pri sprejemu letošnjega proračuna pa si ne želi ponovitve lanske zgodbe z zavrnitvijo predloga občinske uprave. Ker mnenja Ustavnega sodišča o lanskih dogajanjih še nimajo, ne želijo vnaprej napovedovati razpleta nesporazumov med županstvom in občinskim svetom. • Stojan Saje Perenova kamnitega mostu Mengeš, 27. februarja -Kamniti most na Šolski ulici v Mengšu, čez katerega se je včasih s kočija-mi vozila grajska gospoda, bodo prenovili, povsem novo podobo pa bo dobila okolica mostu. V občini Mengeš so se za prenovo odločili, ker je bil most dotrajan, porušila pa se je tudi parapctna ograja. Projekte za prenovo starega mostu so začeli pripravljati že lani, obravnaval pa jih je tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Oboke na mostu bodo pri prenovi injektir-ali, vozišče pa ojačali z armiranim betonom. Most, ko bo obnovljen, bo imel tudi novo litože-lezno ograjo. Celoten prostor v tem delu okrog mostu sta arhitektonsko obdelala dia. Urška Len-šček in dia. Tomaž Šlegel, tehnično pa je projekt pripravil in obdelal inž. Pelko z Bleda. Poznavalci projekta in del poudarjajo, da bo po prenovi mostu ta del Mengša dobil prijazno in povsem spremenjeno podobo in bo prijetno počivališče pred vhodom v Starctov drevored. Dela bodo veljala okrog 15 milijonov tolarjev, investitor je Občina Mengeš, izvajalec pa Gradiš TEO Ljubljana. Po programu bo obnova trajala do konca aprila letos. A. Ž. Živahna zimska sezona Koprivnik - Gorjuše, 27. februarja - Športno društvo Koprivnik - Gorjuše v Bohinju je to zimo pripravilo več športnih tekmovanj na skakalnici na Koprivniku, na sankaški progi in na Gorjušah, kjer so organizirali tečaj v slalomu, na zaključnem tekmovanju pa tudi skoke na priložnostni skakalnici. Živahno zimsko sezono so prizadevni člani društva v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše sklenili minulo nedeljo s tekmovanjem v slalomu in smučarskih skokih. V slalomu se je pomerilo skoraj 80 tekmovalcev od predšolskih do starejših od 35 let. Čez skakalnico pa se je pognalo 19 tekmovalcev. Pri predšolskih otrocih v slalomu je bil najboljši Jaka Benedik s Koprivnika, med šolarji do 4. razreda Alen Benedik s Koprivnika, do 8. razreda osnovne šole pa Tine Za lok ar iz Gorij. Pri ženskah do 35 let je zmagala Bernarda Bez-nik z Gorjuš, pri moških pa Franci Stare s Koprivnika. V kategoriji nad 35 let starimi moškimi pa je zmagal Zdravko Zalokar iz Gorij. Med skakalci pa so v lepem, sončnem nedeljskem popoldnevu na Gorjušah skoraj 500 obiskovalcev navdušili najmlajši. Pri učencih do 4. razreda je zmagal Tadej Mikel s Koprivnika, pri starejših - do osmega razreda pa Tine Zalokar iz Gorij. Vsa tekmovanja in prireditve so odlično organizirali Člani športnega društva, pomagali pa so jim tudi gasilci s Koprivnika in Gorjuš. A. Ž. ZUPAN IMA BESEDO Stanislav Žagar - Medvode Iz leta v leto manj denarja Država je občinam veliko vzela in okrog jih je tudi prinesla. Dokaz za to so nenazadnje občani, ki neradi hodijo v Ljubljano, in občine po Sloveniji, kjer je že 42 različnih davkov, s katerimi le-tc skušajo dobiti denar vsaj "za kruh", ker jim je država vse pobrala. Medvode, 27. februarja - Ne le v občini Medvode, še v prenekateri drugi na Gorenjskem po dobrih dveh letih ugotavljajo, da si lokalne samouprave in delovanja občin niso tako predstavljali. Najlepše merilo za to, da je nekaj narobe, .je, da ljudje prihajajo k županom, ne pa k ministrom. Nenazadnje pa je tudi to dokaz, da so ljudje občino Medvode vzeli za svojo, ugotavlja medvoški župan Stanislav Žagar. "Preselili smo se v novo občinsko hišo. Obisk je velik. Občinam je država veliko vzela. Zato si zdaj prizadevamo, da bi nam država dala določene pristojnosti. Pa ne le to. Tudi denarja imamo v občinah iz leta v leto manj. Zakaj mislite, da si moramo zmišl-jevati najrazličnejše davke po občinah. Že 42 različnih davkov je po slovenskih občinah, vsi pa so rezultat sedanjega odnosa države do občin, ko le-te skušajo dobiti denar vsaj "za kruh". Po drugi strani pa noben občan ne gre k ministru, k županu pa." Se bolj kot občinska ne-samostojnost pa sta po županovem mnenju škodljiva sedanja delitev oziroma razvrščanje. Nevzdržno je, da so občine razvrščene glede na (strankarsko) sim-patičnost. Dve leti je na primer grad Goričane bil v programu restavriranja, potem pa pride drug minister in... Skratka, razdeljevanje in delitev denarja po zvezah sta lahko še veliko bolj nevarna in škodljiva, kot Župan občine Medvode Stanislav Žagar pa nesamostojnost in "zmišljevanje" najrazličnejših občinskih davkov. "Da ne govorim o delitveni bilanci. Tudi tu se stvari ne premaknejo. Pa na komunalnem področju: letos imamo 64 milijonov investicijskega denarja. Vzeli so nam 50 milijonov, po drugi strani pa mora občina urejati komunalno infrastrukturo. Kako naj jo urejamo, če pa nas država dobesedno izigrava? Na urbanističnem področju pa smo zdaj v fazi spreminjanja dolgoročnega plana in v prihodnjih dveh, treh mesecih naj bi o tem razpravljal občinski svet. Precejšnjo skrb smo namenili oskrbi z vodo. Zavrtali smo pet novih vrtin." Precej živahno je bilo v zadnjih dveh letih v občini Medvode na šolskem področju. "Sorska šola je še vedno aktualna tema. Šola na Svetju pa je premajhna. Problem bo še večji, ko bo uvedeno devetletno šolanje. Kar zadeva glasbeno šolo, mislim, da jo bomo imeli, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Na področju otroškega varstva pa bomo jeseni imeli novo enoto v vrtcu. Najbrž bomo imeli dve enoti odraslih in eno jaslično enoto." Že ob nastanku nove občine je bila ena od per-spektivnihrazvojnih usmeritev turizem. Včasih, že v Avstroogrski, so bile Medvode z okolico poznan turistični kraj. V minulih desetletjih je potem prevladala industrijska usmeritev. "Vendar pa si boljših pogojev, kot jih imamo danes, za turistični razvoj skoraj ne moremo predstavljati. Imamo jezero, Šmarno goro in prostor pod njo, konjeniško društvo, kamp... Res pa je, da je država tudi na tem razvoj-nogospodarskem področju vse davščine speljala na-svoj mlin in nam zdaj denarje milostno vrača nazaj. Kar zadeva športno dvorano v Medvodah, bi rekel, da so si nekateri oddahnili, ko sem nehal težiti o imetnikih. Svetniki pa bodo morali odločiti tudi o krajevnih skupnostih. Odlok, ki sem ga predložil, ni bistveno drugačen kot je slika na tem področju zdaj. Kmalu pa naj bi imeli v občini tudi občinski praznik. Predlagan je rojstni dan Jakoba Aljaža. To je 7. julij, vendar pa razprava o tem v občini še ni končana." • A. Žalar Študija primarnih cestnih povezav mesta Kranja Kakšne (naj) bodo ceste v Kranju in okrog njega Študijo je pripravil Bojan Špik iz občinskega oddelka za okolje v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Uvaja novo mestno hrbtenico, ki predstavlja najkrajšo povezavo med Planino, poslovnim centrom mesta in Stražiščem ter novo severno mestno obvoznico. Kranj, 28. februarja - Urbanistična zasnova mesta Kranja, sprejeta 1988. leta, je bila izdelana na podlagi ocenjene hitre rasti industrije in prcbivalsta. Razmere pa so se v zadnjih letih zelo spremenile. Padcu industrijske proizvodnje v prvih letih po osam-osvo-jitvi sicer sledi ponovna rast, vendar s precej nižjim trendom, naravni prirastek prebivalstva pada, priseljevanje se je umirilo, na drugi strani pa se je skokovito povečala stopnja motoriza-cije. Temu primerno se pojavlja pri snovanju razvoja prometnega režima vrsta odprtih vprašanj, med katerimi so ustreznejša prometna povezanost in celostna mreža prometnic, parkirna mesta ter peščeve površine najbolj pereča. Vse te spremembe so narekovale ponovno preveritev obstoječih prostorskih načrtov, katerih sestavni del je plan razvoja mestnega prometnega sistema. Avtorji študije so zato izdelali posnetek in analizo prometnih razmer, računalniški model cestnega sistema, dolgoročno prognozo povpraševanja ter preverili nekaj modelov bodočega cestnega omrežja. Primerjavi modelov sledi tudi predlog faznosti gradnje omrežja do leta 2015. Predlagani koncept uvaja novo mestno hrbtenico, ki predstavlja najkrajšo povezavo med soseskami na Planini, poslovnim centrom mesta in Stražiščem ter novo severno mestno obvoznico. Sicer pa ostaja osnova sistem treh koncentričnih krogov z radialnimi vpadnicami. Tako naj bi v Kranju najprej, že do leta 2005, zgradili priključek regionalne ceste Škofja Loka -Jezersko na avtomobilsko cesto Ljubljana - Naklo pri Britofu, most čez Kokro s Planine v poslovni del mesta, uredili križišče Delavske ceste z Gorenjesavsko in novo zahodno obvoznico mimo Struževega do Police. Uredili naj bi tudi nekatera križišča: diamantno na La-borah, t.i. Gubinovo križišče, križišči Bleiweisove s C. Staneta Žagarja in Koroško cesto ter križišče pod Jelenovim klancem. V naslednjih desetih letih pa naj bi Kranj dobil še novo zahodno obvoznico med Šmarjetno goro in Joštom, podaljšek do ceste Kranj -Skofja Loka, predor pod mestom v podaljšku vzhodne vpadnice do stare zahodne obvoznice ter poglobljeno Koroško cesfo na odseku od Bleiweisove do Jelenovega klanca. Nova mestna hrbtenica daje tudi možnost umestitve avtobusne postaje na savskem otoku. Z morebitno vzdolžno prestavitvijo železniškega postajnega poslopja in peronov za približno 30Q metrov proti Jesenicam, bi znašala razdalja med železniško in avtobusno postajo samo okrog 300 metrov, zračna razdalja med avtobusno postajo in poslovnim središčem mesta pa bi ostala praktično enaka. Višinsko razliko bi se dalo premostiti s tekočimi stopnicami. • H. J. V občini Preddvor gradijo kabelsko televizijsko omrežje Konec televizijskih črnih lukenj Območje občine Preddvor je eno tistih delov Slovenije, kjer je sprejem televizijskih kanalov močno moten. Prve ideje o zgraditvi omrežja kabelske televizije so v tem koncu stare že več kot deset let, z lanskim javnim razpisom pa se je začelo zares. Preddvor, 28. februarja - V teh dneh so delavci podjetja Tela Milje, ki je bilo kot izvajalec izbrano na lanskem javnem razpisu, ponovno začeli z zemeljskimi deli. Dela je v lanskem letu prekinila snežna odeja, ponoven začetek pa je omogočila zadnja odjuga. Že v kratkem naj bi vsi bodoči naročniki oziroma preddvorska gospodinjstva prejela pogodbe o priključitvi na omrežje, prvi naročniki pa bodo 24 televizijskih programov gledali že do konca avgusta. Gradnja kabelskega televizijskega omrežja je razdeljena v dve fazi. Prva obsega območje krajevnih skupnosti Preddvor in Bela, druga faza pa je zaenkrat šele projektna, pokrivala pa naj bi dolino Kokre in Jezersko. Osemsto priključkov, kolikor jih bo nudil sistem, bo zadostovalo za vsa gospodinjstva v občini, priključitev na omrežje pa bo povsem prostovoljna odločitev. Centralni del kabelskega sistema bo postavljen v prostorih občine, občina pa razmišlja, da bi postala lastnik tega omrežja ter občani solastniki delničarji. Možnosti za to sta dve - poleg režijskega obrata znotraj razmišljajo tudi o ustanovitvi javnega podjetja. Ponudba kabelskega omrežja bo obsegala predvidoma 24 televizijskih programov, med katerimi bo moč najti oba programa nacionalne televizije ter vse tri komercialne. Poleg televizijskega signala bo po kablu do naročnikov prihajal tudi radijski, kar bo v občini precej razširilo krog dostopnosti elektronskih medijev, saj so v kar precejšnjem delu občine pri spremljanju teh omejeni zgolj na programe nacionalne radiotelevizije. Župan Miran Zadni-kar je opozoril, da so se v zadnjem času občani precej pritoževali zaradi izkopanih lukenj, ki so jih ob prekinitvi del pustili delavci Tela Milje. Zagotovil je, da bo izvajalec vse v najkrajšem možnem času zasul in zravnal ter tudi zatra-vil. Prav tako so koristno izrabili šolske počitnice, saj so takrat na odseku od Preddvora do osnovne šole opravili izkop in položili fekalno kanalizacijo. Tako ni bila ogrožena varnost šolarjev, ob dokončani rekonstrukciji pa bo njihova pot v šolo še varnejša, saj bodo zgradili tudi pločnik. Rekonstrukcija ceste je pravzaprav končana, gradbeniki čakajo le še na ugodno vreme, ob katerem bo moč položiti asfaltno prevleko. • U. Špehar 1 V Radovljici, na Bledu in v Bohinju nadaljujejo z ločenim zbiranjem odpadkov Ljudje na ločeno zbiranje odpadkov še niso pripravljeni '' V prvi fazi v ločeno zbiranje odpadkov vključenih več kot tisoč j petsto blokovskih stanovanj. - Ločeno zbiranje sveč in bioloških j odpadkov tudi na pokopališčih. Radovljica, 28. februarja -V Radovljici bodo glede na pozitivne rezultate poskusnega ločenega zbiranja odpadkov s projektom nadaljevali.V prvi fazi poskusnega zbiranja so bili v projekt vključeni prebivalci blokovskih naselij Radovljice, Lesc, Begunj, Bleda in Bohinjske Bistrice in pokopališča v vseh treh občinah. Komunala Radovljica ocenjuje, da projekt še ni prinesel želenih in pričakovanih rezultatov glede količin zbranih odpadkov in zato še niso ustvarjeni pogoji za lastno predelavo bioloških odpadkov. Zato projekta zaenkrat še ne ocenjujejo kot uspešnega. Z zbiranjem bioloških odpadkov bodo v vseh treh občinah nadaljevali in pripravili pogoje za vključitev večjega števila gospodinjstev in s tem ustvarili pogoje za lastno predelavo bio odpadkov. Rentabilnost kompostarn je namreč pogojena s številom ljudi -minimalno okoli sto tisoč - in s te količino bioloških odpadkov, tako da strokovnjaki menijo, da samo za omenjene tri občine ne bi bilo ekonomsko opravičljivo postavljanje nove kom-postarne. Pilotni projekt, uvajati so ga začeli v začetku lanskega leta, naj bi v začetni fazi zajel manj kot tisoč gospodinjstev, zaradi izjemno velikega zanimanja občanov ter nuje po varčevanju z deponijskim prostorom zaradi znanih težav z deponijo komunalnih odpadkov na Črnivcu pa se je kmalu razširil na vse tri občine in zajel okoli tisoč šeststo gospodinjstev in vsa pokopališča. Kot ugotavljajo v radovljiški Komunali, je večina občaiTov zelo zainteresirana za višjo obliko ravnanja z odpadki, le pogosteje jim je potrebno obrazložiti postopke. Kvaliteta zbiranja bioloških odpadkov v blokovnih naseljih je bila v začetku akcije zelo dobra, jeseni pa so začeli opažati slabše rezultate, kar je po njihovi oceni posledica nezadostnega informiranja občanov. Kot zatrjujejo v podjetju Komunala Radovljica, je bilo z omenjenim pilotnim projektom glede na število zajetih gospodinjstev prihranjenega od 5 do 10 odstotkov volumskega prostora. Obdelani kompost pa so do sedaj porabili na deponiji za namene sanacije. S tem nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, zato v obdobju dveh do treh let ni računati na trženje biološkega odpada. Ker pa stroški obdelave komposta predstavljajo znaten strošek v pilotnem pro-jektu, bodo v prihodnje razmišljali tudi v načinu predelave, ki se bo vršil V lastni deponiji. Ob tem so mnenja, da ločeno zbiranje bioloških odpadkov in nji* hovo odvažanje v predelavo pri individualnih hišah w, smiselno, pač pa bi bil° nujno stimulirati in vzpod' bujati kompostiranje na lastnem dvorišču. • M.A* Dobre izkušnje s svetovanjem, ki so ga približali ljudem Prihranili pot in povečali učinkovitost Po dveh mesecih dela svetovalne pisarne Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine v Škofj i Loki kaže, da je bila ta zamisel ljudem zelo dobrodošla. Škofja loka, 27. februarja - Še ne dva polna meseca deluje v izredno lepo urejeni Martinovi hiši v Škofji Loki svetovalna pisarna Zavoda za spomeniško varstvo in odziv ljudi potrjuje, da je bila zamisel o takem načinu približevanja ljudem in spomeniškim problemom dobra. O tem smo se pogovarjali z Matejo Hafner - Dolenc, višjo svetovalko za obnovo na Občini Škofja Loka: Kakšne so prve izkušnje s svetovalno pisarno? "Očitno je, da je bilo odprtje svetovalne pisarne Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine v Škofji Loki nekaj dni pred novim letom dovolj uspešno, saj ljudje to pisarno obiskujejo nad pričakovanji. S tem smo jim prihranili pot v Ljubljano, prepričani pa smo, da je stik s strokovnjaki na tak način tudi pristnejši. Nudi namreč možnost za temeljitejši pogovor, pa tudi, da si konkreten problem ogledajo tudi v naravi in ne rešujejo vsega le na papirju. Samo podatek o tem, da je povprečno od 5 do 7 primerov na dan, je dovolj zgovoren." Kateri strokovnjaki zavoda prihajajo na delo v pisarno in kdaj? "Pisarna je odprta dvakrat tedensko: ob ponedeljkih od 10. do 14. ure prihajata etnologinja in geograf, ki delata za širše področje občine, zlasti za podeželje; ob sredah od 8. do 12. ure pa arheolog in Umetnostni zgodovinar, ki se bolj ukvarjata z. mestom oz. urbanimi sredinami." Mnenje oz. soglasje "spomeniškega Zavoda", kot ga ljudje najpogosteje imenujejo, je obvezno za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Je to še vedno "nujno zlo", ali pa je že prodrlo spoz-n*nje, da se je vredno potruditi, da se °hrani in neguje tisto, kar je iz naše dediščine vrednega? "Zlasti za delo te svetovalne pisarne velja, da se ne ukvarja s formalnostmi, pač pa skuša pri varstvu dediščine svetovati in Nasveti, ki prihranijo Ko smo se oglasili v svetovalni pisarni, sta bila tam konzervator in arheolog. O svojem delu sta nam povedala: Jožef Oman, arheolog: "Tu sem zato, da lahko svetujem v primerih posegov v zemeljske plasti na mestih, kjer je verjetnost najdišč ostankov iz preteklosti. Vsekakor moramo sodelovati pri večjih zemeljskih posegih, lahko pa svetujemo tudi v posameznih primerih. Pri pripravah investicij lahko ocenimo verjetnost in svetujemo pristop, pri čemer se je potrebno zavedati, da utegnejo biti morebitne arheološke raziskave, ki bremenijo investitorja po zakonu, tudi silno drage. Vsekakor pa vabimo vse, ki so našli predmete, za katere sumijo, da imajo arheološko vrednost (to je sicer tudi njihova zakonska obveznost), da se oglasijo pri nas." Modest Erbežnik, konzervator "Obisk ljudi se povečuje in očitno je, zlasti za ljudi iz obeh dolin, da jim je naše delo tu v Škofji Loki dobrodošlo. Sam lahko največ svetujem pri posegih na spomenikih in spomeniško vrednih objektih, pri čemer je največ zanimanja za to, kako se lotiti posameznih posegov. Ljudje sprašujejo o tem, kako urediti strehe, katere materiale uporabiti pri popravljanju fasad, hkrati pa jim svetujemo, kaj je potrebno urediti pred samim posegom. Prav Mestni trg, ki je bil ob tisočletnici Škofje Loke urejevan z napačnimi materiali, ki danes odpadajo, kaže, kako pomembno je, da se taki posegi res strokovno ^pripravijo. K sreči razvoj barv in materialov prinaša vedno boljše rešitve, in o tem lahko ljudem tudi svetujemo." «, razreševati včasih manjše, včasih pa tudi večje probleme. Zlasti se potrjuje, da je pravočasni poseg in pravilen pristop že na samem začetku gradnje ali adaptacije veliko lažji in cenejši od poznejšega reševanja ali popravljanja. Kar nekaj primerov investitorjev, ki so posamezne posege napravili "na črno", sedaj pa bi želeli to popravili in legalizirati, kaže, da je pravočasen nasvet za sprejemljiv pristop lahko zelo veliko vreden, saj lahko prihrani velike poznejše stroške pri popravljanju napak." Ali pomeni redna prisotnost strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine tudi boljše sodelovanje z oddelkom za okolje in prostor, kar bi utegnilo prispevati k boljšemu delu pri pripravidokumentov o urejanju prostora in še posebno k politiki spomeniškega varstva, načrtov obnov in revitalizacije? "Težko je govoriti o vseh v oddelku. Kolikor sem seznanjena, je tak način dela vsekakor pripomogel k učinkovitejšem razreševanju nekaterih problematičnih spomeniško-varstvenih primerov. Prisotnost strokovnjakov v Škofji Loki pomeni manj papirnatega, pa več sprotnega usklajevanja in reševanja "v živo". To pa skrajša postopke in veliko prispeva k učinkovitosti." Je v načrtu morda razširitev dela pisarne? "Zaenkrat ne razmišljamo o razširitvi svetovanja samega zavoda, pa nameravamo v isti pisarni organizirati svetovanje za prenovo. Zainteresiranim bi želeli ponudili povsem operatitvno-tehnične nasvete s tem, da bi k sodelovanju povabili različne strokovnjake. Jasno je, da je npr. prav delo arhitekta, ki lahko svetuje in tudi čisto konkretno predlaga kakšno rešitev, zelo zaželeno." • Š. Žargi Izobraževalni center Freising pripravil dan odprtih vrat Skofjeločanom se odpira svet Interneta Na predstavitveno predavanje o svetovnem računalniškem omrežju Internet so povabili podjetja, obrtnike in podjetnike. Skofja Loka dobila svoje vozlišče. Škofja Loka, 27. februarja -TV izobraževalnem centru ajo še dodatne možnosti, ko freising istoimene d.o.o., ki se ukvarja z računalniškim bo zgrajeno lokalno kabelsko izobraževanjem in drugimi poslovnimi storitvami, so TV omrežje, konec preteklega tedna organizirali na tako imenovanem dnevu odprtih vrat predstavitveno predavanje o možnos- Na predavanju o Internetu ■Wj ki jih nudi Internet s svojimi storitvami, saj name- so D1,e predstavljene vse •"avajo prihodnji mesec organizirati vrsto računalniških bistvene možne storitve, delavnic o tej temi. Z odprtjem Internet vozlišča pri družbi ^rajnik d.o.o. se namreč tudi v Škofji Loki odpirajo ugodne možnosti za pristop. Na dan odprtih vrat so v četrtek povabili večino obrt-n'kov iz škofjeloške občine, Predstavnike večjih podjetij £ Kranja, Škofje Loke in ^ledvod in podjetnike s katerimi že sodelujejo. Pri dosedanjem računalniškem Izobraževanju so namreč ugotavljali določen interes za internet ki pa po njihovi 0ceni v Škofji Loki in njeni okolici še ni dovolj razširjen »n uveljavljen, z odprtjem Prvega komercialnega vozliš-?a. v Škofji Loki pa pričakujmo, da se bo povečal. Poleg klasičnega iskanja Podatkov in informacij Internet postaja tudi pomembno mesto" komercialne promo-Jje ter odpira možnosti pov-Jfm drugačnega strokovnega ^e'a in dela v komerciali. To »mrežje je bilo že sicer zlasti J™ ln študentom zastonj P° telefonu preko vozlišč v Kranju in Ljubljani, cnoar se za ceno zmanjšanih ki jih to omrežje ponuja, od načinov iskanja informacij do vseh novih možnosti za raziskovanje ponudbe izdelkov in storitev. Predstavljeno je bilo delovanje elektronske pošte ter možnih novih oblik za strokovno delo. Doslej sta Samo tisočletno mesto je, na serverju Krajnik d.o.o. dve kot smo že poročali, na domači strani, med podjetji stroškov telefona odpira, in s tem širi možnosti uporabe, vozlišče v Škofji Loki. Internetu po zaslugi Gimna zije v Škofji Loki že predstavljeno, vedno več pa je tudi podjetij - na predstavitvenem predavanju je bilo "v živo" mogoče videti primer Jelovice, ki se predstavlja in ponuja svoje izdelke tudi na tak način. Slišali smo tudi, da načrtujejo na Trati (industrijskem pa je, kot smo slišali, za to veliko zanimanje. V tej firmi namreč, pole-gsamega vstopa v omrežje (s Telekomom imajo sklenjene pogodbe o priključitvi za ceno lokalnega priključka po vsej Sloveniji), nudijo tudi računalniško izvedbo domačih strani, pričakujejo pa, ko se bo to še bolj uveljavilo, da delu Škofje Loke) vzpostaviti se tovrstna informacijska, posebno lokalno omrežje s promocijska in komercialna priključkom na Internet, na ponudba selila na računal-katerem bi na bolj raciona- nike samih podjetij. Ker so z len, celovit in medsebojno znanjem osvojili in se tudi dobro povezan način predsta- opremili za spajanje optičnih vili produkcijo, ki se vrši v kablov, so tudi ena redkih tem okolju. Privlačna je tudi tovrstnih firm, ki so usposobl-misel, da bi postopoma spletli jeni za postavljanje Internet mrežo namenskih linij, za računalnikov tudi pri zainter-individualne porabnike pa se esiranih strankah, za zmanjšanje stroškov odpir- Š. Žargi Kriški planinci o svojem delu Križe, 28. februarja - Upravni odbor Planinskega društva Krize sklicuje občni /bor članstva, ki bo v soboto, 1. marca 1997, ob 18. uri v osnovni Soli Križe. Vodstvo društva bo poročalo o dejav nostih v letu 1996. udeleženci pa bodo tudi uskladili pravila društva, opravili volitve \ društvene organe in sprejeli smernice letošnjega dela. Ker se je v preteklosti več članov izkazalo pri delu, jih bodo za zasluge nagradili s planinskimi priznanji. Tokrat so kriški planinci medse povabili tudi tržiškega alpinista Iztoka To mazina, ki bo imel po občnem zboru predavanje z diapozitivi iz domačih in tujih gora. Manjkalo ne bo niti priložnosti za pogovor, saj bodo zbor končali z družabnim srečanjem. Viki Grošelj med radovljiškimi planinci Radovljica, 28. februarja • Danes, 28. 2. 1997, ob 18. uri se bodo zbrali v osnovni šoli Radovljica na občnem zboru člani Planinskega društva Radovljica. O delu društva v letu 1996 bo poročal predsednik Tone Tomše, udeleženci pa se bodo seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora in potrdili zaključni račun za lansko leto. Po volitvah organov društva se bodo odločali o višini članarine za leto 1997. Srečanje bodo popestrili s podelitvijo transverzalnih značk, ki so si jih prislužili člani društva z obiski planinskih poti. Po občnem zboru bo gost radovljiških planincev znani slovenski alpinist Viki Grošelj, ki jim bo predaval o svojih doživetjih z nedavne odprave na Antarktiko. • S. Saje Veselo pod Mengeško marelo S 13. prireditvijo so mengeški godbeniki vstopili v 114. leto obstoja, na prireditvi pa se je v novi zasedbi predstavil tudi Alpski kvintet. Alpski kvintet v stari (in) novi zasedbi - Steber ansambla so še vedno Edi Semeja (harmonika), Janez Per (bariton) in Jože Antonič (kitara). Nova pa sta Matej Bovhan (trobenta) iz Trbovelj, Franjo Maček (klarinet) iz Laškega in pevka Irena Vidic iz Podgorja pri Kamniku. Pevca, nastopiti bi moral Oto Pestner, pa zaradi bolezni ni bilo. Mengeš, 27. februarja - Ideja, ki so jo mengeški godbeniki s sedanjim predsednikom Ladom Koscem prvič uresničili ob stoletnici, se je konec minulega tedna v dvorani kulturnega doma v Mengšu spet, že trinajstič, več kot uspešno potrdila. Obakrat, popoldne in zvečer v soboto, so ljubitelji narodnozabavne glasbe in mengeških godbenikov ter ansamblov napolnili dvorano do zadnjega kotička. Dogodek za ljubitelje Sto-parjev, Slovenskega kvinteta, Marele Original, ansambla Nagelj, Krim, Razpotnikov je privabil tudi številne obiskovalce iz sosednje Avstrije. Sicer pa tudi tokrat za 13. Marelo po scenariju prof. Ivana Sivca, prenašal jo je na prvem progamu tudi Radio Slovenija, velja, da v Mengšu to znajo. Pri njih prireditev (tudi zaradi scene) ne zdrkne pod kvalitetno raven in tako so se poleg domačinov, ki igrajo v naštetih ansamblih, predstavili še pevci Mengeš kega zvona in seveda godbeniki pod vodstvom prof. Franca Gornika. "Vskočil" namesto odsotnega (zaradi nesreče) Iva Godniča je tudi humorist Kondi Pižorn, prireditev pa je povezovala Nataša Bolčina Žgavec. Navdušili so tudi Primorski fantje, harmonikarice Zupan, gostje Goelsentaler Vaga-bundnen in še posebej tudi domačin z igranjem na frajto-narico Klemen Leben, ki jc v svoji starostni skupini na tekmovanju v Italiji osvojil naslov svetovnega prvaka. Ponovno pa so se uspešno predstavili na narodnozabav-ni sceni tudi člani • novega Alpskega kvinteta. A. Žalar Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93) ter 37. člena statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95) je župan občine Bled sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta MLINO 1 na območju med Savsko cesto in Cesto Gorenjskega odreda. I. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta MLINO 1 na območju med Savsko cesto in Cesto Gorenjskega odreda. II. Gradivo bo javno razgrnejo v času od 3. marca do 3. aprila na sedežu Občine Bled, Cesta svobode 13, Bled. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava razgrnjenega dokumenta. Kraj in čas obravnave bo določen naknadno in bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja. III. V času javne razgrnitve lahko podajo občani, organi in organizacije ter skupnosti k osnutku zazidalnega načrta MLINO 1 pripombe v knjigo pripomb na kraju razgrnitve, oz. jih pismeno posredujejo občinski upravi Občine Bled, Cesta svobode 13, Bled. IV. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št.: 014-2/97 Datum: 21. 2. 1997 Župan občine Bled: Vinko Gole, dipl. ing. S tiskovne konference KNSS Neodvisnost Nezakonitosti v Aerodromu Ljubljana Sindikat že od 1990. leta opozarja na nepravilnosti v Aerodromu Ljubljana, k pravnemu redu ne pomagajo niti pravnomočne sodne odločbe. Kranj, 28. februarja - Na nezakonitosti v Aerodromu Ljubljana so na petkovi tiskovni konferenci v Ljubljani ponovno opozorili v sindikatu KNSS Neodvisnost. Kot je povedala Milena Koselj Šmit iz gorenjske Neodvisnosti, so s tem 31. januarja seznanili tudi številne odgovorne ljudi v državi, vendar še nihče od njih ni odgovoril. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je decembra lani pravnomočno razsodilo, da je imelo podjetje Aerodrom Ljubljana nelegitimen organ upravljanja. Članom delavskega sveta je mandat potekel že 1990. leta, do izvolitve novega v letu 1995 so si ga sami podaljševali. Razumljivo je torej, da so odločitve in sklepi, ki jih je letališki delavski svet sprejel po preteku mandata, nezakoniti. Torej je nezakonit tudi sklep delavskega sveta s konca januarja 1991, "da postanejo delavci varnostne službe trajni presežek, ker je glavni direktor Vinko Može s spremembo akta o organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest ukinil varnostno službo in vsa delovna mesta v tej službi. Direktorjev akt je za nezakonitega razglasilo junija 1994 tudi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani s pravnomočno odločbo. Od konca leta 1990, ko je bilo v Aerodromu Ljubljana zaposlenih 411 delavcev, se je število leto kasneje osulo na 369, konec leta 1992 pa na 272 delavcev. Nezakonit je potemtakem tudi program lastninskega preoblikovanja Aerodroma Ljubljana p.o., ki ga je sredi lanskega decembra odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Program datira z dne 18. januarja 1995, novi delavski svet pa je bil izvoljen šele mesec kasneje. Za zakonitost dela podjetja je pooblaščen in odgovoren direktor. Milena Koselj Šmit je spomnila, da tudi postopek za izvolitev direktorja ni bil pravilno speljan in je prav tako predmet delovnega spora pred-sodiščem, ki pa še ni pravnomočno končan. Na podlagi pravnomočne odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani so se štirje presežni delavci odločili za obnovo postopka. Ena od delavk je spor na sodišču pravnomočno dobila, zahtevke štirih delavcev pa so v Aerodromu Ljubljana gladko zavrnili. Prvi od njih, ki je zahteval varstvo pravic na delovnem in socialnem sodišču v Kranju, je tožbo izgubil, kar pomeni, kot komentirajo v sindikatu Neodvisnost, da sodišče samo spodbija svojo prejšnjo odločitev. Pravna svetovalka Neodvisnosti Irena Virant je dejala, da je bil v primeru Aerodroma Ljubljana očitno dosežen politični konsenz, kar je logična razlaga za zavestno dopuščanje pravnega nereda, v katerem si večina t.i.delodajalcev, za kar so se neupravičeno okronali sami, očitno lahko privoščijo vse, celo neures-ničevanje pravnomočnih sodnih odločitev. Povsem drugačno mnenje kot v sindikatu Neodvisnost pa imajo v začasni upravi Aerodroma Ljubljana d.d. Pravijo, da je bilo socialističnega samoupravljanja, katerega inštituti so bili tudi delavski sveti pred letom 1990, konec z uvedbo večstrankarske demokracije in z začetkom postopkov lastninjenja podjetij v družbeni lasti. Stari delavski svet Aerodroma Ljubljana si je, tako kot v drugih slovenskih podjetjih v postopkih lastninskega preoblikovanja, zaradi neuspelih volitev podaljšal mandat, 17. februarja 1995 pa je bil izvoljen novi. Gre pač za značilni problem družbe v prehodu iz ene politično-gospodarske ureditve v drugo. Pravilnost te prakse je bila potrjena tudi v praksi sodišč, ki so razsojala o tovrstnih sporih, in v praksi državnih institucij, ki so pooblaščene za nadzor nad lastninskim preoblikovanjem podjetij. "Sami razpolagamo s tremi pravnomočnimi odločba-mi sodišč v zvezi z ugotavljanjem začasnih in trajnih presežkov delavcev - ena sodba pa še ni pravnomočna - ki so potrdila legalnost in legitimnost "spornega" delavskega sveta. Postopke lastninskega preoblikovanja našega podjetja so skrbno .spremljale vse pristojne državne institucije. Zaradi preteklih vlaganj države v letališko infrastrukturo je bil državi priznan večinski, 56-odstot-ni delež v delniški družbi. Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo nam je tako 10. decembra 1996 izdala tudi drugo soglasje za vpis v sodni register, ki je bil s sklepom okrožnega sodišča v Kranju izveden 28. januarja letos. Na podlagi tega je bila imenovana začasna uprava delniške družbe Aerodrom Ljubljana d.d.," je med drugim rečeno v odgovoru, ki so ga podpisali Vinko Može, Peter Marn in Nada Pesjak. Vodilni iz Aerodroma Ljubljana torej ne vidijo pravnega smisla v ukvarjanju z vprašanjem legitimnosti preživelega delavskega sveta. • H. Jelovčan Telefon po normalni ceni Koprivnik - Gorjuše, 27. februarja - Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše in Telekom sta se sporazumela in dogovorila, da interesenti za telefon oziroma za nove priključke v KS Koprivnik - Gorjuše ne bodo plačali k normalni ceni še zneska, ki bi zagotovil nemoteno obratovanje v prihodnje. Po stari pogodbi bi bila namreč krajevna skupnost tista, ki bi ob morebitni preselitvi telefonske centrale iz sedanjega prostora morala postaviti nov objekt in preseliti vanj centralo ter poskrbeti tudi za električno napajanje v njej. Zato so ob sedanji akciji v krajevni skupnosti na podlagi določb iz stare pogodbe opredelili tudi dodatni prispevek za nove naročnike. Telekom pa je v primerjavi s staro pogodbo pogoje omilil in prevzel tudi morebitne stroške, če bi prišlo do preselitve centrale iz sedanjega objekta. Zato bodo novi naročniki lahko plačali le norrnalno ceno za telefon na Koprivniku in Gorjušah. • A. Z. Odpravljanje poškodb po lanskih vodnih ujmah Mošenik in Tržiška Bistrica sta razdejala bregove Prva sanacijska dela pri urejanju strug vodotokov v tržiški občini so že stekla. Kljub finančni pomoči države vse škode ne bo moč odpraviti naenkrat. Tržič, 25. februarja - Po ocenah strokovnjakov so tri lanska neurja povzročila v tržiški občini za več kot 200 milijonov tolarjev škode. Prvih 30 milijonov državnega denarja so porabili že lani za najnujnejša sanacijska dela, letos pa so na vrsti popravila strug Mošenika in Tržiške Bistrice. Za popravila gozdnih cest se še dogovarjajo, zanje pa predvidevajo do 17 milijonov SIT pomoči, so povedali med tiskovno konferenco sodelavci občinske uprave. Ob vodnih ujmah se jc lani pokazalo, da največ problemov nastaja ob strugi Mošenika med Podljubeljem in mestnim jedrom, Tržiška Bistrica pa najbolj ogroža prav mestno naselje. Po oceni škode * se v sodelovanju s strokovnjaki republiškega ministrstva za okolje in prostor odločili za sanacijo najbolj kritičnih točk na vodnih strugah. Prva dela so že stekla, je javnost seznanil Ignac Primožič iz urada za urejanje prostora občine Tržič. Ob Mošeniku gradijo pri hiši Podljubelj 54 večji oporni zid, za katerega bosta prispevala vsaka po polovico denarja država in občina. Nasproti prvega bloka na Ravnah bodo ob Mošeniku postavili lesen oporni zid. Veliko pa je k izboljšanju hidroloških razmer v tem vodotoku prispeval nov oporni zid, ki so ga zgradili že lani v mestnem jedru med drugo etapo izgradnje tržiške obvoznice, je ugotovil vodja urada Primožič. Ena večjih investicij ob Tržiški Bistrici bo postavitev opornega zidu pri nekdanji Tehtnici nasproti tovarne Peko. Ob rekonstrukciji obeh pragov pod mostoma pri občini in kinu poteka tudi ekološko naravnana naložba v izgradnjo kanalizacijskega razbremenilnika. Iz njega bodo speljali fekalije v bodoči kanal S ob Cankarjevi cesti v Tržiču, investicija pa vključuje tudi obnovo napeljav za vodovod, elektriko in javno razsvetljavo ter novih vodov za plin in kabelsko televizijo. Največji zalogaj bo prenova dotrajanega jezu pri tovarni Tokos, ki bo po grobih ocenah stala med 300 in 500 tisoč nemških mark. V sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor se bo občina morala že letos polotiti sanacije, saj Tržiška Bistrica na tem mestu ogroža del tovarne in stanovanjski blok zaradi spodjedanja brežine. Veliko škode je nastalo po neurjih tudi na gozdnih poteh, zato se občina že dogovarja z državnim zavodom za gozdove in podjetjem za urejanje hudournikov za sku- pen program odpravljanja posledic vodne ujme. V prvi polovici marca naj bi objavili razpis, po katerem bodo izbrali izvajalca sanacije gozdnih cest. Za ta dela naj bi dobili med 15 in 17 milijonov tolarjev pomoči, je napovedala Slavka Zupan iz urada za gospodarstvo občine Tržič. Tržiški župan Pavel Rupar je pojasnil, da so iz države že dobili okrog 30 milijonov SIT za najnujnejše sanacije poš-kodbpo neurjih. Kot je ocenil, so v občini lahko zadovoljni zaradi dokaj hitre strokovne in denarne pomoči iz države, žal pa s tem denarjem ne bo moč pokriti vse nastale škode. Zaenkrat ostaja odprto vprašanje škode na lastnini prebivalcev, vendar računajo na nekaj dodatnih sredstev iz državne blagajne in delno pomoč iz občinskega proračuna. Stojan Saje GORENJSKE KORENINE 90 let Staničeve Pepce Nikoli ne smeš misliti na slabo Kranj, februarja - Toliko praznovanj ima ta mesec že za seboj, da se je pošteno utrudila. Še gripa jo je vrgla. A se bo pobrala, še vedno se je. Bilo pa je lepo! Toliko prijateljev in znancev se je spomnilo njenih 90 let, da je bila hiša polna rož. Kako tudi ne, saj je Staničeva Pepca ena najbolj prijaznih ženičk, kar jih poznam. Nikoli ne sili v ospredje, vendar tam nekje v ozadju je vedno njena skrbna roka, dobra, prijazna misel... Iz Orehka pri Postojni je doma Pepca. Oče je bil kočijaž v Dolenčevi graščini v Orehku. Bogatija je bila, tudi jahalne konje so imeli. Oni pa so stanovali v različnih hišah po vasi, kakor je pač naneslo in kot se je večala družina. Tudi kakšno njivico so imeli v najemu. Pri teh dekletih je bila mama doma, gospodinja. Pepca si je tako zelo želela postati šivilja, a ni bilo denarja za uk. Po šoli, s 16 leti, je šla služit na Reko k lesnemu trgovcu Osojniku. Za vsako delo je morala prijeti, a veliko se je naučila, ugotavlja še danes. Od neke od teh "nobelskih" hiš je morala prinesti tudi recept za pašteto, ki jo je te dni ob praznovanju pripravljala za obiske. Nekaj posebnega je. Naravnost v oči te gleda, ko govori s teboj, nekako od spodaj navzgor. Prijetno, prepričljivo. Uglajenega vedenja je, vedno obzirna, prej tiha kot glasna, tako nekako okrog kraja. To ji je verjetno pustilo življenje, ki se je tako čudno poigralo z njo. Nikoli1 v življenju ni vnela svojega doma. Saj ga ima, pri Danili Grilovi, njeni nečakinji na Kalvariji v Stražišču ima lep dom. Toda tisto, da bi kdaj živela prav v svojem, se ji pa ni zgodilo. 1928. leta je prišla v Kranj, kjer je živela že njena sestra Marija. Skrivaj, seveda, ilegalno čez mejo. Tu v Kranju je bila zanjo obljubljena dežela, kajti tu jo je čakal zaročenec Polde. A ko je šel ponjo, se je z motorjem ubil pri Medvodah. Namesto na poroko je prišla na pogreb. 1933. se je potem poročila z Rudijem Staničem iz Avč, Primorcem, enim tistih fantov, ki so organizirali postavitev prvega antifašističnega spomenika v Evropi - bazoviškim žrtvam v Kranju. Nista imela svojega stanovanja, ne dela. Kot emigrant je bil vedno prvi brez dela. Potem sta šla v Kočevje delat in živet, a je tudi tam tekstilna tovarna propadla in spet sta bila na cesti. Vrnila sta se v Kranj in živela pri Mariji na Kalvariji, kjer so se zbirali vsi Primorci. Marija je kuhala za vse te fante. Nekakšna ljudska kuhinja za primorske emigrante je bila tu. In pri Krašnovi mami na Primsko-vem. Sami čudoviti fantje so to bili. 13 jih je 7. septembra 1941 šlo iz Grilove hiše v partizane. Sedem jih je že prvo leto padlo. Na hiši je spominska plošča. Pepca je vse poznala, z njimi delila usodo. Ko so Nemci v začetku leta 1942 selili Grilovi, sestro Marijo in Danilo, je Pepca svojo mamo, ki je tedaj tudi Živela pri Mariji, ilegalno peljala nazaj na Primorsko, v Hruševje pri Postojni, kjer je živela sestra Tončka. Takoj se je povezala pri OF v Postojni, v svoji mali občinski sobici oskrbovala prve partizanske ranjence. Tu je tudi izvedela, da je v boju z domobranci 17. oktobra 1944 v Ambrusu v Suhi krajini padel njen Rudi. Garibaldinec je bil. 31 jih je padlo takrat. Do konca vojne je ostala v Hruševju. Težke čase je preživljala tam. Koliko nevarnih situacij je bilo. Pa se je največkrat vse srečno rešilo prav zaradi njene izredne iznajdljivosti. " V sili ti pride vse mogoče na misel. Kako sva se s sestro znašli, da sva ranjenega Istrana zadelali v zeljnatimi glavami, ko so se na dvorišču pojavili Nemci in so njegovo puško s partizansko zvezdo našli v živi meji! Niso ga našli pa so vse dali naokrog. In tudi zdravil v mentrgi niso odkrili! Pa ko so hoteli, naj jim odprem sobo, v kateri sem imela ranjenca, in sem se izgovorila, da imam pri sebi staro žensko, ki prosi po vasi in je s seboj vzela ključ... Kdo bi takrat Brešana rešil?! Bog ne! In mene tudi ne! Pa ko so ob preiskavi v moji sobi dobili prestreljeno vojaško bluzo, sem jih prepričala, da je od očeta iz 1. svetovne vojne, in da je ostala za spomin... V sili se ti ponudijo rešitve, da v normalnih razmerah nanje še pomislil ne bi. Le prisebnosti ne smeš izgubiti. Koliko je bilo fantov, ki sem jim rešila življenje. Takole mimogrede. Še Kavčkovemu Tonetu, frizerju iz Stražišča, kar vprašajte ga! Imela sem pa tudi ranjence, ki sem jih po mesec in več negovala." Pomagati ljudem - to je v njej! Ves čas. Odlična socialna delavka bi bila. Kar nekaj primorskih fantičev je po vojni vzela v Kranj in jim pomagala do šole, do kruha. Neka naravna inteligenca jo preveva. Danes, pri devetdesetih, prizna, da bi se bila strašno rada učila jezikov. Poseben talent ima zanje. Samo na obisku so bili Čehi in enkrat je bila tam, pa vam tako po mehko pojoče češko govori, kot bi bila pristna češka "paničku". A kaj hočeš, življenje je teklo čisto drugo pot. Morda v naslednjem življenju, se smeje. Da bi jo le še zdravje držalo in da bi bil mir. Človek v devetdesetih letih veliko doživi. Veliko slabega, manj dobrega. Dve svetovni vojni! Ena je bfla hujša od druge. Kup revščine! Toda misliti moraš vedno le na dobro, pa gre. Delaj pa, dokler moreš, naroča. Vsako jutro še potelovadi. Deset počepov najmanj. Kuha, pospravlja. Ta te drži gor, pravi. Pa misliti moraš ves čas, moraš se znati zaposliti-Že kaj najdeš, kar te zanima. D. Dolenc Turistični razvoj Jesenic Jesenice, 27. februarja -V jeseniški občini so pripravili raziskavo in predlog strategije razvoja turizma v občini Jesenice. Rzaiskovalno nalogo je po naročilu Občine Jesenice pripravila Darinka Mali iz Tržiča. Jeseniška občina po razdružitvi s kranjskogorsko ustvari le 2 odstotka turističnega prometa glede na prejšnjo velikost. Leta 1995 je bilo na Jesenicah registriranih 451 podjetij, od storitvenih panog prevladujeta trgovina in gostinstvo. Z dejavnostjo gostinstva in turizma se v občini ukvarja 21 podjetij, kar je le okoli 6 odstotkov podjetij. Turistom bi na Jesenicah lahko ponudili ogled kulturnih znamenitosti, kompleksa železarskega muzeja, lepo gorsko okolje za izletništvo in pohodništvo.Vendar pa bo za Živahnejši turistični utrip treba odpraviti marsikatere pomanjkljivosti. Turistična infrastruktra je slaba, sla«7 je marketinški in informacijski potencial, prevladuj6 še industrijska miselnost, po razdružitvi s Kranjsk0 Goro se začeti turistični projekti ne nadaljujejp> gostinski obrati v centru pa tudi ne odražaj0 primerne turistične podobe. D.S. Petek, 28. februarja 1997 <*4NA ŠTIRIH KOLESIH** 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Hyundai odslej tudi z galloperjem Pri slovenskem Hvundaije-vem zastopniku bodo odslej prodajali tudi prvo in zaenkrat edino Hvundaijevo terensko vozilo, ki so ga še pred drugimi evropskimi državami homologirali najprej v Sloveniji. Galloper se bo tako pridružil že znani paleti avtomobilov te južnokorejske tovarne in hkrati več kot 40 modelom terenskih avtomobilov, ki so na voljo na slovenskem trgu. Galloper pravzaprav ni neznanec, saj gre za licenčni izdelek Mitsubishijevega terenca pajero. Vendar Hvundai zaradi licenčne pogodbe do nedavnega galloperja ni mogel prodajati v Evropi, kar pa bo odslej drugače. Galloper je tako po obliki kot po tehničnih značilnostih povsem podoben pajeru, le da so pri Hvundaiju prejšnji kar-oserijski obliki dodali nekaj svojih potez in dodatkov. Gre torej za robusten terenski avto z dvema različnima medosnima razdaljama in s tri-ali petvratno karoserijsko različico in 2,5-litrskim dizelskim motorjem s turbinskim polnilnikom, ki so ga pri Hvundaiju nekaj časa izdelovali tudi za japonskega partnerja. Galloper se serijsko ponaša z aluminijas- HYUNDAI SNUBI ZASTAVO - Korejski Hyundai menda sodi v ožji krog kandidatov, ki bi lahko sklenili poroko s srbsko Zastavo. Vsaj tako kaže po obisku Hyundaijeve delagacije v Kragujevcu in obisku Zastavinega vodstva v Koreji. Kako resni so pogovori in koliko bo Hyundai pripravljen prevzeti Zastavino dediščino, še ni jasno, kajti morebitna bodoča partnerja sta do sedaj spravila od sebe samo pismo o nameri. Res je, da je Zastava, kjer je proizvodnja avtomobilov skoraj popolnoma zastala, dokončno prekinila odnose s Fiatom in da so se pri Hyundaiju nekoliko zaletavo lotili iskanja primerne tovarne v Evropi, saj so med korejskimi avtomobilskimi znamkami edini, ki je še nimajo. Po drugi strani pa bodo morali tovarno v Kragujevcu posodobiti in tamkajšnje delavce prilagoditi novi tehnologiji in daljnevzhodni marljivosti. Če gre verjeti vodstvu Zastave, dogovor vendarle ni tako daleč, saj naj bi prvih 15.000 Hyundaijevih avtomobilov naredili že letos. tirni platišči, merilcem višine in nagiba vozila, klimatsko napravo in radijskim sprejemnikom, kot dodatno opremo pa je pri obeh izvedbah mogoče dokupiti kromiran varnostni lok in električni vitel z elektronskim up-ravljalnikom. Izvedba s krajšo karoserijo ima pet sedežev, medtem ko jih je pri daljši sedem. Motor je v obeh primerih enak, 2,5-litrski štirivaljni dizelski, ki s pomočjo turbinskega polnilnika zmore 64 kilovatov, njegova moč pa se preko petstopenjskega ročnega menjalnika prenaša na zadnji kolesi, z možnostjo vključitve štirikolesnega pogona in reduktorja motorne moči. Cena za osnovnega galloperja je 38.700, za dolgo izvedbo pa 42.600 mark. Pri Hvundai Avto Tradeu bodo morda sčasoma ponudili tudi 3,0-litrski bencinski šestvaljni motor, za letos pa računajo, da jim bo uspelo prodati vsaj 80 galloperjev. • M.G. Oplovo prihodnost se imenuje signum Na bližajočem avtomobilskem salonu v Ženevi bo nemški Opel pokazal koncept-n| avtomobil signum. Avtomobil bo predstavljal Oplovo Vlzijo bodočih luksuznih avtomobilov s kombijevsko karo-Serijo, s sodobnimi linijami, ki HYUnDHI • prodaja novih in rabljenih vozil • ugoden kredit, leasing • servis, kleparske in ličarske storitve • 1 «500 DEM za vse modele v mesecu februarju nakazujejo Oplovo bodočo oblikovalsko strategijo. Na prvi pogled je signum morda celo nekoliko podoben bodočim mercedesom, po merah pa je blizu zdajšnjega Oplovega-modela ornega. Da so se v Ruesselheimu odločili za takšno konceptno vozilo, ni nobeno naključje, saj po prodaji avtomobilov s karavanskim zadkom v Evropi sodijo na prvo mesto. Za signumov pogon so predvideli tu/bodizelski V6 motor generacije ECOTEC s po štirimi ventili na valj, ki bo poganjal vsa štiri kolesa. Oplovi strokovnjaki so na osnovi simulacij izračunali, da bo takšen 3,0-litrski šest-valjnik signuma pognal do hitrosti 230 kilometrov na uro, povprečna poraba pa naj bi znašala vsega 6,6 litra na 100 prevoženih kilometrov. Signumov prtljažni prostor bo z osnovnih 450 litrov s pomočjo električno pomičnih zadnjih sedežev zlahka poveč-ljiv na 550 litrov, celotna dolžina potniške kabine pa znaša cele tri metre. Pri Oplu so si zadali jasen cilj, da bodo s signumom (ko bo v serijski proizvodnji) poleg primata pri karavanih postali vodilni v Evropi tudi na področju štirikolesnega pogona. • M.G. NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL MICRA 1.016V airbag.............. 15.990,00 DEM ALMERA1.416 V airbag.........22.490,00 DEM PRIMERA 1,616V airbag, ABS. 29.400,00 DEM bogata serijska oprema garancija 3 leta ali 100.000,00 km U) HONDA ŽIBERT UGODNO • HONDA CiVIC BINGO 1,4-3 vrata 21.990 DEM * CIVIC SEDAN 4V - 1,5 iLS 33.997 DEM 31.950 DEM * CIVIC H.b 3V - 1,4 iS, 1.5ILS, 1,6 VTI * UGODNO! letnik 96 - popusti do 5.600 DEM NOVO: HONDA PRELUDE 2,0 in 2,2i VTEC HSSffSS Tel/Fax:064 242 167 SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ Audi VISOKO PRI KRANJU BLAG. GLOBUS KRANJ 064/431 019 064/211 662 POLO že od 17.270 DEM stara cena, bogatejša oprema: GOLF RABBIT III že od 23.495 DEM GOLF PLUS že od 26.944 DEM Ugoden nakup tudi na POTROŠNIŠKI KREDIT ali PORSCHE LEASING! Audi A3 že od 32.215 DEM A4 že od 38.497 DEM A6 že od 45.428 DEM A8 že od 99.990 DEM Stalna ponudba rabljenih vozil! i^ao uiniTP lir DANCALL GSM HP 2711 ITI rnoc AS ?EflLJAl-C> A SPORT CBR 1 1 O O XX O O IVI jHLJ\1l.. 1:: -jubl janska 1 230 Domžale AVTOHIŠA KADIVEC P|panova 46, ŠENČUR tel.: 064/411-573 Kjer je smučal tudi Kekec Kranjska Gora daleč po svetu slovi po svojih smučiščih. Na njenih strminah se vsako leto pomerijo tudi najboljši svetovni smučarji. Prelep alpski ambient ter urejene smučarske proge nudijo obilo užitvov na snegu tako velikim kot majhnim, pa naj bodo alpski smučarji ali tekači. Mi gremo smučat na Koblo Z vlakom do smučišča, na smučke pa tudi ponoči Med 540 in 1480 metri nadmorske višine nad Bohinjsko Bistrico se razprostira smučišče Kobla. 3 vlečnice in 3 sedežnice zmorejo na vrhove strmin prepeljati 5600 smučarjev v eni uri, ki na 90 hektarih travnate podlage lahko uživajo v 23 kilometrih smučarskih prog. Proge pa bi lahko označili takole: za vsakega nekaj. Od takih namenjenih začetnikom do onih težjih ter pravih tekmovalnih poligonov. Od novembra pa do konca aprila se na Koblo zgrinjajo množice smučarjev. Eden pomembnejših razlogov za to je zagotovo enostaven dostop do smučišča, saj se namesto svojega avtomobila lahko odločite tudi za vlak, ki vas pripelje neposredno do smučišča. Druga prednost Koble je zagotovo sistem umetnega zas-neževanja. Letos tega zaradi nekoliko kasnejšega začetka smučarske. sezone resda ni toliko kot v minulih letih, vendar pa na Kobli obljubljajo, da ga bodo zagotovo uspeli izdelati dovolj za nadaljevanje smučanja do sredine pomladi. Tisto, kar prepriča smučarje, je tudi bogata gostinska ponudba na smučišču, pa šola smučanja. In nena-zadnje, na Koblo se radi odpravijo tudi ljubitelji teka na smučeh, saj so na Ravnah iti v Bohinjski Bistrici urejene proge. Nepozabno doživetje pa je zagotovo nočna smuka. Vsak večer se je po Koblinih strminah moč spustiti med pol šesto in deveto uro. Za nočno smuko boste odšteli tisočaka, otroci pa le polovico te cene. Ampak, povemo vam, da se splača! Pa seveda ne le ponoči. Kranjskogorsko smučišče ima pri nas najdaljšo tradicijo in sodi v družbo najboljših zimskošportnih turističnih centrov. Enajst žičnic v Kranjski Gori, dve v Gozdu Martuljku ter tri v Podkornu ter skupno osemnajst kilometrov smučarskih prog zadovoljijo smučarske skomine prav vseh smučarjev. Ko pomlad drugod že začne sramežljivo kazati svoj prihod, v Kranjski Gori še vedno vlada prava zimska idila. Smučanje v zimski pravljici pač ni nikjer takšno doživetje kot prav v Kranjski Gori. Pa ne samo smučanje. Če so vam ljubši sprehodi na smučeh, so za vas kot nalašč vzorno urejne tekaške proge. Izlet v bližnjo in nekoliko bolj oddaljeno okolico največjega slovenskega smučarskega centra je pravo zimsko športno doživetje. Domačini pravijo, da kdor enkrat pride v Kranjsko Goro, se vedno znova rad vrača. Zimske pravljice imajo pač svoj večni šarm. REKREACIJSKO TURISTIČNI ^ CENTER KRAN Prihodnjo sezono brez čakanja Od leta 1964, koje bila zgrajena prva gondolska žičnica, pa do danes je padlo precej snega. In od prvega dne pa do danes je na tem snegu smučalo mnogo smučarjev. Zaradi svoje enkratne lege in ugodnih pogojev za smuko pa so zmogljivosti dveh gondol postale premajhne. Čez pet let je žičnica doživela prvo večjo rekonstrukcijo, kije namesto 180 smučarjev v eni uri na Voglove strmine prepeljala 300 smučarjev. Ampak tudi te kapacitete so kmalu postale premajhne. Tokrat se na vse naše smučarje obračamo z opravičilom. Menimo, da se jim zagotovo moramo opravi- čiti za precej dolge čakalne vrste v dolini. In obenem obljubljamo, da bomo še letos storili vse, da bo prihodnje leto smuka precej bolj prijetna, saj se bomo še letos lotili prenove "Voglovih vrat," kot nekateri imenujejo naše gondole. Za novo gondolsko žičnico imamo izdelane vse potrebne načrte. Med množico ponujenih rešitev smo se odločili za francoski sistem, ki bo, ko bo zgrajen, vsake tri minute na Vogel odpeljal po osemdeset smučarjev. Predračun obnove znaša približno enajst milijonov nemških mark, ki pa jih športni center Vogel sam žal ne bo mogel zbrati. Na poti k uresničitvi zastavljenega načrta nam bo na pomoč morala priskočiti država. 1 VOGEL SKI CENTER Državna pomoč žičničarjemje nekaj povsem običajnega v tujini, pri nas pa z redkimi izjemami temu žal ni tako. Želeli bi, da bi bila država naš porok za najetje posojila ter da bi nam morebiti regresirala obrestno mero. Nekaj sredstev smo že zbrali, z vso odgovornostjo pa lahko zatrdimo, da nam bo posojila zagotovo uspelo dokončno vrniti. Do izpolnitve tako naše kot seveda tudi vaše želje torej ni več nujno daleč. Do takrat pa se vam še enkrat iskreno opravičujemo in vam čakanju navkljub v dolini želimo ugodno smuko. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2 4000 Kranj Slovenija Tel.: 064/22-11-03, 22-11-39 Fax: 064/211-790 Prvomajski žur v Portorožu (hotel Bernardin) 30. 4.- 4. 5. 1997 z ansamblom AGROPOP le za 120 DEM • Rovinj - Crveni otok (hotel Istra) 135 DEM • "poreška fešta" v hotelu Diamant • Rab, M. Lošinj - 3 dni 85 DEM IZLETI: Pariz, Dunaj, Praga, Budimpešta; VROČ ODISEJEV HIT Rdeče morje (Petra, Aqaba) - 7 pol. 1190 DEM Kitajska (Peking) - 8 dni 1690 DEM Jordanija (Bankok, Koh. Samui) -11 dni 1850 DEM Hongkong (zadnjič Britanski) - 9 dni 1990 DEM TURIZEM IN Spremembe sistema avtomobilskega zavarovanja Večji stroški, večja vplačila Uvajanje rizičnih dodatkov za mlade voznike je v zadnjem času v slovenski prometni javnosti sprožilo precej vroče krvi. Ministrstvo za finance je v letu 1995 zamrznilo zavarovalniške premije, od takrat pa do danes pa se je zvišalo kar nekaj dejavnikov, ki sicer določajo višino zavarovalniških premij. Očitno pa je tudi omenjeno ministrstvo želelo vsaj delno omiliti svoj ukrep s potrditvijo predloga o uvedbi omenjenih dodatkov. Statistični počitki kažejo, da je med povzročitelji prometnih nesreč največ mladih voznikov do 25 leta starosti.-Logično razmišljanje zavarovalnic je pač takšno, da naj tisti, ki povzročijo največ škod, temu primerno plačajo fudi višjo premijo. To so doslej uresničevali s pomočjo kuponov, omenjeni sistem pa se je v praksi izkazal za vse prej kot idealnega. Postopna uvedba novega premijskega sistema naj bi sistem avtomobilskega zavarovanja temu razmišljanju tudi v praksi približalo. V zadnjem času se v javnosti precej razpravlja o uvedbi doplačil za mlajše voznike. Dejstvo je, da so predlog, kot sprejemljiv potrdili tako na Ministrstvu -za finance, Ministrstvu za notranje zadeve in Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zagotovo drži, da bodo z novim sistemom mlajši vozniki več prispevali v zavarovalniške blagajne, obenem pa nikakor ne gre pozabiti, da morajo prav zaradi njih zavarovalnice iz istih blagajn poravnati tudi največji delež škod. Ministrstvo za finance pa bi se po drugi strani zagotovo moralo zavedati, da se cen zavarovalniških premij ne more enostavno zamrzniti. Na njihovo višino vplivajo denimo cene storitev za popravila vozil, cene vozil, višina obveznega jamstva zavarovalnic in nenazadnje tudi pogostnost prometnih nesreč. Prav vsi dejavniki so se od zamrznitve cen premij povečali, zavarovalnice pa same z določenimi premijami tega ne zmorejo več spremljati. Menimo, da je višino premij nujno uskladiti s povečevanjem in nenazadnje tudi mor-.ebitnim zniževanjem stroškov, ki tako ali drugače vplivajo na višino premije. Zamrznitev le teh je zagotovo toliko absurdna, kolikor absurdno bi bilo zamrzovanje državnega proračuna. Poleg tega bi zavarovalnice zagotovo morale bolj nagrajevati dobre voznike ter obenem prizadeti povzročitelje prometnih nesreč. Posledica tega bi bilo zagotovo tudi zmanjševanje števila prometnih nesreč. Med represivnimi ukrepi zavarovalnic bi zagotovo morali začeti razmišljati o širitvi dosedanje prakse regresiranja zahtevkov z doslej uveljavljene vožnje pod vplivom alkohola, vožnje brez vozniškega izpita in pobegom tudi na povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti in v primeru tehnično nepopolnega vozila. Kakorkoli, menimo, da je podražitev premij nujna in upravičena ter bo skupaj s prihajajočo celostno prenovo avtomobilskega zavarovalniškega sistema zagotovo precej prispevala k večji varnosti na cesti. Ta pa je, nenazadnje, želja nas vseh. Smučarska šola Bohinj Odlični učitelji Smučarske šole Bohinj, ki pozimi domuje na smučišču Vogel, tako tiste brez smučarskih izkušenj kot one druge z nekaj predznanja hitro in učinkovito popelje v svet zimskih športnih radosti. Njihovi programi obsegajo tako individualne kot skupinske tečaje alpskega smučanja, teka na smučeh kot tudi vse bolj popularnega snowboarda in carvinga. Prav tako organizirajo tudi tečaj za učitelje alpskega smučanja 1. stopnje, med 23. in 29. marcem pa ga bo vodila slovenska smučarska demonstratorska ekipa.Vsakdo, ki se odloči za tečaj pri njih, si lahko brezplačno izposodi snoivboard ali carving smuči, tako da so prvi snežni kilometri še dostopnejši. Pa še nekaj - če se odločite za družinsko smuko, boste skrb za svoj naraščaj na smučišču lahko prepustili njihovim učiteljem smučanja. Tako si boste lahko ponovno privoščili povsem svoboden smučarski dan. obenem pa boste vedeli, da se bodo vaši otroci varno naučili smučanja. Z AvanTuristom na spomladanski izlet Prečudovita dolina Soče Letos smo že doživeli nekaj čudovitih, sončnih dni. Če vas ob takih dnevih zamika, da bi se odpravili na izlet, vam priporočamo, da se na pot odpravite skupaj s turistično agencijo AvanTurist iz Mosta na Soči, katere lastnik je Dejan Mervič. Agencija organizira izlete po prelepi dolini Soče, po divji in lepi Tolminski, vas preko Tolminske pelje v Gardaland ali na češnje v Goriška Brda in še kam drugam. Za izlete se lahko prijavite po telefonu 065/87-494. Že pesnik Simon Gregorčič je opeval lepote reke Soče, zato je prav, da se o tem tudi sami prepričate. Odpravite se na izlet po dolini Soče. Najprej si boste v Kobaridu ogledali muzej, posvečen 1. svetovni vojni. Nato vas ho pot vodila od Mosta na Soči, kjer se boste vkrcali na rečno ladjo Lucija, ki jo poganja vodno kolo. Na ladji vam bodo postregli s kosilom in pijačo, kapetan Dean pa vam bo povedal kakšno zanimivo zgodbo ali pa vas po stari mornarski navadi na vašo željo celo poročil Po plovbi se boste odpeljali v Tolmiska korita, ob sotočje Tolminke in Zadlaščice, ogledali pa si boste tudi dolino majhnih slapov Skakalce in del Dantejeve votline, kjer je Dante Alighieri napisal Pekel, prvi del svoje Božanske komedije. Nato se boste preko 60 metrov visokega Hudičevega mostu nad Tolminko vrnili do parkirišča, kjer se boste okrepčali s tolminskim planinskim sirom in ob taktih godbenika Mira s plesom zaključili prijeten dan. Da je dolina Soče res vredna ogleda, vam lahko potrdijo udeleženci lanskoletnega septembrskega Glasovega izleta, ki so se na izletu najedli, naplesali, predvsem pa nagledali lepot severne Primorske. Če ste jesenski izlet zamudili, vam Gorenjski glas in AvanTurist v spomladanskih mesecih dajeta novo priložnost, saj bomo izlet ponovno organizirali. Na cesti: Ford Ka Posebnež za posebneže Ford je lansko jesen uradno predstavil svoj nov najmanjši in nekoliko nenavadni avtomobil z nenavadno kratkim imenom. Ka je malček, ki bo tudi v Sloveniji, kjer je v prodaji od minulega tedna, všeč predvsem posebni kategoriji kupcem, manj všeč pa bo tistim, ki prisegajo na običajne karoserijske oblike. Ka so prvič predstavili leta 1994 na avtomobilskem salonu v Ženevi, vendar takrat šele kot prototip. Salonsko predstavitev so izkoristili predvsem za to, da so opazovali reakcije javnosti, ki so bile predvsem pozitivne, zato so kmalu sprejeli tudi odločitev o serijski proizvodnji. Rečeno - storjeno, malčku so namenili nekaj popravkov in ohranili ■ ■■ Kaposi Avtohiša Kaposi d.o.o. Jezerska cesta 121, Kranj Tel.: (064) 241-358 njegovo prototipno ime. Zasnova je podobna kot pri fiesti, toda ka na zunaj ni podoben, še manj pa konkurenčen avtomobil. Nič več kot 3,62 metra dolg avtomobilček je svojevrsten posebnež, kar dokazuje tudi s skoraj trikotno oblikovanimi žarometi, značilno ovalno fordosko masko in v celem zaobljeno karoserijo. Najbolj pa je zanimiv zadek, kjer so kaju namestili majhne luči in kar nekoliko prenapihn-jen odbijač, katerega plastika je ne glede na izvedbo vedno motno sive barve. Ford ka je zaradi svoje oblike predvsem lomilec ženskih src, toda tudi srce kakšnega dinamičnega moškega ob pogledu na okroglino na štirih kolesih začne biti hitreje. Potniška kabina je kljub skromni zunanji dolžini sorazmerno preprosta in ka sodi med tiste avtomobile, kjer so oblikovalci do zadnjega kotička izkori-stili njegovo notranjost. Potniki na zadnji klopi se morajo za udobje zahvaliti predvsem 2,45-metrski medosni razdalji, prostor namenjen prtljažniku pa meri 168 pri postavljeni in 205 litrov pri podrti zadnji klopi. Instrumentni plošči gre zlahka pripisati nenavadnost, če že ne ekstravagantnost, po drugi strani pa preprostost. Od voznikove strani proti sredinski konzoli prehaja diagonalno, merilniki so okrogli, prav tako vsestransko nastavljive reže za zračenje in ogrevanje, analogna ura pa ovalna, tako kot pri drugih Fordovih avtomobilih. Majhnost je pri kaju lepa čednost, ko gre za odlagalne prostore, ki jih je dovolj, posebnost pa je odprtina pred sovoznikovim sedežem, v kateri je nekakšna torbica nam-enjena shranjevanju dokumentov in kova- ncev. V nabuhli sredici volans-kega obroča je serijsko nameščena zračna varnostna vreča za voznika. Serijska oprema, karšna bo na voljo v kajih namenjenih slovenskim kupcem, med drugim vključuje še volanski servoojačevalnik in nenavaden radijski sprejemnik, z velikimi okroglimi stikali. V kajevem nosu je znani 1,3-litrski štirivaljnik, ki zmore 44 kilovatov oziroma 60 konjskih moči in malčka požene do najvišje hitrost 155 kilometrov na uro, do hitrosti 100 kilometrov na uro pa pospeši v 15,4 sekunde. Fordov slovenski zastopnik bo kaja v osnovni različici ponujal za 18.990 mark, za dodatni paket z elektiko za stekla in elektriko za pomik stekel v vratih ali pa za klimatsko napravo pa bo potrebno doplačilo. Slovencem in verjetno predvsem Slovenkam bo letos namenjeno 300 kajev, vendar bodo zlahka količino tudi podvojili, če bo navdušencev za tega posebneža kaj več. M.G. Nostalgija iti poželenje Pripravlja: Uroš Špehar Gorenjski glas je od danes naprej bogatejši za tole rubriko. V temle okviru bomo odslej predstavljali taka in drugačna vozila na malih kolesih. Zbiranje avtomobilskih modelov se je dodobra uveljavilo tudi pri nas, kar nenazadnje dokazuje tudi nekaj 'slovenskih' avtomobilov. Najnovejšega vam predstavljamo danes, to je fičko s slovenskimi registrskimi označbami. Vsakič bomo pod drobnogled vzeli kakšno novost v slovenskem modelarskem prostoru in zastavili kakšno nagradno vprašanje, seveda pa nestrpno pričakujemo tudi vašo pošto. Koliko med vami se vas je kdaj peljalo s fičkom? Koliko kilometrov ste prevozili v njem in, nenazadnje, menda ste v njem prevozili tudi tiste prve avtošolske kilometre. Pred nekaj desetletji so FIATA 600 naši avtomobilistični časopisi pričakali kot avto naših sanj. Fičko je postal narodni avto, spominjamo pa se ga v kar nekaj različicah. Na oko jih delimo na tiste z vrati na 'rekle' in one z 'normalnimi' vrati. Potem se seveda razlikujejo še po motorjih, prvi je imel motor s 600 kubičnimi centimetri, sledil je tisti 750 in nazadnje 850 kubični motor. Prav zaradi fičkove popularnosti in dostopnosti, so se pri podjetju Hribar in otroci odločili, da to avtomobilsko legendo predstavijo tudi v merilu 1:43 s SLOVENSKIMI REGISTRSKIMI TABLICAMI. Avtomobilček je kljub svoji majhnosti zelo dober posnetek originala, tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Pod motornim pokrovom se skriva tudi posnetek motorja, vendar OPOZORILO -motornega pokrova nikakor ne odpirajte!, verjemite na besedo, če pa ste nejeverni Tomaž, v roke raje vzemite izvijač. Slovenskega fička so izdelali v italijanski tovarni Barumm v omejeni seriji 500 kosov. Naj pa vse bodoče lastnike opozorimo, da ima vsak fičko svojo serijsko številko natisnjeno na spodnjem delu škatle, zatorej shranite tudi to, saj je ta za prave zbiralce še posebnega pomena. Ena od premier v modelarskme svetu pa je Bburagov BMW Z3. Tovrstni avtomobili vozijo po cestah šele od lanskega leta, vozil ga je celo James Bond. Pri Bburagu menda pravijo, da je doslej to njihov najboljši model. Temu mnenju se pridružujemo, saj je moč odpreti tako vrata kot motorni in prtljažni pokrov. Posnetku motorja ni moč ničesar očitafTTprav tako tudi notranjosti, vsem tistim pa, ki si M3-ja želijo imeti v domači garaži, naj si za začetek kupijo osemnajstkrat pomanjšan model in ga do nakupa pravega avtomobila postavijo na kakšno polico. _°uf^ V IS" °S 9/ °/ \s" _ ePV cT\ tf"v cT\ rf-V. cTV rf-v cf\ ^"V. rf^s. Nagradni razpis Gorensjkega glasa: IŠČEMO NAJSTAREJŠEGA VOZNEGA IN REGISTRIRANEGA FIČKA TER TISTEGA, KI GA BO STROKOVNA KOMISIJA OCENILA KOT NAJBOLJE OHRANJENEGA NAGRADA ZA NAJSTAREJŠEGA FIČKA BO PREDSTAVLJENA MAKETA FIČKA, NAJBOLJE OHRANJENEGA PA BOMO NAGRADIU Z MAZIVI QMI. LASTNIKI POTENCIALNIH NAJ FIČKOV NAJ ZATO ČIM PREJE IZPOLNIJO SPODNJI KUPON: Menim, da je moj fičko kandidat za: Ime in priimek: A) Najstarejšega B) Najbolje ohranjenega _ Naslov:_ Leto izdelave: Kupone pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj do konca marca, zaželena (ni pa obvezna) je tudi fotografija avtomobila. st/h i ^3 zi i* r~%j r-z m ffllff it In ff.1i f mi i-in ~ *t\ NOVE, NIŽJE CfENi TVVINGO ŽE OD 14.460 DEM, CLIO OD 14.525 DEM, MEGANEOD 21.045 DEM, VSA VOZILA SO LETNIK PROIZVODNJE 1997, KREDIT OD T+ 0% DALJE! TEL.: 064/661-570, 861-571 HYunofli SALON JAVORNJK PONUDBA MKftf CA - TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN! HYUNDAI MOTOR COMPANY JE DOLOČENI KOLIČINI VSEH MODELOV AVTOMOBILOV HYUNDAIACCENT, LANTRA SEDAN IN VVAGON, COUPE, SONATA, TER DOSTAVNO VOZILO H-100 ZNllAl CUH ZA l.SOO DEM Janeza Finžgarja 5, (Javornik) SI - 4270 Jesenice tel /f»% AVTOKtIPAlSTVO Martin Jenko AVTOKLEPARSKA DELA LIČARSKA DELA SERVISI VLEKA VOZIL ČIŠČENJE TRGOVINA Praprotna Polica - Cerklje tel./fa*: 064/422-280, t©*.: 064/421-159, stanovanje: 064/422-043 Škofjeloški taborniki v Lipnici Najlepša je igra, ko punca izbere fanta... Najbolj hecen je bil TV večer, ko so vodniki v živo uprizorili znani nanizanki Obalna straža in Dosjeji X, pa risanke in Studio Shity. Seveda pa so se mladi taborniki tudi marsikaj naučili o naravi, orientaciji, topografiji, prvi pomoči, prijateljstvu, predvsem pa so se imeli sto na uro fajn. Lipnica - Lepo, pravo pomladansko vreme je tisto sredino dopoldne v Lipnici ravno doseglo svoj vrhunec, ko sem obiskal mlade škofjeloške tabornike iz rodu Svobodnega Kamnitnika, ki so del svojih zimskih počitnic preživeli na zimovanju v Osnovni šoli Stane Žagar v Lipnici. Taborniki so zavzeli položaje kar na tleh pred vhodom v šolo. Po skupinicah so na šotorskih krilih sede, čepe, kleče ali pa kar tako v leže gledali proti severu, bližnjemu drevesu, pa spet na list, kamor so risali... "Rišemo skico terena in okolice. S nesemo na papir," je učeno povedal pomočjo kompasa seveda, metre osmošolec - Igor Jelene. '"U, si to zmerimo s koraki jih preračunamo v strokovno povedal," je pristopil skladu z merili in vse skupaj pre- sovrstnik Matic Kos in povedal, da —-p^—.,......lf™..................-.....—?—--------n je najtežje meriti mJ. Ali A F i kote. "Vzameš iz- hodišče, to je tisto drevo tamle in si usmerjen proti severu," spet Igor in da je namesto kompasa za merjenje kotov uporabna tudi ročna ura. Mar kotov? Kdo bi vedel, jaz že ne, saj pojma nimam o tem, kar mladi taborniki že dobro obvladajo. "Če imaš fosforne črtice na uri, lahko tudi ponoči meriš z uro," me je hotel na finto Matic. "Pri starejših tabornikih smo dali poudarek predvsem na orientacijo, tako nočno, kot dnevno. Obvladati morajo risanje priročnih načrtov, skic terena, poznati topografske znake, imeli smo teste Igor Jelene in Anja Oberstar zatopljena v risanje skice terena življenja v naravi, Barbi pravijo mladi taborniki vodji zimovanja Barbari Eržen, dolgoletni tabornici, sicer pa študentki FOV Šest vodov je bilo tokrat na zimovanju: Bacili, Škorpijoni, P.O.G., Pande, Kamele in S.D.B., vsak vod pa je imel svojo zastavo, himno in pozdrav. pa prve pomoči," je povedala simpatična vodnica Barbara Eržen, ki je hkrati tudi zimovodja, torej šefica zimovanja, če iz taborniškega preve-. dem v podjetniški jezik. Vse te veščine bodo fantom in puncam koristile za bodoča taborniška tekmovanja. Taborniki iz rodu Svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke že dalj časa vsako leto gredo na zimovanje, če se le da, ga pripravijo vedno v drugem kraju. "Moram reči, da v šolah in podružnicah ne prepustijo radi prostorov v tovrstne namene, čeprav so šole čez počitnice prazne. Zato sem še toliko bolj hvaležna ravnatelju Stanetu Miheli-ču, ki nam je omogočil letošnje zimovanje v Lipnici, poleg tega pa nam tukaj vedno pomaga, če imamo kakšen problem," je povedala Barbara. Gozdovnikom in goz-dovnicam, to je tabornikom, ki so stari od 11 in 15 let, na zimovanju jih je bilo 23, ter njihovim vodnikom, starešini in kuharici, sta bili na voljo dve učilnici, v katerih so spali, jedilnica, kuhinja, pa še kaj... Spali so kar na vojaških prostirkah, skupaj fantje in punce, saj pravim tabornikom ni nikoli nerodno. "Ponoči se lahko pogovarjamo le šepetaje, da nas vodniki ne slišijo," sta povedala Jan Čadež in Jernej Kos iz voda Bacili. Po večerji ob 20. uri so vsak večer imeli igrice, kvize in podobne zadeve, radi zapojejo, nekaj jih zna igrati kitaro, celo modno revijo so priredili. Najbolj hecno je menda bilo, koso imeli TV večer, ko so vodniki v živo uprizorili znani nanizanki Obalna straža in Dosjeji X, pa risanke in Studio Shity. "Pa Ramsamsam je fajn, ko punca izbere fanta ali obratno, pa se potem poljubita. Prav škoda, ker smo že ob 23. uri morali iti spat." Taborniki so v lipniški šoli prespali petkrat, od sobote do četrtka so Julka Dolinar, najboljša kuharica na svetu, ki je vsak dan pripravila štiri obroke uživali v prelepem vremenu, predvsem pa so se imeli sto na uro fajn. "A kaj, ko je zadnji dan zimovanja prišel tako hitro in bo spet treba v šolo," so potarnali mladi taborniki. "Ampak danes imamo pa še vseeno svečano večerjo in poroko," so mi še izdali načrte za tisti večer. To, če sta se Igor in Ana res poročila, pa kar njih povprašajte. Igor K. Koncert leta bo marca v Ljubljani Blues ročk na ZZ Top način Bržkone gre v primeru ZZ Top znova za band svetovnega mer-''a> ki smo ga v Sloveniji nekoliko po krivici zanemarjali. Ljubiteljem tega klasičnega ročk r r°h\ še bolj pa blues ročk tria bo nedvomno na najboljši način zadoščeno v sredo, 12. marca, ko kodo fantje z ameriškega juga ^topili v ljubljanskem Tivoliju. Top je nedvomno edina r&r pupina, v kateri po več kot 26 let'h, točneje, skupaj so se dobili "a prelomu šesdesetih in sedem-Qesetih let, igrajo vsi trije člani P^otne postave, Billy Gibbons £ltara), Dusty Hill (bas) in ^ank Beard (bobni) vah, brezpogojni hit pa je njihov La Grange, komad z rifom iz glasbene tradicije klasika električnega bluesa Johna Lee Hoo-kerja. ZZ Top so iz izkušenj šestdesetih let nedvomno pobirali tisto najboljše, ter v sedemdesetih dodajali, kar je zahteval čas, digitalno tehnologijo, videos-pote, do potankosti so izdelali imege, dva imata značilni dolgi bradi, fantje so nosili značilne teksaške klobuke... Zadnji dve plošči Antenna ('94) in Rhytmeen ('96) sta zaigrani v umirjenejšem ritmu bolj nagnjenem k bluesu kot rockovski "žagi", še vedno pa Njihov zvok je rockovsko -mesovski, značilen za ameriški Tek Je namreč prihajajo iz tem!iS\ NaJboIJ razpoznavna v nrv. i sla vsekakor njihova Sekt3 albra'katerih §lasba enin močne o'ucsovske kor-Prav; ln značilen texaški humor, jem Ln?pon so doživeli P« fet-& tbUmU "Tres Hombres", le tremi t"0 Spomni •ongplejke s rem' tip, v meksikanskm opra- ZZ Top igrajo svojo razpoznavno, stabilno in energijsko konstantno glasbo. Stari rockerji bodo v Ljubljano jasno prišli poslušat' La Grange, Gimme ali Your Lovin', Rough Boy, Cheap sunglasses, mladi pa vsekakor po osnovno rockovsko izobrazbo. Glasbeni dogodek leta pri nas bo zagotovo zadostil vsem. Aligator Music Shop v Kranju pa seveda vam z vstopnicami. I.K. Zmelkoovvci pristali drugič Definitivno odtrgani "... Več kot spijemo, boljši smo in lepše /gledamo..." se glasi refren stoletja, "made by" skupina Zmelk-oow. Njihov prvi album je bil zelo ugoden "shot" za povprečna rockerska ušesa, njihov najnovejši Čiko, Pajo in Pako pa je total odtrgan. Prvič. "Čiko, Pajo in Pako", kakor so fantje Goga, Žare in Damjan naslovili svoj drugi album, so trije legendarni Primorci in še bolj legendarni spačkarji. Drugič. Neglede na nekatere kritike, ki jih slišim "ali around", češ, da nova plošča Zmelk-oovvcev ni tisto, kar je bila njihova prva "Kdo se je zbral?", bom tukaj zapisal - "Čiko, Pajo in Pako" je odlična plošča, pravzaprav nadgradnja njihovega dosedanjega dela. Fantje so ostali zvesti sami sebi, tako Goga v odtrganih besedilih, kot celotna združba mladcev v grunge-rockerskem zvoku, ma kaj, oni igrajo čisto nek poseben ročk... Cinizem, resničnost ali pa nadrealizem, kdo bi vedel? ...Problemi so, problemi bojo in kure jih gleda v komadu "Klub ljudi z resnimi težavami", pa ...mali, kje si dobu liziko, kje si zgubu mamico, vrni liziko nazaj, mali, solze ne pomagajo, v zapor te vržemo, vrni liziko nazaj v "Škodljivcu" in ...vsebina pa je takšna, kot da bi dal sol in perje od kokoši v en kozarec vina v komadu "Herbicidi". Favotiti. Komad "Gravitacija" je s svojim refrenom že tako ali tako ponarodela zadeva, mladež z obale na veliko prepeva - več kot spijemo..., spodaj podpisanemu dopadljiv Sergio v maniri beatlovskega Sgt. Peppers Lonely Hearts Club Band, in bejbam všečni "Sentiš - navadni" ali pa pobalinsko taborniški "Herbicidi". Kakorkoli, poslušajte si celo ploščo. "Odlična je," bi dejal naš skakalec Primož v reklami za Drogine čaje. Tudi z obale. I.K. Dva razpisa Tudi letos Rockovanje Kluh študentov Kranj ho maja letos v okviru Tedna mladih pripravil glasbeni festival Rockovanje '97, namenjen mladim še neuveljavljenim skupinam. Pogoji za sodelovanje so: vsaj pol članov skupine mora imeti vsaj začasno prebivališče v omrežni skupini 064, skupina ali glasbenik se do prijave še ne more pohvaliti z zgoščenko, ploščo ali kaseto, skupina ali glasbenik naj ima v repertoarju predvsem glasbo s koreninami v rock'n'rollu, potrebno je imeti vsaj pol ure lastnega programa, predvsem pa pozitivno razmišljanje. Prijavo ■ demo posnetke (tri pesmi, vsaj ena v slovenščini), opis skupine ter besedila pesmi pošljite do 1(1. marca na naslov Klub študentov Kranj (Rockovanje), Poštna ulice 3,40011 Kranj. Dodatne informacije po tel. št. (064) 224 - 334. Hkrati vas iz KŠK obveščajo tudi o "Hipijapi ročk žuru", ki se bo zgodil danes, 28. februarja, v dvorani na Primskovem. Repertoar -ročk glasba od 50. let do danes. Happy hour (od 20. do 21. ure). I.K. Še o 4. Metal festivalu Novi klub ljubiteljev glasbe iz Kranja bo predvidoma v začetku aprila organiziral 4. tradicionalni Metal festival. Novi KLG vabi vse glasbene skupine, ki s svojo glasbo spadajo v eno od zvrsti metala, da svoje posnetke pošljejo najpozneje do petka, 5. marca, na naslov: Novi KLG, Valjavčeva 8, 4000 Kranj. Pogoj: skupina mora imeti vsaj pol ure programa, prednost pa bodo imele skupine z lastnimi skladbami. K posnetkom naj skupine priložijo naslov in telefonsko številko kontaktne osebe. Nastopili pa bodo tudi gostje iz tujine. I.K. Biohazard na Primskovem Po nedavnem koncertu Ugly Kid Joe nas 13. marca na Gorenjskem čaka še ena metal žurka. Na Primskovem pri Kranju bodo koncentirali Biohazard. Fantje, v klasični metal postavi, dve kitari, bas in bobni so svojo pot začeli v domačem okolju New Yorka točneje BrookIyna, pred devetimi leti. Po uspešnem prvencu, singl plošči, ki je bila izdana v kar 40.000 primerkih, so začeto delo z vso silo nadaljevali s prvim albumom Urban Discipline. Sledile so turneje, Biohazarde pa je nedvomno katapultiral komad, ki so ga naredili skupaj z raperji iz skupine Onyx, namreč naslovno skladbo filma Judgmcnt Night. Njihov uspeh je potrdil tretji album State of The VVorld Address, tokrat pa bodo fantje predstavili svojo zadnjo ploščo Mata Lcao, prvo z novim kitaristom. Kot pravijo fantje, so spet napolnili baterije in bandu dodali čisto novo energijo. Izbruh le te lahko pričakujete 13. marca na Primskovem. I.K. Janja Ošlaj, oblikovalka Oblikovanje je njen way of life "Ja, imam se blazno fletno. Karkoli počnem, se imam fletno. Tudi, ko kdaj ne spim in preklinjam vse živo, ker gre kaj narobe... V bistvu pa uživam. Ne rečem si, oh, samo, da bo tega konec, potem bom pa zaživela tako, kot si želim, ampak enostavno živim tako, kot si želim živeti." Mislim, da je bilo v 2. razredu osnovne šole, takrat so bile namreč blazno moderne spominske knjige, bojda pa danes ni nič drugače, ko smo si sošolci risali tovrstne spominčke. Janja Ošlaj je bila moja sošolka in še dobro se spomnim, kako mije v pičle pol ure v spominsko knjigo narisala risbico in napisala posvetilo. Kar iskrilo se je, če se poetsko izrazim, ob konicah najboljših Jollv barvic. Danes Janja Ošlaj poleg suhih barvic pri svojem delu uporablja še marsikaj drugega, saj se ni izneverila svojemu talentu za likovno ustvarjanje in niti ne petici pri likovnem pouku. Janja je danes priznana oblikovalka, ki se ukvarja z industrijskim in grafičnim designom. To zagotovo dokazujejo tudi mnoge nagrade in priznanja, ki jih za svoje oblikovalske kreacije prejema doma in po svetu. Tudi letošnja EPICA, prestižni evropski marketinški festival ni minil brez nje, saj je v finalu imela kar dve svoji oblikovalski deli, monografijo ob 50-letnici Petrola "Sopotnik stoletja4' in monografijo "Ljubljanske tržnice arhitekta Jožeta Plečnika". Pogovarjala sva se o njenem odnosu do dela, o ljudeh, značajih in o oblikovanju na sploh. Labradorka Saja pa nič. Kaj bi rekla k tejle risbici, ki si jo narisala pred dvaindvajsetimi leti ? ts@pel jetro/g mfaibit udqj ti cveti, let ni moaoce zaustaviti cm- • ;/// i k/ i \ . v 03 Kako je pri tem, ko delaš za konkretnega naročnika, z oblikovalsko svobodo? Kje so meje pri kreiranju? Kakšna klima je na tem področju pri nas in ali obstajajo razlike med nami in ostalim, predvsem zahodnim svetom? "Ne. Nasprotno, dogajalo se mi je, da so me tujci spraševali, kako lahko delam take in take stvari, stvari, ki so tudi za njih nove. Večkrat so bili presenečeni, saj sami v določenih razmerah tega ne bi mogli napraviti. Seveda pa je oblikovanje za naročnika nekaj drugega, kot čista umetnost, ko nekaj ustvarjaš iz sebe za sebe in šele potem to komuniciraš drugim. Jaz kot oblikovalka delam, ker me nekdo naroči. Nekdo, ki ima konkreten problem in naroči mene, da njegov problem rešim. Posameznega naročnika moram spoznat', vedeti kje ima problem, kam bi rad prišel, kako bo do tja prišel in mu potem predlagam možne rešitve. Če ga dobro razumem, če mi je jasno, kaj ga žuli, potem si skupaj postaviva okvire, znotraj katerih delam. To pa še ne pomeni, da pri tem ne morem biti kreativna. Nasprotno, to mi je največji izziv, znotraj določenih omejitev narediti nekaj več; več kot je tisto nujno, neobhodno potrebno. Seveda pa je vsaka taka drugačnost vedno v službi funkcije izdelka, vedno obstaja nek tehten razlog, zakaj je drugačno. Pri vsem tem je pozitivno to, da ne delam znotraj oglaševalske ali oblikovalske agencije, ampak sem samostojna oblikovalka. Če bi bila v agenciji,bi na sestanek z naročnikom bržkone šel kdo drug in bi zato do mene prišla že prefiltrirana informacija. Jaz pa vse opravim sama, med mano in naročnikom se Jaz v njej vidim "ko bom velika, bom oblikovalka". "Pretiravaš. Mene so v otroštvu in me še vedno zanimajo mnoge stvari. Spomnim pa se, da mi je bila v otroških letih zelo všeč Jelka Reich-man s svojimi sladkimi ilustracijami. Šokirana sem, ko vidim, kako je sladka tale slikica. Barvice se tako lepo prelivajo. Ha, ha..." Kljub temu, da si se zanimala za mnogo stvari, družboslovje, biologijo, matematiko, prevajala si iz italijanščine..., si končala srednjo šolo za oblikovanje in v 2. generaciji industrijskih oblikovalcev študirala na visoki šoli za oblikovanje. "Pravzaprav sem se usmerila, ko sem šla na srednjo šolo. Zelo sem si želela postati kiparka, želela sem oblikovati različne materiale, delati v treh dimenzijah. Prepričana v kiparstvo sem kasneje zajadrala v design. Predvsem pa sem človek, ki lahko v vsaki stvari, s katero se ukvarja, najde nek izziv. Sicer so določena področja, s katerimi se nikakor ne bi želela ukvarjati, zelo težko bi bila naprimer kirurg ali pa zobar, a ne izključujem možnosti, da kdaj ne bi počela še kaj drugega." Spomnim se kakih sedem let nazaj, ko si imela precej... hmmm ekstravagantno obdobje, na tvojo zunanjo podobo namreč mislim. Na kratko postriženi lasje, pobarvani na belo, "odtrgana" garderoba... Zdaj si bolj konvencionalna, se ti ne zdi? "Ko sem si delala puloverje s štirimi rokavi. To me je takrat veselilo, na nek način sem kreirala svoj izgled. Ampak, ko začneš delati stvari, ki te zelo veselijo, stvari, ki so ti izziv, potem to kreativno energijo kanaliziraš drugam. Izgubiš potrebo ukvarjati se s seboj, pustiš se pri miru. Takrat sem si bila sam svoj projekt, sedaj imam druge projekte, kjer se lahko izživim." So torej leta, ko si se na omenjeni način ukvarjala sama s seboj, minila? "Ja. Kot rečeno, kreativno energijo usmerjam drugam." Ali tudi pri svojih oblikovalskih kreacijah hočeš presenetiti, šokira-iJl "Niti ne toliko šokirati, kot v vsak projekt, s katerim se ukvarjam, dati nekaj več. Moja želja ni šok zaradi šoka, ampak dati izdelku neko dodatno vrednost, ki ni zgolj zadovoljitev tistega osnovnega. Dodatno vrednost, katere je naročnik še toliko bolj vesel, ko jo odkrije." Ob neki priložnostii si dejala: "Najlepše mije takrat, ko mi uspe z mojim delom razveseliti tudi druge." To, da ti pomeni več, kot uradna priznanja. Se ne sliši malo preveč idealistično? "Mislim, da ne. Že skozi vsa moja potovanja sem imela in imam mnogo lepih izkušenj z različnimi ljudmi. In tudi na vsako delo, ki se ga lotim, vsakega naročnika ki ga imam, se v bistvu močno navežem. Postanemo ekipa in tudi kdaj, ko bi človek naprimer rekel, to je pa nemogoč rok oziroma pojdite se solit', tega ne naredim. Moji pač že ne bodo ostali na cedilu. Veliko več kot nagrada mi pomeni, ko vidim, kako se nekdo iskreno razveseli nečesa, kar sem zanj naredila." tako vzpostavi nek odnos, iz katerega se potem lažje razvije medsebojno zaupanje. Ne maram pa relacij v stilu, to je moja naročilnica, to je vaš račun, pa naredite nekaj. Tega ne maram." Kljub temu pa si v okviru posameznega projekta odvisna. tudi še od mnogih sodelavce^ tekstopiscev, fotografov, tiskarjev^ "Pri vsakem projektu se povežem z ljudmi, ki se mi zdijo najprimernejši sodelavci za ta projekt. Delo je kajpak timsko. Tudi, če sem jaz tista, ki v konkretnem primeru kreativno zasnujem zadevo, upoštevam naprimer predloge fotografa, tudi kasneje pri tisku projekt še vedno traja, še vedno sprejemam ideje, popravke, boljše variante-Gre za interaktiven odnos in le na ta način je končni rezultat potem lahko zares kvaliteta." Pri samooglaševanju, torej, čejj sam svoj naročnik, so okviri jasn£. najbolj široki, svoboda je skorajda brezmejna... "Ravno to mi je najtežje. Zelo je frustrirajoče, če imaš na volj0 neskončno mnogo možnosti in seveda hočeš izbrati absolutno najboljšo. Adrenalin mi naraste takrat, ko je premalo časa, ko je zelo malo možnosti za kaj naredit. To je izziv, to ti da energijo. Sama zase pa ne morem narediti nič, nič in nič. Saj niti svojih vizitk nimam. Nimam motivacije, da bi si to naredila, pa dostikrat rečem, da bi bilo lepo, Če bi imela kakšen katalogec... Pa še en problem je tu. Organizacijsko sem majhna in lahko naredim toliko, kolikor lahko naredim. Nemogoč je delati za neskončno mnog0 naročnikov. Je pa res, da me zadnjih pet let naročniki iščejo & točno določene projekte. Tisti, ki *6 poznajo moj način dela." Nadaljevanje na 13. strani Pred leti si mi z navdušenjem pripovedovala o Siciliji, takrat sem bil celo prepričan, da te ne bo več nazaj... "Zelo dobro se počutim v bolj temperamentnih, sproščenih okoljih, kjer ljudje niso toliko zavrti, kjer zlahka pokažejo, da so veseli, da so jezni, hitreje se razveselijo ali pa razjezijo. Ne razmišljajo o tem, kaj si bodo drugi mislili o njih, če se bodo kar meni nič, tebi nič smejali. To je Sicilija. Pasejo mi okolja, ki so manj frustrirana, bolj sproščena." Kar značajsko sovpada s tabo? "Tudi jaz sem tak človek." S cigaro. Pa kaj potem. "Saj ne, da bi šla s cigaro ravno v porodnišnico." Pa še o tistem, doma - čez mejo. Mnogi so prepričani, da je Slovenija za njihove ambicije premajhna, da doma ne prideš daleč... Ti si ostala doma! "Povsod imaš možnost veliko narediti, naj bo to v tujini ali doma. Ampak, mogoče je problem v tem, ko enkrat prideš v taka leta, da se začneš veseliti tega, da greš v soboto na tržnico in srečaš prijatelje iz vrtca. Prestar si Že za kam it'. V bistvu pa lahko v vsakih razmerah nekaj počneš. Tudi jaz sem na začetku delala vse živo, od ovitkov kaset narodnozabav-nih skupin do raznih plaka-tovzanje. In mi je bil tudi to izziv. Saj si najdeš delo v vsakem okolju, če le samega sebe preveč ne obremenjuješ." Veliko delaš na področju grafičnega oblikovanja, če-ffigv si po izobrazbi industrijska oblikovalka. "Za nekatere naročnike sem delala tudi zadeve s področja industrijskega designa, za Zavarovalnico Adriatic naprimer ekskluzivne kra-vatne igle, pa tri govoreče stole za UBK banko..." Tisti stoli še funkcionirajo? "Še. V stolih so posebna tiskana vezja in dva rdeča senzorčka. Ko se vsedeš in Prekineš žarek, se vključi DAT rekorder. Iz avtomobilskih zvočnikov, ki so nameščeni tako, da zvok sedečega dobesedno ovije, se pojavi zvočno sporočilo, slišno le na stolu in ne okrog njega. Stoli so v bistvu skulpture, unikati, izdelek, ki ni planiran za serijsko proizvodnjo." "Kovinar, ki je obdeloval jeklo, iz katerega so izdelani "govoreči stoli", je bil čisto preprost človek, ki krivi pločevino. Priporočila mi ga je neka starejša gospa, uspešna arhitektka. Ko sem prvič prišla k njemu in mu razlagala, kaj želim, me je samo debelo gledal. Ko sem mu prinesla načrte, je rekel samo: "A bo to kdo plačal?" Potem pa je bil štos, ko me je ob dveh zjutraj poklical: "Gospa Ošlajeva, pridite pogledat' kakšne strukture delam s "flek-sar'co"." In sem šla. V delavnici je imel cel kup cevi na strani, cevi, s katerimi ni bil zadovoljen, ker niso bile dobro ukrivljene. In to je tisti pravi užitek. Če imaš neko energijo, nek odnos do nečesa, potem to prenašaš tudi na druge, na svoje sodelavce, jih motiviraš in tudi oni dobesedno "padejo noter"." Torej estetsko in hkrati funkcionalno? "Bolj delam stvari, ki morajo služiti določenemu namenu, recimo na koledarju moraš videti, kateri dan je, kateri mesec, to mora biti takoj jasno, čeprav je koledar lahko na nek način artefakt, ki te tudi estetsko zadovoljuje. Saj ga prav zato izbereš med ostalimi koledarji, ki jih dobiš za novo leto." Se ti kdaj zgodi, da delaš na hitro, po nekem "šimlu"? "To se mi še ni zgodilo, ker enostavno tako ne bi mogla delati. Raje ne spim, če me priganja čas, je škoda mojega življenja, da bi karkoli naredila z levo roko. Lahko so to samo obrazci za banko, pa mi je vseeno "gušt" tudi to narediti. Tudi pri tem razmišljam, kaj bi se dalo narediti bolje. Enostavno, ne zgodi se, da bi nekaj "odpikala". Oblikovanja ne jemljem le kot biznis, to je zame tudi "way of life"." Za kakšne vrste naročnikov najraje delaš? "Za gospodarstvo in storitvene dejavosti ter seveda za kulturo." Kaj pa politične stranke, vsaj na vsake dve leti so le-te blazno zanimive? "Če delaš naprimer za banko, si potem tudi njen klient, če delaš za zavarovalnico, si njen klient, če na naročnika ne gledam pozitivno, zanj ne morem pozitivno delati. Delam za Petrol, ne tankam na Istra Benz. Naenkrat je pomembno, kje tankam, čutiš neko pripadnost." Na avtocesti v Postojni ti še ni zmanjkalo bencina? "Imam velik rezervoar, a veš...ha, ha." Prekinil sem te, se opravičujem. "No, kako naj delam za neko politično stranko, če se z njo ne morem identificirati. se imam fletno. Tudi, ko kdaj ne spim in poreklinjam vse živo, ker gre kaj narobe... V bistvu pa uživam. Ne rečem si, oh, samo, da bo tega konec, potem bom pa zaživela tako, kot si želim, ampak enostavno živim tako, kot si želim živeti." V katerem delu dneva si najbolj kreativna? "V tistem delu dneva, ko sem najbolj v "gužvi" ali pa, ko je že časovna kriza. Tu smo si pa vsi oblikovalci enaki. Tudi ko se s kolegi pogovarjamo, ugotavljamo, da smo vsi "adrenalin junkies". V takih primerih mobiliziraš vse svoje sposobnosti, ni pomembno, kateri del dneva je to. To je takrat, ko si že toliko stisnjen, da bo že res hudo, če ne boš rodil. Potem rodiš in je zelo dobro." O nagradah, EPICA je takorekoč evropski Sicer pa me še nobeni niso povabili in me po moje tudi ne bojo." Izziv pa.je tudi lahko... "Že, ampak, če bi za neko stranko hotela dobro delati, bi se morala dokaj identificirati z njo, da bi sploh verjela v to, kar bi delala. Sicer bi izgledalo v stilu "nategujem samo sebe, potem pa še ves svet". To mi ni "gušt"." Pri poslu marsikdo pozabi na to. "Odvisno, kje imaš izhodišče svojega delovanja. Če ti je izhodišče zgolj posel, kar ti tudi mora biti, če imaš zaposlenih deset ljudi, ki potrebujejo vsak mesec plačo, ki gredo na porodniško..., potem moraš gledati drugače. Če ti delo pomeni neka kvaliteta, potem greš težko mimo sebe." Mogoče spet ena od prednosti, da delaš sama? "Ja, imam se blazno fletno. Karkoli počnem, marketinški Oskar, CRES-TA svetovni.... in povsod si že bila bodisi nagrajena bodisi med finalisti. Nagrade povzdignejo, takrat si boljši med enakimi. "To je-relativno. Zgodi se, da tvoja kreacija na domačem oglaševalskem festivalu v Portorožu ne pride v ožji izbor, na višjem rangu pa zmaga. Tu ni matematike, 2 in 2 ni vedno 4. V ožjem izboru Epice je cvet Evropske produkcije, to so zares top zadeve. Vse, kar je v ožjem izboru, je dobro. Dogaja pa se, da je kakšna stvar pri nas odlična, povsem razumljiva, je v duhu slovenskega prostora, pa tega mednarodna žirija ne more spoznati. Slovenija nima prepoznavne identitete do te mere, kot jo imajo večji narodi in države. Vsi vemo, kakšen je britanski humor, francoski, skandinavski... Če torej gledaš objektivno na te zadeve, potem je težko reči, da te nagrade povzdigujejo, da si zaradi nagrad boljši, bolj cenjen. Hmm..., o tem je težko govoriti. Seveda pa sem zadovoljna, da sem že pet let zapored v finalu EPICE, da sem bila med prvimi slovenskimi finalisti, zmagovalci." V zadnjih letih smo v Sloveniji priča pravemu razcvetu takih in drugačnih marketinških festivalov in prireditev, kjer se ponavadi pojavljajo tisti, ki pri nas kaj pomenijo. Pa vendar o družbeni smetani ravno ne bi... "Jet set, kakršen je na zahodu, pri nas ne obstaja. Drugje so to filmske zvezde, glasbeniki, zvezde iz sveta zabavne industrije... Pri nas pa filmskih zvezd nimaš, imaš sicer estrado, ampak vsega tega je premalo. In potem v takoimeno-vano smetano pade vse živo, od politikov do marketinške srenje. Na vsaki taki priredi- med seboj osebno komunicirajo. Kako pa si izberemo dobrega zobarja? Tako, da ti ljudje, na katerih mnenje nekaj daš, rečejo, ta je pa meni zelo dobro naredil... Seveda pa ne gre zanemarjati ostalih stvari, kot so priznanja in nagrade, pojavljanje v medijih... Pravzaprav je vse to pomembno, saj pravijo, če se ne. pojavljaš v medijih, te preprosto ni." Bova ob zaključku rekla še kakšno o naši generaciji, takoimenovani "generaciji X"? "Naša generacija je padla ravno v obdobje velikih sprememb. Mi smo z zastavicami mahali Titu, pa je ta kar naenkrat umrl in je bilo čisto drugače, vse se je spremenilo in tudi mi smo pozabili na zastavice. Iz sistema, ko si od štipendije do penzije bil poročen z eno firmo, smo se znašli v podjetniškem valu... Pravzaprav sploh nismo toliko drugačni, stvar je v tem, da smo naleteli ravno na obdobje velikih sprememb v družbi." Večje nagrade in priznanja: - Zlati MM '92 in finalist EPICA '92 (koledar UBK banka '92), -10. mesto Novurn Gebrauchsgraphik '93 in zmagovalec EPICA '93 (koledar Adriatic '93), - Zlati MM '94 in finalist CRESTA '94 (koledar Adriatic '94), - finalist EPICA '94 (plakat Ekotop), - Zlati MM '95 in finalist CRESTA '95 ter razstava BIO 15 (koledar Adriatic '95), - Zlati boben - Portorož '95 (koledar Adriatic '94) - Zlata paličica - festival Zlati boben - Portorož '95 in razstava BIO 15 (letno poročilo UBK banka '94) - finalist EPICA '95 in razstava BIO 15 (katalog Christo) - finalist EPICA '96 (monografija ob 50 - letnici Petrola "Sopotnik stoletja") - finalist EPICA '96 (monografija "Ljubljanske tržnice arhitekta Jožeta Plečnika) tvi se zberejo ljudje iz stotih profilov, da je dogodek vsaj približno pokrit. Sicer pa, paparazzi morajo nekaj delat', trač časopisov je pri nas kar nekaj." Kakšna je torej najbolj učinkovita samopromocija, če že ne nagrade in priznanja? "Skozi kvaliteto dela, ker le živimo v tako majhnem prostoru, da ljudje zelo veliko Kaj meniš, smo že stari (bralec se na tem mestu vrne k zapisu v spominski knjigi na začetku intervjuja)? "Fino se mi zdi, da smo stari. Mislim, stari. Staramo se. Opaziš, da se razvijaš, da postajaš zrel, da do sebe postajaš bolj prijazen. Skratka, trideset je mega občutek." Igor K. foto: Janez Pelko GORENJSKI GLAS • 14. STRAN NAJST NAJST NAJST Petek, 28. februarja 1997 Pozdrav! Se strinjate z menoj, da so zimske počitnice odločno prekratke? Zadnjič smo o tem slišali razglabljati celo enega iz druščine srednješolskih prfoksov, kar je spet eden od dokazov, da so tudi oni samo ljudje. Komaj se dobro zapodiš po smučinah, zlezeš v kakšen hrib, preizkusiš ostrino svojih drsalk, na asfaltu pa si daš duška na rolerjih, že je teden naokoli in šola grozi s svojimi sedmimi glavami. Pa še toliko zanimivega si imel(a) v mislih: v kinu so igrali najboljši filmi; iz diska ni bilo treba že navsezgodaj, saj so stari doma zamižali na eno oko, ker naslednji dan ni bilo pouka; snega na višinah je bilo ravno še dovolj, da je bilo težko vzeti slovo... No, pa dovolj tarnanja. Življenje je pač tako sestavljeno, da nam je enkrat maksimalno všeč, drugič pa ga prenašamo z veliko muko. Počitnice sodijo v všečno, obdobje pouka pa v nevščeno kategorijo, kajne. No, pa ima tudi slednja nekaj dobrih plati. Ko se vrnemo s počitnic, si imamo o njih med odmori (in tudi med poukom) veliko povedati. Če imate zbranih veliko lepih vtisov, o njih pišite tudi nam, dragi bralci od eNAJST do devetNAJST let in vsi, ki se počutite tako mladi. Ne le da jih bomo veseli, tudi vi boste veseli naših nagrad. Se vidimo čez štiriNAJST dni! Vprašaj kozmetičarko Maska, pa ne pustna 16-letna Mojca piše: Slišala sem, da lahko kožo negujemo tudi z naravnimi sredstvi. Svetujte mi, kako naj negujem mastno kožo, kakšno masko naj uporabim? Prijateljica uporablja med in rumenjak in ima res lepo kožo. Ali je primerna tudi zame? Že od nekdaj so žene in dekleta uporabljala lepotilna sredstva. To so bili naravni izdelki, kot sta denimo mleko in med in ki ju tudi danes še uporabljamo v kozmetične namene. Uporabne so zlasti kot maske in obloge. Te imajo funkcijo, da kožo čistijo, vlažijo, poživljajo, napenjajo. Uporabljamo jih glede na potrebo in z ozirom na stanje kože. Na kožo pa se na-nesejo vedno po temeljitem čiščenju. V drogeriji lahko kupiš masko, ki je že pripravljena za ta namen. Seveda pa se da maske in obloge pripraviti tudi doma. Uporabiš lahko med, ki vsebuje protibakterijske učinkovine in preprečuje vnetja. Tudi kvas je poznan kot sredstvo proti aknam. Zmešanega z malo vode ali mleka naneseš na obraz, razen okoli oči, po 10 minutah pa ga spereš s krpico in vodo. Lahko uporabiš tudi razno sadje in zelenjavo, najbolje sveže z domačega vrta. Sicer pa velja, da preizkušen recept, ki ga uporablja prijateljica, lahko prav pride tudi tebi. • Kozmetičarka Ana Mali Letence4a, Golnik, S 461-369 NAJST nasveti Drogi reci ME Hašiš, marihuana, ectasv, heroin... Mnogi naši vrstniki so že okusili bližnje srečanje z drogo. Nadaljujemo prejšnji mesec začeto temo o mamilih, o čemer pišemo na vašo željo... Telesna in psihična odvisnost TELESNA ODVISNOST: Telo se droge tako navadi, da ne more več biti brez nje. Vsak poskus, da bi nehali z drogo, prinese t.i. simptome odvajanja: bruhanje, pretirano potenje, drhtenje, celo halucinacije. To traja, dokler se telo ne navadi biti brez droge. PSIHIČNA ODVISNOST: Psihična želja za "užitkom" droge je enako močna, če ne celo bolj od telesne. Droga vpliva na center v možganih, odgovoren za emocije in motivacijo. Tako si sčasoma možgani naučijo "želeti" droge. Pri stalnem drogiranju telo in možgani zahtevajo vse večje in večje doze, da bi bili učinki enaki tistim na zečetku. Vrstniki se "fiksajo" že za vsakim vogalom Razlog smo že omenili: radovednost. Kdor poskusi, je prepričan, da zaradi ene same avanture z drogo ne bo postal narkoman. Če bi namreč mislil drugače, bi se droge ognil v velikem loku. Droga je tudi način kljubovanja odraslim. Saj veste, tudi kajenje po šolskih straniščih in kakšen kozarček alko pijače sta namenjena temu, da nasprotujete svojim staršem, učiteljem in drugim dušebrižnikom. Odrasli nas na vse načine svarijo pred drogo, namesto odpora pa zbujajo dodatno radovednost o "prepovedanem sadu". Preden se jim pridružimo tudi v naših vrsticah, naj povemo z besedami enega od zdravljenih "narkičev": Mamila so cool. Ko se zadaneš, si blažen. Veš za probleme, a se te v stanju omame vse skupaj prav nič ne tiče! Torej: mamila prinašajo blaženost, tega vam ne prikrivamo. Toda: tako kot si bil "high", si lahko tudi "down", od nebeških občutkov do peklenskih muk. Dve izkušnji Da ne bomo le moralizirali, objavljamo dve pismi, ki sta jih pisala narkomana. Eden je v zaporu (tudi tja lahko pripelje odvisnost od mamil), drugi v komuni za zdravljenje odvisnosti. Naj izkušnji iz prve roke povesta tisto, kar ne more tisoč besed iz teorije. "Heroin, kokain, LSD, hašiš, marihuana, vso- to drogo je užilo moje telo. Zakaj, sem se večkrat vprašal. Iz same radovednosti. Poslušanje znancev, ki so vse to že poskusili, me je privedlo do tega, da sem poskusil tudi sam., kajti človek je rojen za preizkuse in temu sledi vse njegovo življenje. Travo sem vzel prvič pri štirinajstih, potem pa je šlo vse po vrstnem redu; hašiš, kokain, LSD, ecstasy in nazadnje heroin, ki pa mi je čisto spral možgane s svojim čarom moči, popolnosti, strasti in zagnanosti. Še zavedal se nisem, kaj točno je to, že sem postal njegov suženj, robot, ki je počel vse, samo da ga dobi. Sedaj sem ugotovil, kam me to pelje. Tudi brez njega se lahko zapeljem v omamo, s samo malo osebne droge, ki jo ima vsak človek v sebi." 'Kaj vse sem počel leto dni nazaj," piše zdravljeni odvisnik iz komune v Franciji. "V begu pred samim seboj, bežeč pred svojimi problemi v prekleto luknjo, ki je postajala vsak dan globlja... V umetnih iluzijah, ki so se iz minute v minuto spreminjale... In kje sem sedaj, kaj počnem? Živim normalno življenje, brez preklete droge, ki sem jo včasih tako potreboval, da sem sploh lahko rekel: Dober dan. In sedaj sem sam, proti sebi z burjami, z veselimi in manj veselimi trenutki, ampak živ in neodvisen od Hudiča, odvisen od samega sebe, od svoje volje do življenja. In kaj si želim v življenju? Najti svoj notranji mir, svojo izgubljeno dušo, postaviti se na lastne noge, živeti brez drog, tudi brez alkohola. Vem, da na koncu imaš vedno enak problem: izgubiš sebe, tako v steklenici kot v igli." To je bilo le nekaj utrinkov. Očitno bo imela naša nadaljevanka o drogi še eno nadaljevanje, kajti informacij o njej ni nikoli dovolj. Prihodnjič pa svetu drog, njihovem vplivu in delovanju. Za lepše face Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika Draga mladenka, dragi mladenič! Vesela sem vašega zanimanja za akcijo. Kar tako naprej, pa bo vedno več zadovoljnih in privlačnih mladenk in mladeni-čev. Dolgujem vam odgovor na vprašanje, zakaj se vidni rezultati dobrega stanja kože hitreje pokažejo pri fantih kot pri dekletih, kot pri svojem uspešnem delu ugotavljamo tudi v Studiu Ma. Želela sem, da malo pofilozofirate, kajti razmišljanje o samem sebi je prvi korak k osebnemu zadovoljstvu. Sedaj pa vam bom zaupala pravilen in strokovno utemeljen odgovor. Tako dekleta kot fantje se v mladostnem obdobju različno zanimajo za svoj zunanji videz. Dekleta se veliko prej kritično opazujejo in seveda po svoji presoji tudi negujejo. Informacije, kaj je dobro za njihovo kožo, nabirajo vsevprek, pri prijateljicah, nasedajo reklamam, včasih, če je problem le prehud, se obrnejo na zdravnika in tudi v kozmetičnih salonih se srečamo. Zgodi se, da preparat, ki koristi prijateljici, njej škodi ali pa vsaj ni učinkovit, zato preizkusi novega in novega, na ta način pa se koža močno spremeni. Zlasti pogosto uničimo kislost kože, ki je njeno varovalo. Ko tako nesrečna mladenka pride po strokovno pomoč v kozmetični salon, imamo veliko več težav, da ji kožo ponovno uravnotežimo. Drug problem pa je tudi v tem, da razen naših nasvetov še vedno doda kakšnega svojega. Sedaj pa k fantom: nič ne vedo, prijateljem ne pripovedujejo o teh zadregah in stoodstotno se držijo strokovnih nasvetov. Bravo!!! POST MAM'- za lepo i'ape ukrM MUK SioiuoiSKnra 6. txar,\ nabotianU. 4. nMstrop.f- t..2. (064) g|6794 d? lovni čaa: od porod- lJU* do pet.. od 9h do 19h Slltl« Studio MA, Bleiweisova 6, Kranj (nebotičnik, IV. nadstropje), a 226-794 Sedaj pa k nagradi. Mladosten nahrbtnik, primeren za vse naj, naj na], prejme Jožica Kozamernik, Pipanova 17, Šenčur. Jožica je izrazila željo, da bi v naši rubriki pisali in vas podučili tudi o ličenju. Prihaja pomlad, vsi bi bili radi na novo sveži, pa tudi zaključne slovesnosti se bližajo: mature, valete... V naši rubriki sem o ličenju že pisala in še bom, če vi tako želite. Tudi naličili smo že eno od mladenk, ponudili* smo vam tudi video kaseto o ličenju, ki jo še vedno lahko kupite (le zavrtite telefon 326-454 in vam jo bomo poslali). Ker že govorimo o video kaseti, naj se nanjo nanaša tudi naše današnje nagradno vprašanje: Kako se imenuje video kaseta o ličenju? Odgovore pošljite na naslov: Studio Ma, Bleiweisova 6, Kranj, in naj naj naj nahrbtnik bo spet dobil novo(ega) no-silko(nosilca). Čez štiriNAJST dni pa bomo zopet skupaj. • Vaša kozmetičarka Mojca Zaplotnik Zamisel je zrasla med dijaki Srednje šole na Jesenicah, kjer se med drugim šolaj0 tudi bodoče medicinske sestre in tehniki. Ker so zaradi narave svojega šola*1)? bolj dojemljivi za vse vidike zdravega življenja in ker imajo tudi sposobno JJ priljubljeno mentorico (Moniko Ažman), so ob minulem dnevu nekajenja v šf pripravili zanimivo stojnico. Na njej so kadilce spodbujali, naj izročijo škatlf cigaret v zameno za jabolko. Danes ne kadim, je bilo geslo akcije. O tem, kakega zakrknjenega kadilca za dlje časa odvrnili od tobaka, pa zgodba & molči. Kakorkoli se je že razpletel dan brez cigarete, pa je splošno znano, ^ kajenje že nekaj časa ni več IN. Kdor je v trendu, ne kadi. t^VP ^ ^ NAJSTniki imamo radi modele blagovne znamke Benetton. Na Gorenjskem, to že vemo, jih lahko kupimo v prodajalnah na Bledu, v Kranju in Škojji Loki Tisti, ki nas pot večkrat zanese mimo njihovih izložb, vemo tudi to, da se je v Benettonu že začela pomlad. Oblekli si bomo lahkotnejša oblačila, se odeli v sveže pomladne barve in z lahkim korakom zakoračili pomladnim doživetjem nasproti. Kako lepi ste, lahko vidite tudi na naših Jotkah... Belina - svežina UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED Od kavboj k do visoko modnega oblačenja Blagovna znamka Z. Cavaricci v veleblagovnici Nama v Škojji Loki. Ravno na Valentinovo so v prvem nadstropju veleblagovnice Nama v Škojji Loki odprli oddelek, kjer so naprodaj oblačila zlasti za mlade. Za tiste, ki prisegate na znane blagovne znamke, je njihova nova ponudba prava poslastica. Nama je namreč ekskluzivni zastopnik izdelovalca oblačil Z. Cavaricci za srednjo in vzhodno Evropo. Gre za blagovno znamko, ki se uvršča na četreto mesto v "goung jashion" programu, takoj za l-evi'som, Calvinom Kleinom in j L 1997 ima več kot petdeset modelov različnih hlač v petih barvnih inačicah, v elastičnih ali izključno bombažnih materialih. Kroji so zelo modni, pasovi so* znižani, mikavne so tako imenovane "hipsters" hlače z različnimi všitimi žepki. Majice, srajce, bluze so največkrat oprijete barvne geometrijske sestavljanke. Rokavi so kratki ali pa jih nt Materiali so raznoliki, od pliša, mehkih elastičnih pletenin do nglonskih jersegev z geometrijskimi in čipkastimi vzorci. Vodilo blagovne znamke Z. Cavaricci je dober moden izdelek, predvsem pa kvaliteta izdelave in enostavnost vzdrževala. Sicer pa se prepričajte sami - v Nami! Športno elegantne kolekcije oblačil v belem, prešitem z zlatimi nitmi, se ne bi sramoval nihče od uveljavljenih modnih kreatorjev. Skreirali in sešili pa so jo na Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju, ki s svojimi modeli vsako leto sodeluje na ljubljanskem Sejmu mode. Tudi letos so jih predstavili na svoji stojnici Preden pa so šli modeli v Ljubljano, so dijakinje Sabina, Elvira, Meri, Klavdija, Petra in Nataša v njih pozirale našemu Gorazdu. Dijakinje iz tretjih (zaključnih) letnikov tekstilnih in obutvenih smeri so oblačila ob pomoči petnajstih mentorjev izdelale v šolskih delavnicah, materiale pa so zagotovili štirje sponzorji. Kolekcija z delovnim naslovom "Belo", je od glave do pete domači izdelek. Tudi čevlji, ki jih vidite na nosili slikah, so izdelek njihove čevljarske delavnice. Oglejte sifotke in tudi vi uživajte v njihovi belini in svežini Guessom. Kolekcija, ki Je naprodaj tudi v škofjeloški Nami obsega vse od osnovna programa kavbojk, "TO/te z vezenimi in tiskani-"J* napisi, puloverjev, do visokega modnega progra-ma- Pomladna kolekcija SiVlJST iti druge zgodbe Kako vam kaj dela domtšljga? Nekaterim s polno paro, saj se takoj odzovete na naše najnovejše akcije, ki obvezno terjajo tudi vaše sodelovanje. Še vedno je aktualna nagradna akcija 8NAJST, kjer vas sprašujemo po duhovitih odgovorih na temo vaše pričakovane polnoletnosti. Akcija ne izključuje tistih, ki so magično mejo že prestopili Pišite tudi 8NAJSTletniki in vsem skupaj približajte svoje izkušnje v zvezi s polnoletnostjo. Se še spomnite naše top lestvice, na kateri ste nizali svoje naj...naj...NAJST glasbene skupine, filmske uspešnice, blagovne znamke oblačil, hrano... in še kaj? Se navdušujete še nad čim? Tudi tu še vedno velja: sodelujte. Nagrade so mikavne. Kaj pa vzdevki ki ste jih nadeli svojim vrstnikom in oni vam? Tu mladostna domišljija najbolj pride do izraza. KOST-KO, LAJNA, BEDER, ČUPKO, BEJBA, FRENKI, ZIPKO, ČVEKA, so le nekateri od imen, ki smo jih v pravkar minulih počitniških dneh ujeli na enem od smučišč. Za pojasnila nismo spraševali Pač pa nam pišite vi: kakšne vzdevke imajo vaši sošolci prijatelji' vrstniki, dodajte komentar, da bo tudi nam jasno, in nagrada je vaša. Upamo, da počitnice niso čisto zamorile vaše domiselnosti in da vam prezračeni možgančki spet delajo, kot je treba. Odgovore pričakujemo na naslov: Gorenjski glas (rubrika NAJST), Zoisova 1, 4000 Kranj. NRHNMHHMMMHMMHMMMHHHHMH kimonov H zaliv Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv d.d., Morova 6a, 6310 Izola telefon: 066/463-100, fax: 066/62-222 .V r t\ KIJ fWMA />0M)fiA 7)0 37. 5. 7997 /?/7 bivanju min. 5 dni priznamo 10 % popusta, upokojencem pa 20 % popusta INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 066/463100, fax. 066/62222 NAGRADE: 1. 5-dnevni paket s polpenzionom za eno osebo v dvoposteljni sobi v pred- ali posezoni 1997 2. vikend paket s polpenzionom za eno osebo v dvoposteljni sobi v pred- ali posezoni 1997 3. 7-dnevna vstopnica za bazen Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 12. marca 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali kot ponavadi oddajte v turističnih društvih. PRIPRAVA ZA TISK MEDIA ART KEM. ELEMENT (AT) KOSTARIŠKI POLITIK N0BEL0VEC OSCAR ATLETSKA DISCIPLINA OSNOVNA MERA BAMBUSU PODOBNO VZHODNO POHIŠTVO IZDELOV GODAL IZ CREMONE ZA POLTON ZVIŠANI "G" POUDAREK KAREL OŠTIR PANIČEN ČLOVEK ILNATA ZEMLJA SLOV. BIV. MRTVIH NEPROFE-SIONALEC PROPAGANDNA IGRA ST. GRŠKO MESTO OB BEOCUI 10 NASLOV POVESTI JAKOBA SKETA TRIKOTNA PLOSKEV SPENCER TRACY IGRALKA NtELSEN KIT BUtaOŽEC RUSKI PIS. VSEVOLOD OČE ZAKONCEV OČE PASTIRSKA PESEM MESTO V PIEMONTU V ITALIJI TVEGANA NAPOVED 6ŠEBA IŽ MAHAB-HARATE 12 RIMSKA ŠTIRI GESLO STALNI EKVATORIALNI VETROVI PLOŠČICA KOT DEL INTEGRIR. . VEZJA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SESTAVIL F. KALAN DEL TELESA POD RAMENSKIM SKLEPOM ZNAK, KI OKLEPA BESEDO PIŠ. LINDGREN OBL. IMENA ALEKSANDER KRATICA NEKD. GIBANJA V ALŽIRIJI ČRNSKA MESTNA ČETRT UJ -J cc o o o MORSKI RAK SKUPNO IME ZA ŽENSKE ORGANE RIMSKI CESAR ELVIS PRESLEY PTIČJE KRILO GESLO OUVER REED ODISEJEV OČE PEVEC SMOLAR MESTO V SIRU! (HALEB) HRV. POKRAJINA AM. IGR. MARY VOZ Z RAVNO PLOSKVO GR. MIT. SODNIK HbžISbH RUSSELL AM. PIS. BUCK VRSTA IGLAVCA OSVEŽ. PIJAČA PESEM HVALNICA TIN UJEVIĆ RAJKO LOTRIČ ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI ANATOLIJ KARPOV IZIDOR JALOVEC GESLO GESLO OTOK ČAROVNICE KIRKE RUSKI PLETEN BIČ GOROVJE V BURMI HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV... ajlepših kotičkov na naši obali, na južnem delu izolskega zaliva, vas pričakujejo v hotelskem naselju SIMONOV ZALIV: Obdano je z bogatim sredozemskim zelenjem in s še danes vidnimi ostanki rimskega naselja HALIAETUM. V hotelskem naselju so na razpolago udobne dvo- in večposteljne sobe v več objektih. Vse sobe imajo tuš, wc in telefon, nekatere tudi balkon, pogled na morje, SAT-TVin minibar. V poletnih mesecih se hotelske zmogljivosti povečajo še z zmogljivostmi v zasebnih sobah ter počitniških stanovanjih v blizini hotelskega naselja. V osrednji restavraciji vam poleg bogatega samopostrežnega zajtrka nudijo solatni bife ter dnevno izbiro menijev (mesni, ribji in vegetarijanski). Bazen z ogrevano morsko vodo je julija in avgusta zaprt, saj je tik ob hotelskem naselju prekrasna plaza v naravnem zalivu, ki je zelo primerna tudi za otroke. Poleg bogate gostinske ponudbe z žara in bifeja na plaži je tu veliko možnosti za šport in rekreacijo - odbojka na mivki, trampolin za otroke, izposojanje raznih plovil, namizni tenis, vrtni šah, velik VODNI TOBOGAN, peskovnik z igrali za otroke... V naselju so še tri peščena tenis igrišča, igrišče za minigolf, kozmetični salon z masažo in pedikuro ter frizerski salon. Redno so organizirane tudi razne prireditve za popestritev bivanja v hotelskem naselju. ... VAŠ POČITNIŠKI IZZIV ANDREJ POLENEC, glavni direktor kranjske ISKRATEL, nagrajen za izjemne gospodarske dosežke Nagrajen direktor najboljše gorenjske tovarne Iskratel že vseh sedem let posluje uspešno, kar dolgo niso javno oznanjali, zato lahko rečemo, da je nagrada končno v pravih rokah. fcjjjj* febr. - Andrej Polenec je aprila h - Prevze' vodenje kranjske Tele- jptike, ki je bila tedaj v hudi krizi, »nes je že skoraj pozabljena, kar je l^umljivo, saj je novo vodstvo postno podjetje Iskratel, ki danes prenavlja najuspešnejšo tovarno na I 0renjskem. Iskratel pa ni pomembna Za Kranj oziroma Gorenjsko, temveč 1 vso državo, saj je največja softverska kvarna v Sloveniji. Hkrati pa je p'čen primer sodelovanja z nemškim 'e|nensom, torej s tujim kapitalom, ki Ba pri nas tako bojimo. . .Kaj yam pomeni nagrada za Jfcmne gospodarske dosežke? L Daleč najboljša nagrada je, da je J^ja uspešna. Iskratel je vsa leta jpjovala pozitivno, tudi v najtežjih trp 4?° razPadu jugoslovanskega &a- Tega nismo javno oznanjali, •j?Se muke pa so bile težje kot aitiove ali Litostrojeve, saj je naša n^a tržno in razvojno zahtevna. Kot jPeŠne bi nas torej lahko videli že ni?*res Pa Je. da se tudi namenoma »mo medijsko pojavljali, saj je bilo 5j.anJe o težavah nekdanje Telema-2elo aferaško. Po ustanovitvi jJaJetja Iskratel spomladi 1989 je bj ° Poslovanje vsa leta pozitivno, če v l.° medijsko bolj poudarjali, bi bili p/Jetno nagrade deležni že prej, saj slo v strukturo rezultatov ni ravno renska veščost. Moram pa seveda Prj'' da nagrade ne jemljem kot n *nanje posamezniku, temveč celot-v Ju podjetju, ožjemu in širšemu 350 H;jpvu. ki mora motivirati storniranih inženirjev v razvoju, ° prodajalcev in projektantov v *rketingu in prodaji, tisoč zaposle-!! v. Kranju in dvesto v naši mreži v Iskratel je uspela obdržati lastni Jb°8r.am telefonskih central SI 2000, Kako ste izdelek? "Ob koncu osemdesetih let ie bilo partnerstvo s Siemensom zelo pomemben korak, naslednjega, strateško zelo pomembnega pa smo naredili leta 1993, ko je upravni odbor sprejel strateški plan razvoja nove generacije telefonskih central SI 2000, kar je bil zelo pomemben mejnik. Če s tem takrat ne bi startali, bi bili danes že bistveno manjši in bistveno manj pomembna firma. Tretji mejnik pa je letošnje in prihodnje leto, ko bodo na trg ^prišli izdelki nove generacije "U »»j --------- -------"-----7 " O I------ -------- --- - O--------J DwJ m Pa izdelujete licenčne Sie- telefonskih central. Razvojni stroški MlSove EVVSD9 J_____*~ An dUsJ ..s.Vetovni telekomunikacijski in-»zato Poteka zel° nitra globalizaci- NrV Je res ma'° ^rm' so usPe^e ^'slim laStni izdelek in lastni razvoj, firm da smo ena izmed dvanajstih so doslej znašali že 40 milijonov mark, celotni bodo od 60 do 70 milijonov mark. Letos začenjamo s trženjem novega sistema, ki je pogoj in garancija naša nadaljne uspešnosti. Izziv današnjega in jutrišnjega dne je ^elfXSvetu' Ki ima lastni digitalni generični produkt, naslednji pa je v j5'eK pziroma telefonsko centralo, seveda povezan z našo ekonomiko, poslovno uspešni bomo tudi v bod- eksploatacijo bo šla aprila, maja ka7'[°P[ jin je šest, sedem. Malce je samo naša, da statut in vsi-drugi dokumenti zahtevajo soglasje obeh lastnikov, čeprav ima Siemens 47,7-od-stotni delež, domači lastniki pa 52,3-odstotnega. Dva lastnika imamo in dva sistema, kar bi lahko pomenilo, da težko usklajujemo interese, vendar temu ni tako. Usklajevanje je operativno sicer nekoliko daljše, vendar je morda prav to prednost, saj zahteva poglobljene odločitve. Če pogledam evropske in svetovne trende, so skupna vlaganja, ki so nastala za en izdelek in eno državo, običajno na pragu zapiranja oziroma postajajo navadne prodajne, projektivne in servisne organizacije. Za nas je bil že jugoslovanski trg premajhen, kaj šele slovenski, zato smo bili že pred Siemen-sovim prihodom izvozno usmerjeni in že na začetku smo zahtevali in dobili izvozne pravice za druge trge. Že od samega začetka je bila vgrajena želja in zahteva pa tudi Siemensova potreba, da nam da pravico prodaje na drugih trgih, to je na vzhodnih trgih in znotraj njih v Sovjetski zvezi, posebej Rusiji. Ob tem pa za naše SI 2000 nimamo nobene tržne omejitve, vse to nam omogoča širši ekonomski prostor, da lahko povečujemo obsege prodaje. Skupna vlaganja se v deželah kot je Grčija, Portugalska spreminjajo v prodajno projektivne centre, ki izgubljajo proizvodnjo. Mi pa smo jo uspeli obdržati, seveda pa se bo treba potrjevati tudi jutri." Kako daleč ste s petko, kakor popularno pravimo novi generaciji telefonskih central SI 2000? "To je generični izdelek, kar pomeni, da ima več podizdelkov. Zdaj je že v fazi hišne centrale in kot centrala za posebna omrežja, dobavljena je bila denimo Dravskim elektrarnam. Podobna je že montirana v Rusijji, v nas povečanje izvoza, kar je povezano !nduštr^** J° lma lahko le, če je ta z velikimi vlaganji v trg, saj vsak jule] J2 3 Prav'mo usmerjena. Lani je resen pohod na trg zahteva prilagodi y*oz 66-odstotni delež, letos bo ditev sistema, atestiranje in pripravo odstotjf °^stotne8a' to seveda ni 90 trženja, kar gre v nekaj milijonov firrtia.h • kakor v nekaterih drugih mark. Običajno pa zahtevajo tudi ^OrnačeVendar Pa Je tudi znotraj naše lokalizacijo v obliki nacionalne proiz-dajarri(VProdaje precej izvoza. Pro- vodnje, kar seveda pomeni skupna LV°Jih .denimo firmi Teling, kivečino vlaganja, postaviti je treba ekipo in c'jslce r 'k°V izvozi. Telekomuni- opremo, tudi z elementi proizvodnje. U^rie me P° svetu so izvozno Ko je šolana ekipa povezana v naš odstne'. ven4ar imajo le približno informacijski sistem in tehnološki Zaradi i0-.ov izvoza. Mi pa smo prodajni sistem, smo šele pripravlje-s°jeni ntl*rne mase ekonomije ob- ni na tržnje. Trženje je potemtakem ^darie3 lZvoz' bistveno bolj je zelo kompleksno kot razvoj sam in je ^Hio o • Je domači trg soraz- naš izziv za prihodnja leta." Kdo io v„x , Nemški Siemens je 47,7-odstotni lastnik Iskratela, kakšne so sedem- oče, če bomo povečali prodajo. Čaka Začetek prodaje in komercialne uporabe je torej že v prvi polovici letošnjega leta, z nadaljnimi pilotskimi projetki računamo že jeseni, tako doma kot v izvozu." ^trgjj1?*** 8'avni kupec na doma letne izkušnje? Kakšen tehnološki korak pravzaprav pomeni petka? "Zunanja pojavnost je, da v primerjavi s centralami SI 2000 iz leta 1992 zavzame le četrtino prostora. Znotraj se je delež hardvera zmanjšal, delež softvera pa povečal, kar je bilo potrebno, da smo dosegli večjo funkcionalnost. Ima ISDN storitve, o katerih stalno govorimo, specialno signalizacijo številk sedem, ki je predpogoj modernih sistemov, večjo procesno moč, ker je v celoti digitalna. Predvsem je pomembna njena 8,ede na fVI telef°nskih central, ne J^nia h ' da se tT& odpirajo in se Jija ^monopolizacija, kot indus-čUe »mamo nobene formalne zaš-nas Te, "as Je vsekakor priznanje, da ?edevaL_om Jemlje kot partnerja. eva na Z" ,JCL\,UJC KOt Partnerja, sodoh lahko nudimo funkcijske m?.n_?lstem!.ne samo danes, "Tel k fr?rtner. zadUŠ •naš glavni domači "Naša posebnost je, ki je morda res procesna moč, saj smo prišli na me V dobavi tJZ^™*™*™± I--_J Podjetje Iskratel je bilo ustanovljeno spomladi 1989, iz nekdanje Telematike so izločili program telefonskih central in se odločili za skupno vlaganje z nemškim Siemensom, ki je postal 47,76-odstotni lastnik podjetja. Iskratel ima dva lastnika in dva sistema, saj izdelujejo licenčne EWSD in lastne telefonske centrale SI 2000. Postopoma jima dodajajo nove, sorodne izdelke. Lani so izdelali in prodali rekordnih 005 tisoč priključkov, od tega je bilo tri četrtine izvoženih. Lani je promet znašal 171 milijonov mark, ustvarili so 3,9 milijona mark dobička, leto poprej 3,3 milijona mark. Zaposlenih je 1.037 ljudi, od tega JO odstotkov z visokošolsko izobrazbo, z razvojem se jih ukvarja 337. Na zaposlenega je Iskratel lani iztrlil 160 tisoč mark. Tehnologijo so doslej prenesli v Turčijo, Rusijo in Ukrajino. isfcratei te vseh sedem let uspešno vodi Andrej Polenec iz Kranja, aipiomiram ekonomist, ki tekoče govori francosko in angleško, uspešno pase sporazumeva tudi v ruskem, nemškem in italijanskem jeziku. Pred prihodom v Iskratel je štiri leta delal v kranjski Savi, nato dvanajst let v IsKra Lommerce v tedanjo Telematiko pa je prišel aprila 1987, v času njene največje krize. Usklajeval je postavitev Iskratela s skupnim vlaganjem nemškega Siemensa ?° donnu, za8°tavljamo tudi ustrezna tW JCVanJe' modernizacijo sis-eVropskik Z? Jutri in Pojutrišnjem, po V doh trendih- °b vsej higieni Hore l' kvalitete. servisa in k °Pski vse se dogaja na Hdba ?Vum' Je tudi naša cenovna TNemliiv, Šnr3' da Je za Telekom IeleW h To,pomeni' da si je Hartner?a d!Jansko izl>ral pravega r»ače innf .Zaradi resPektiranja Valie imeministra za obrt in turizem, ki ga D° predlagala Slovenska ljudska strank* • J.Košnjek Kij ue, M Temelji za gospodarsko prenovo Slovenije Management ni opravil svoje naloge Takšne in drugačne kritike na račun slovenske razvojne, predvsem gospodarske strategij? povedali na posvetovanju o temeljih za gospodarsko prenovo Slovenije, ki so ga organih *ar državni svet, društvo Slovenski razvojni svet in Revija 2000. Jj Ljubljana, 28. februarja - Z je Slovenija relativno majhna moč pri dobivanju novih nar- zasukali na bolje, če bi Pj|jjj Un, ugotovitvami, da ima vlada, ki država in ker v tranziciji nima očil. V tem oziru slovenski nostavili sistem in se jjj. ^ stabilnega pravnega in eko- management ni opravil svoje nepotrebne hierarhije,.,c o$e nomskega okolja, mora opus- naloge. Manjka nam mlajših zboljšali delovno discip je2 titi politiko ekonomskega moči in svežih idej. V tem zmanjšali reklamacije in e/ razpolaga z najmanj polovico javnega denarja v državi, v rokah vzvode gospodarske politike, je začel sredino posvetovanje o gospodarski prenovi Slovenije državni svetnik prof. dr. France Vodopivec. V sedmih letih samostojnosti nimamo resne in dobre industrijske politike. Če bi jo imeli, ne bi propadala znana podjetja in ne bi 150.000 ljudi ostalo brez dela. Problemi niso le gospodarski, ampak tudi politični. Nobena njiva se sama ne zaseje. Sam zraste le plevel. Slovenija naj se zgleduje po sebi primerljivih in uspešnih državah, je povedal dr. France Vodopivec. Dr. Miran Mi-helčič je ugotavljal, da je v preobrazbi gospodarskega sistema preveč politike in premalo ekonomske logike, zato so rezultati tranzicije slabi. Oceniti bi bilo treba, kje smo. Ker je nezaposlenost na skrajni meji, lahko doživi država socialni zlom, če ne bomo v prihodnjih petih letih zaposlili 40.000 ljudi in dobili 200 milijard tolarjev dodatnega kapitala. Večji del ga bomo morali zagotoviti sami. Gospodarska rast pa mora temeljiti tudi na zaupanju in poštenosti. Janvit Golob in Tit Turnšek poudarjata nujen nacionalni konsenz pri sprejemanju strategije razvoja. Slovenija se mora najprej notranje povezati in ohraniti stabilen sistem vrednot ter se šele nato odpreti Evropi. Ker liberalizma. Predvsem mora oziru gospodarijo podjetja s* neje dobavljali blago (bn STRANKARSKE NOVlCj ohraniti zdrava jedra velikih tujim kapitalom in tujim man- plačevanja penalov). ty\[\c in srednjih podjetij ter se agementom boljše. Brez veli- razmere v podjetjih bj zaščititi pred sovražnimi pre- kih naložb bi lahko stvari treba urediti. • J.KoŠnje vzemi in škodljivimi razprodajami podjetij v stečajih. Mag. Štefan Celan je pozival k davčnim olajšavam za raziskave in razvoj, Jožefa Miklič pa je govorila o zmanjševanju nezaposlenosti in vzpostavitvi poslovnega odnosa med lastniki kapitala, delodajalci in državo. Dr. Stane Uhan je v razpravi o sistemu plač dejal, da so plače zapletena ekonomska kategorija, ki igra svojo vlogo na državni, podjetniški in osebni ravni, plače pa imajo še strokovno, motivacijsko, socialno in psihološko plat. Delo mora biti boljše plačano kot nedelo oziroma čas izven dela, gospodarska kriza pa se ne rešuje z zniževanjem plač ampak z zviševanjem dodane vrednosti. Management mora po sistemu "dam - daj" zagotoviti pogoje za delo, potem pa terjati učinke in jih plačati. Kritiko na račun slovenskega managementa je izrekel dr.Marko Kos.Dejal je, da smo v krizi, da po dodani vrednosti k proizvodu zaostajamo za jedrom Evrope in da gospodarstva nismo uspeli prestruktuirati kljub polovično zmanjšani zaposlenosti. Po njegovem mnenju gre za ne- »vti r Slovenska nacionalna desnica Desnica toži televizijo toj Ljubljana, 28. februarja - Slovenska nacionalna desnica Javni zavod Radio Televizija Slovenija, ker je pred )an f0ti' novembrskimi državnozborskimi volitvami samovoljno m P3 zakonito Slovensko nacionalno desnico izločila in ji na $^ trikrat manj časa za predstavitev. Televizija je kot trdnjava\ a, sil vztrajala in upoštevala osem in ne devet parlamentarnih s ^ €*\ Šele Vrh ovno sodišče je trmoglavcem odprlo oči, ne pa tuu ^ ^ in razsodilo, da ima SND prav. S tem je bil razveljavljen ^ Sveta TVS. Odgovorni na TV pet dni pred volitvami te|5%i!r spoštovali, ampak so zavlačevali. SND toži televizijo za L $ jonov tolarjev odškodnine. Če ne bo pripravljenosti na PJr \\f, dogovor, bo vložen zahtevek za nadaljnjih 200 milijonov Si stranka v prihodnjih štirih letih ne bo dobila iz proračuna. ^ carji upajo, da bo novi direktor toliko razumen, da bo Pr,?-jVi, na dialog. Potem bodo desničarji tudi z zahtevki prizanesij Slovenska ljudska stranka Podpora sosedov nudi Ljubljana, 28. februarja - Predsednik Slovenske U ^ stranke Marjan Podobnik se je pogovarjal z ^ J>j\A veleposlanikom v Ljubljani dr. Gerdardom K. \^^~$s\ Avstrijski veleposlanik je izrazil zadovoljstvo, kerdve J^w stranki rešujeta zahtevni politični položaj v Sloveniji po j M Veleposlanik dr. VVagner je izrazil pripravljenost za vJP°gtrsfi£ llovensko in avstrijsko U"d stra1. sodel« ovanja med Vodstvo SLS bo obiskalo predsednika avstrijske ljudske ^ in avstrijskega zunajega ministra Schuessla. Zelja a prti partnerske stranke je, da se Slovenska ljudska stranKa # j,r> vključi v mednarodno organizacijo ljudskih strank EDU WM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Lektoriranje na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi?J* Stanuj' Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Viirn ^ p ^ ■ v,™ r< t- i J a t • ur' Wf -------.T""' ——«"•-■■i*- Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Meo>đ $j:te' i S&SSi? 'TČR> T,Sk ^as°P's°v S rev&d dH LJublJana' V«*niStvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali fg^J 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odz.vn.ku; uradne ure: vlak dan od 7. do 1?. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin«' v r obračun - individualni naročnik, imajofO^^kov^tJjU. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstot« . 0b< trei OrjJ št* »lik % sPo v« t«n Po< N it** Pla *• ]eti v*t. Pot se . Pre' Po t časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 160 SIT Občinski svet Kranjska Gora o Planici Planica je molzna krava Občina Kranjska Gora je želela urediti razmere v Planici, a se vplivni možje iz Ljubljane in Smučarske zveze z domačini sploh nočejo pogovarjati. Kako more imeti Organizacijski komite Planica svoj žiro račun? J^njska Gora, 27. februarja - Na zadnji svoja zemljišča v Planici, tudi zemljišče, Ji' občinskega sveta Kranjska Gora je kjer stoji stavba Kavka, ki je še vedno črna rjjktor Zavoda Planica Jože Lavtižar gradnja in v kateri ima sedež Klub poročilo o delu Zavoda, ki so ga ?«novili občina, Ministrstvo za šolstvo * sport in Smučarska zveza Slovenije, jj^vod Planica naj bi upravljal z zeml-ffl vzdrževal in tržil Planico, a v Planici deluje še in v Raten ima prijateljev Planice. Ministrstvo za šolstvo in šport je dalo 16 milijonov tolarjev za obnovo velikanke, 17 milijonov tolarjev pa naj bi prispeval za obnovo Organizacijski komite Planice, ki denarja še ni dal. Klub prijateljev Planice, iz Na velikanki je opravljenih 70 odstotkov vseh del. y V razpravi so dejali, da je občina Kranjska Gora storila vse, da bi bili odnosi v Planici urejeni, vendar žal brez uspeha. Interesi v Planici s strani OK in Smučarske zveze so preveliki, gre pa seveda za denar. Župan kranjskogorske občine Jože Kotnik je dejal, da so se pogodbe o dobrih namerah očitno podpisovale s figo v žepu. Dejstvo je, da se slovenski skakalni šport financira iz planiške prireditve, Organizacijski komite Planica razpolaga z vsem denarjem ob soglasju Smučarske zveze, ki v Planici ne pusti niti lna je zavodu odstopila v upravljanje enega samega tolarja. Jegovih vrst se je" ustanovil še Organiza ?Jski komite Planica. Tu je še domače T°rtno društvo. Klub prijateljev Planice, Jjtoače športno društvo in Smučarska ^eza Slovenije naj bi podpisali pismo o Jarneri in se nekako združili v prizade-gfjihtfa dobrobit Planice, a Klub prija-'ei)ev Planice in Smučarska zveza v "obenem primeru nista želeli nobenih z domačini, niti ne z Zavodom Jvezav "lani"- ica. Va^.av°du Planica je ob velikih prizade-,ast» rateške •-vendarle uspelo, da je pridobil v iasr Je 30 nektarov zemljišč, ki so v ojj^ateške agrarne skupnosti in tudi Kako je mogoče, da ima Organizacijski komite svoj žiro račun, kar je izven vseh zakonskih določil! Vsa zgodba slovenskega skakalnega športa se dogaja v Planici. Planica financira skakalce, saj je čistega izkupička milijon nemških mark. In v tem je vsa njena nesrečna zgodba. Planica je molzna krava, ki jo vsi molzejo, po prireditvi pa vse propada. Kriminal je, kaj se dogaja z velikanko! Planica mora postati rateška - ne glede na vplivne ljubljanske može, ki je nočejo izpustiti iz rok! Ratečani in Kranjskogorci že očitajo svetnikom strahopetnost, češ, da ne morejo urediti zadev v smislu, da s Planico vse leto upravljajo domačini,vendar na vse pozive za skupne dogovore z OK Planica s strani Kluba prijateljev Planice in ne OK ni bilo nobenega odziva. Ratečani nočejo f>reprečiti tekme niti ne izsiljujejo, želijo e, da so v Planici čisti računi in da Planica sama od prireditve tudi kaj ima. D.Sedej SeJa bohinjskega sveta f Poletna parkirnina ostaja nespremenjena Fužin« -TJ" - — ™n * Etna - Voje, Vogar - Planina Blato pa 700 tolarjev. j^ijska Bistrica - Občinski svet je na K*n, Sred° s°g,ašal z županovim pre-*»do ' da naJ D' bi,a ,ct°šnja poletna ll0Lj pestila za uporabo parkirišč ob pa gibkem jezeru enaka lanskim, realno tja I na ""»ko inflacijo celo nekoliko Mi * tttnZ? CnP*n Franc Kramar je predlog y HeJ^JU takole: namen odloka o promet-^ki ln obalnem režimu na območju U . n! U8t>arjanje dobička, ampak javljanje reda in denarja za vzdrže-\l w£Veda in «stoče ob jezeru, stopnja V> jJ!Tj!Je toni ni presegla desetih odstotkov, JJ« slabšega obiska je bilo ob jezeru nj1! problema s prometom, z enakim ^ hh!°mes|nom bi prispevali k dobremu flf*** občine. hl V Poletni sezoni bo za parkiranje in 1.000 tolarjev za kombi ali terensko vozilo. Upravljala planinskih koč in drugi, ki cesto uporabljajo za pridobitne namene (prevoz jadralnih padalcev), bodo morali letos za letno dovolilnico odšteti 50.000 tolarjev ali 36.000 več kot lani. Če občinski svet ne bo spreminjal odloka o prometnem in obalnem režimu na območju jezera, bo kartica Gost Bohinja stala 1.400 tolarjev, letna dovolilnica za občane Bohinja 1.400 tolarjev, za lastnike počitniških stavb pa 7.000 tolarjev. Občina že ima proračun Občinski svet je na seji v sredo sprejel tudi letošnji občinski proračun. V občinsko blagajno naj bi letos iz različnih virov in da bi postavko za izdelavo urbanistične zasnove Bohinjske Bistrice in zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica - Center povečali z 2,5 na 3 milijone tolarjev. S sankanjem še ne bo nič Še največ razprave je bilo o denarju za obnovo sankaške proge. Župan Franc Kramar je ob tem poudaril, da bi v letošnjem proračunu sicer lahko zagotovili 300 tisoč tolarjev za prvi del obnove (terenska dela, ureditev nabrežin, odvodnjavanje, zaščita ovinkov, ureditev vodovoda in dostopnih potiza gledalce), vendar je opozarjal na velikost celotne naložbe, za katero bi bilo treba zagotoviti v prihodnih letih še najmanj sedem milijonov tolarjev. "priteklo" nekaj manj kot 440 milijonov Župan je tudi menil, da bi bilo prezgodaj tolarjev, med katerimi je tudi dobrih 40 namenjati denar za naložbo, za katero ni kaj vse bi obnova obsegala, koliko bi stala in kako naj bi jo financirali, kakšno je zanimanje mladih za sankaški šport, kako bi sankaško progo vključili v turistično ponudbo... • C. Zaplotnik °sebnivu,n Parkiriščih (druga cona) \ ^obuJ™350 tolarjev, za kombi 500 in za nega postajališča v Bohinjski Bistrici in 900 Ceste a tolarjev. Za uporabo gozdne tisoč tolarjev za izgradnjo kapelice na V0ga °.d Stare Fužine do planin Voje, Goreljku. Ni pa soglašal s tem, da bi v ^račii ln Blato b°do v letošnji sezoni letošnjem proračunu za obnovo sankaške ^junavali 700 tolarjev za osebno vozilo proge Belvedere namenili 300 tisoč tolarjev Naiseta seja občinskega sveta Železniki a Selškem je doma trma SeVi^' P°skus» da bi sprejeli nov odlok o nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč, ni ■ * * »odo ponovno poskusili spremeniti občinski statut? -..,„ . ,- Na najpotrebnejše investicije, za m.^»ne obcinskega sveta katere se v občinskem svetu 0 2bJra rij"}- kraJu' kJer sporazumeli za naslednji načel Kučanih« S^etmki Pa so ni kompromis: dve tretjini S Vsej ohw«-aj se.uP°rablJa denarja naj se nameni Železni- t.i-J. ut,cini, saj •»— _____i._i^- zaostalih obveznosti tovarne jena stanovanja objavijo razpis pri nadomestilih za stavbna • S. Zargi J^niTi11!: Saj 80 tudi Ssrnisein.Jfi3 občino °no, torej v večje in kom, tretjino pa okolici, in to načelo naj bi vgradili najprej v statut, nato pa še v odlok. Žalostna posledica pa bo, da bo ves postopek verjetno trajal več kot pol leta, tako da bo mogoče odlok uveljaviti šele z POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE __TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNMJMESIA^ Občinski svet Kamnika o prometni ureditvi Obvoznica in promet skozi mesto Občinski svetniki so na seji v sredo zavrnili predlog programa dopolnitev glede izgradnje zahodne obvoznice. Razpravo o tej občutljivi problematiki so vrnili na začetek. Kamnik, 27. februarja * Na gradnjo tako imenovane zahodne obvoznice se v Kamniku pripravlja« jo že dlje časa. S cestnim obročem okrog mesta bi namreč radi razbremenili promet v mestu. Predlaga* ni program dopolnitve četrte variante prometne Študije mesta Kamnika pa je že pred sredino razpravo v občinskem svetu vzbudil precej polemike med prebivalci mesta. Slišati je bilo mnenja, da strokovnjaki ne upoštevajo vsakodnevnih življenjskih in bivalnih potreb prebivalcev in zato tokrat glede predlaganega programa četrte variante ne mislijo popuščati. Podobno so ugotavljali oziroma ocenjevali pomanjkljivosti v predlagani varianti tudi člani občinskega sveta. Tako tudi najnovejši predlog ne prinaša pričakovanih potrebnih razbremenitev prometa v mestnem središču. Po mnenju prebivalcev in svetnikov predlog tokrat ni dovolj strokovno pretehtan, ni pa tudi soglasij lastnikov zemljišč. Poleg prometnih pomanjkljivosti so pripombe tudi na račun neusklajenosti s spomeniškim varstvom oziroma zaščitenih objektov prve kategorije. Poleg obvoznice, ki bi morala biti strokovno in "vsakodnevno prijazna" oziroma učinkovita, pa velja opredeliti tudi tako imenovano prometno povezavo sever-jug. Po živahni razpravi na seji občinskega sveta so odločili, da se predlagam program dopolnitve Četrte variante prometne študije mesta Kamnik preimenuje v osnutek, hkrati pa se pri oblikovanju predloga upošteva vsa mnenja m pripombe iz razprave. Poudarjena je bila tudi ocena, da nenazadnje ob sprejetju takšnega stališča m nič narobe, če se o tako pomembnem vprašanju pojavlja več Študij oziroma varinat. A. Zalar Z zasedanja občinskega sveta v Tržiču Tržiški grb in zastava sta že izbrana Odlok o grbu in zastavi bodo še dopolnili in ga sprejeli na prihodnji seji. Tokratno sejo so razdelili na dva dela. Tržič, 27. februarja - Zaradi odsotnosti predsednika Petra Smuka je 18. redno sejo tržiškega občinskega sveta vodila pod-predsednica Marija Simenko-Vodnjov. Svetniki so se strinjali z njenim predlogom, da seja lahko traja najdalj tri ure. Čeprav so kar pet točk izločili iz dnevnega reda, so še štiri ostale za nadaljevanje seje prihodnjo sredo. Odlok o grbu in zastavi občine Tržič je bil sicer že drugič na klopeh občinskih svetnikov, vendar ga niso sprejeli kot predlog. Razlog so bile predvsem pripombe na besedilo odloka in ponudba dveh variant za izbiro zastave. Čeprav so svetniki pred odločanjem želeli dobiti tudi barvne osnutke zastave, so se na osnovi prikazanih modelov vendarle odločili za drugo varianto. Zastava je modra in bela, obe polji pa vertikalno ločuje po sredini cinasti rez. Za grb je bilo že prej znano, da predstavlja srebrno mestno obzidje s štirimi cinami na modrem ščitu. Ob osnutku predloga odloka o ureditvi prometa v mestu in naseljih so imeli razpravljala vrsto pomislekov. Ugotovljali so predvsem, da zaradi pomanjkanja parkirišč v mestih ni moč uvajati visokih kazni za parkiranje na nedovoljenih mestih. Zahtevali so, naj urad za pravne zadeve ponovno pripravi osnutek odloka in ga dopolni tudi z grafičnim prikazom parkirišč v mestnem jedru in Bistrici. Enako usodo je zaradi mnogih pripomb doživel osnutek odloka o neprometnih znakih v občini Tržič. Urad za finance je predlagal, naj bi povečali vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki že od leta 1995 znaša 0,141 SIT. Predlog za povečanje na 0,151 SIT so svetniki zavrnili, saj je v razpravi prevladalo mnenje, da je bolj smiselna izterjava denarja od vseh zavezancev kot pa povečanje točke zaradi neplačnikov. Na seji so razpravljali tudi o širših regionalnih fiovezavah občine. Potrdi-i so predlog občinske uprave za izvedbo vseh ?ostopkov, da bo občina ržič postala polnopravna članica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije - Združenja občin in mest Slovenije, strinjali pa so se tudi, naj občinska uprava predlaga vključitev v Združenje alpskih mest, ko bo to za občino interesno in finančno najugodnejše. Odlok o začasnem financiranju skupne porabe, za katerega so tokrat pripravili gradivo trije svetniki, bodo uskladili s predlogom občinske uprave in ga obravnavali na prihodnji seji kot en predlog. Napetost se ie stopnjevala tudi ob problematiki razpisov za oddajo javnih naročil, za katero pa se je občinski svet odločil, naj nadzorni svet preveri gradivo skupaj s pogodbo med tovarno Peko, občino Tržič in Gorenjsko banko za prodajo poslovne zgradbe. Svetniki so še zavrnili predlog sklepa, naj se v letošnjem proračunu nameni 1,6 milijona SIT za praznovanje 70-letnice Pihalnega orkestra Tržič. O tem sebosta v 14 dneh dogovorila s predsednikom orkestra tržiški župan in predsednik občinskega sveta. • S. Saje KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1996. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike in risbe Izidor Jalovec V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akvarele akad. slikar Damijan Stepančič. V preddverju Iskratel je na ogled razstava Kranjski slikarji - figuraliki. V kranjskem župnišču razstavlja Lojze Čampa male plastike-Odrešenjska drama. V paviljonu Elekro Kranj razstavljajo slikarji likovne skupine KUD Sava Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja slike akad. slikar Marjan Skumavc. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled društvena razstava fotografij in diapozitivov Radovljica 96 Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Avla Občine Radovljica je na ogled razstav Knjižnice A. T. Linharta Utrinki iz albuma. BLED - V hotelu Astoria razstavlja fotografije Jote Podlogar, slike pa člani Likovne sekcije VIR Radovljica. V Vili Nana je na ogled razstava slovenskih in hrvaških slikarjev naive. BOH. BISTRICA - V Kulturnem domu J. Ažmana je na ogled 6. razstava fotografij Foto kluba Boihinj. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro, med tednom pa le med 9. in 13. uro. V stolpu Loškega gradu je vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure na ogled razstava mineralov z naslovom Loški kremen. V galeriji Fara razstavlja akvarele akad. slikar in grafik Adel Seyoun. V Knjižnici I. Tavčarja so na ogled ilustracije za Visoško kroniko slikarja Iveta Šubica. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Vesna Dolenc iz Škofje Loke risbe s suhimi barvami na temo Barvite podobe iz živalskega sveta. V kapeli Puštalskega gradu je na ogled razstava del nastalih v 2. slikarski koloniji v čast Antona Aibeta. NAGRADA HENRV FORD Letošnji razpis Nagrade Henry Ford za ohranitev evropske naravne in kulturne dediščine je s skladom petsto tisoč ameriških dolarjev namenjen nagrajevanju najuspešnejših projektov v 27 evropskih državah. V Sloveniji bodo projekti razvrščeni v štiri kategorije: naravno okolje, kulturna dediščina, varstveni inženiring in mladinski projekti. Nagrada je namenjena posameznikom, naravovarstvenim organizacijam in drugim skupinam. Slovenski zmagovalec bo prejel denarno nagrado v višini deset tisoč ameriških dolarjev in trofejo nacionalne nagrade, imel pa bo tudi priložnost sodelovati na tekmovanju za evropsko nagrado. Rok prijave je 2. april. Predsednik nagrade je VVilliam Clay Ford ml., pravnuk Henrvja Forda, žiriji pa predseduje nadvojvoda George Habsburg, vnuk cesarja Charlesa I. Prijavnice so na naslovu: Zlatko Horvat, Summit motors, Ljubljana d.o.o, 1000 Ljubljana, Leskoškova c. 4, tel: 061/ 1402019, fax: 061/1402018. Zveza kulturnih organlzaolj Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj #2GXM3£ **Tl MRI* Romana Krajnčani VSI VESELO POJEMO Z ROMANO KRAJNCAN sobota, 1. marca 1997, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MTA°Ni'NA "teif1* "°E8 SI ŽELITE ZNATI VEC? V Radovljici organiziramo tečaj tujih jezikov v prijetnih, manjših skupinah. Poudarek je na konverzaciji in rabi tujega jezika v vsakdanjem livljenju. Da bi vam ustregli, smo vam pripravili več možnosti: - 45-urni osveiitveni tečaj nemščine in angleščine; za tiste, ki so se tujega jezika ie učili, pa ga dalj časa niso uporabljali - 90-urni tečaj nemščine in angleščine, začetni in nadaljevalni, primeren za tiste, ki so odkrili kako majhna je Slovenija - individualne ure, za tiste, ki potrebujejo strokovno obliko konverzacije - otroški tečaji, učenja tujega jezika Za vse informacije smo vam na voljo, če pokličete telefonsko številko 715-515 ali 715-988 vsak dan med 8.00 in 15.30, razen ob sobotah in nedeljah. PRIČAKUJEMO VAŠ KLIC! ifs-DIDHKfn Sprememba umetniškega vodstva v PG Kranj DRUGO GLEDALIŠČE, DRUGAČEN IZZfl Kranj - Po več kot dveh desetletjih - natančneje dvaindvajsetih gledaliških sezonah - se z aprilom iz kranjske? Prešernovega gledališča odpravlja v SLG Celje dosedanji umetniški vodja Matija Logar. V zgodovini slovenski1 gledališč je njegov staž samo v enem gledališču brez dvoma med najdaljšimi. Bil je prav gotovo v pomembni razdobju (zelo dejavno) zraven, ko se je ponovno rojevalo poklicno gledališče. Več kot dve desetletji umetniškega vodenja gledališča, nekateri pravijo, da ie takšno obdobje kar predolgo, je najbrž treba zdaj ob vašem odhodu gledati z več plati. Ob vašem ne ravno majhnem prizadevanju je gledališče iz amaterskega prestopilo v polprofesionalno stanje in končno koncem osemdesetih let tudi znova, po več kot tridesetih letih premora, postalo poklicno. Vaše vizije razvoja gledališča so se najbrž deloma udejanile, ne pa docela. Zakaj? "Ko sem leta 1975 prišel kot umetniški vodja v Prešernovo gledališče, sem dovolj glasno povedal, da si bom prizadeval za postopno (da se je slišalo bolj nedolžno) profesionalizacijo gledališča. O datumu pa seveda nisem govoril, vsaj naglas ne; interni datum, če lahko tako rečem, je bil na koncu tega tisočletja. Profesionalizacijo sem razumel tako, da bi se bilo gledališče sposobno v okviru tedanjega jugoslo-vanskega gledališkega prostora umestiti med gledališča, ki pritegujejo največjo pozornost. To je gledališču tudi dokaj hitro uspelo. Selektorji z vsen koncev, na primer s sarajevskega festivala, Steriji-nega pozorja, z Bitefa so prihajali gledat predstave v Kranj. S Šeligovo Svatbo se je po mojem mnenju gledališče v začetku osemdesetih let povzpelo prav med najboljše. Vendar pa se zaradi tega pogoji delovanja gledališča niso izboljšali, bitka, to je dokazovanje s predstavami in trkanje na vest, takratnih financerjev gledališča, je trajala dalje." Toda vaš interni cilj je bil dosežen že dosti prej. Prej ste se potemtakem srečali tudi z novim izzivom - kako naj se poslej razvija poklicno gleda- vizije se ni*: Matija Logar - Foto: D. Švarc "Res je, to se je zgodilo v začetku devetdesetih let. Profesionalizacija gledališča seveda ne pomeni, da se poslej vse stvari odvijajo kar avtomatično. Kakšni so bili novi cilji zdaj že poklicnega gledališča? Odkrito priznam, da mi načina, kako oblikovati te nove cilje, nove metode dela, ni uspelo izvesti. Vsaj v toliki meri ne, da bi se mi zdelo ob tem smiselno vztrajati v gledališču še naprej." Vendar pa to najbrž ni edini razlog, da se boste zdaj kot umetniški vodja preskusili v Celju, v tamkajšnjem gledališču? "Razlogov je prav gotovo več. Ko so me sredi osemdesetih let vabili v Maribor, Ljubljano in Novo Gorico, sem povabila odklonil, ker stalnica. Te uresničile." Kako naj bi se v bo razvijalo Prešernovo glc\ ti s Prešernovim gledališče^' "Seveda, vse možnost« odprte, odvisno od Želj3. zamisli, ki jih bo imelo g'e^ liško vodstvo. Sicer pa v JH letu gledališko delo še p°teJ3 po programu, ki sem g* . predlagal, seveda pa trenu1,] še ne vem, če bo prišlo kakšnih sprememb." SLG Celje tudi sicer poznate, saj ste tam Ž«K"j gostujoči režiser pripravi" P dstavo ali dve. S kaksnj, rn odoodju iaKo pričakovanji prevzel«8, kranjsko gleda- umetniško vodenje tega g»e° PEVSKO SREČANJE Kranj - Dva dneva, danes, v petek, in jutri, v soboto, 1. marca, bo v dvorani kranjske Gimnazije potekalo Območno srečanje odraslih pevskih zborov, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Kranj. Za prireditev se je tudi letos prijavilo toliko pevskih zborov, da je bilo treba prireditev razdeliti na dva pevska večera, ki se začenjata vsakič ob 19. uri. Danes, v petek, se bo tako kot jutri poslušalcem predstavilo po dvanajst pevskih zborov. Nastopili bodo: Mešani pevski zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Vide Kopač, Mladinski mešani cerkveni pevski zbor Pelikan Šenčur pod vodstvom Mojce Gabrijel, Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Nade Krajnčan, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Draguške Vlašič, Moški pevski zbor Maj Kranj pod vodstvom Janeza Čadeža, Mešani pevski zbor KUD Visoko pod vodstvom Dušana Ješelnika, Ženski pevski zbor Dupljanke Duplje pod vodstvom Zdravke Klančnik, Mešani cerkveni pevski zbor sv. Mihaele Olševek pod vodstvom Mojce Gabrijel, Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis Kranj pod vodstvom Milana Bajžlja, Komorni pevski zbor Gallus Kranj pod vodstvom Angele Tomanič, Mešani pevski zbor KUD svoboda Stražišče pod vodstvom Aleša Gorjanca in Mešani cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna pod vodstvom Damijana Močnika. Jutri, v soboto, pa bodo nastopili: Mladinski mešani pevski zbor Škrjančki Kranj pod vodstvom Angele Tomanič, Mladinski sem želel prav tu v Kranju izpeljati zamisel o razvoju Prešernovega gledališča - uspešno ali pa neuspešno. Poklicni status je dosežen. Sprememba pa bo dobrodošla-po tako dolgem obdobju tako zame kot za lišče. Tretji razlog pa je problem vodenja gledališča, zavzemam se za enovito vodenje - direktor in umetniški vodja v eni osebi. No, moja kandidatura za vodenje gledališča pred tremi leti ni bila uspešna. Zdaj se sicer pripravl- 1'a novi statut gledališča, po :aterem sta ti dve funkciji vendarle združeni. Morda bi lahko naštel še kakšen razlog, ki skupaj z že naštetimi vpliva na mojo odločitev o odhodu." Ali zapuščate Prešernovo gledališče z občutkom, da ste v uresničevanju razvoja in umetniškega vzpona ustanove uspeli le deloma? Uveljavljanje gledališča v osemdesetih letih je vsekakor bilo uspešno. Zdaj so cilji še višji. Vsi skupaj smo iskali in tudi našli, zdaj že v samostojni k«1 lišča? "SLG Celje je gledal'^' bogato tradicijo, z ustvarja^ mi nihanji v svoji $ ? zgodovini, kot se to oog^ povsod. Se pa zavedam. £ odhajam v organizacijsko n» nejši kolektiv, v bolj zante, k sredino. Imam pač priloZ" S? delati v novem okolju, UP ^ da uspešno." ^ Maja boste verjetno, •» jj c\< že bilo dogovorjeno, P^P j|ir ^ izbor predstav za Teden j, ^ venske drame v Kranju* ^ obeta kaj sprememb? p) "Niti ne. Predvidoma P ^ letošnji prireditvi v drugj $ lovici maja videti dvanajst predstav. K m bodo, še ne vem, saj v terih slovenskih gledai ^ prav te dni in tja do u pripravljajo še zadnje/- i ■ - v tej sezoni. državi, tudi načine za uveljavljanje v mednarodnem prostoru seznam predstav, ki *c°^ (festival v Beljaku, Minsku), na odrih, pa bo izD°. žal pa to ni postalo tudi zahteven." • Lea Men«' Novo v zbirki Vrba RAZNOVRSTEN TERCE?, s Prešernova družba bo v zbirki Vrba letos izdala najm ^ | devet knjig. Prve tri, pesniško zbirko in dva Pr'r°v|l'aid< <5 predstavili na nedavni tiskovni konferenci v LjubU^> gj -—-■-■ Z^fl w Mila Kačič, dramska igralka in pesnica, svojemu pesu . ^ | opusu z zbirko Minevanja dodaja že peto knjigo- ^ Jakoba Savinška ponuj verzih, v katerih se trpk ija bralcu pesniška premišljejit o ozira v minulost in z DlaS°kvanje^ . priročnik Govorica barv s fotografijami m Klemenčiča je znanstveno delo dr. Asje Nine Kovačev n za širok krog bralcev. Avtorica se ukvarja z zour oKTjancM ivranj puu vuusivum /mikcic iuumuic, miauuisKi za siroK Krog oraicev. Avtorica se UKvarja l »i«e .kva1' mešani pevski zbor Katrca Olševek pod vodstvom Mojce Logar kulturni zgodovini, razišče temeljne barve spektra, se u gfl (ki nadomešča Francko Senk), Moški pevski zbor KUD Triglav simboličnim pomenom ban* tudi v slovenski kulturi, rL$% fiziološke in psihološke učinke barv, uporabo pri zdrtf^L^ Duplje pod vodstvom Jožeta Moharja, Moški pevski zbor Iskra uuuiua^ m i»muiu5K.c uuiikc uaiv, upuiauu F.» —- vll* f Kranj pod vodstvom Anice Pajkič, Moški pevski zbor KUD religiji in alternativni medicini. Za celovitejšo pred8HL0yf)J Jože Papler Besnica pod vodstvom Petra Bogataja, Mešani dodala tudi poglavje o izrazni vrednosti barv pn 11 ^ - - —i---- nn------- i---■----■-----------o---J —» uuuuiu iuui pugiuTjb \j i/.iatui iibuiiuju u... • i OUw it pevski zbor Živila Kranj pod vodstvom Vladimira Brleka, izražanju ter uporabo barv pri ustvarjahju naše lastne v ^ s Moški komorni pevski zbor Davorina Jenka Cerklje pod Tretji priročnik z naslovom Računalnik za vsak vodstvom Jožefa Močnika, Mešani pevski zbor Musica viva Kranj pod vodstvom Petra Škrjanca, Komorni moški pevski zbor Kranj pod vodstvom Tomaža Tozona, Komorni pevski zbor De profundis Kranj pod vodstvom Branke Potočnik, Ženski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna Cerklje pod vodstvom Damijana Močnika in Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pod vodstvom Tomaža Faganela. • L.M. Tretji priročnik z naslovom Računalnik za vsa* •v^ napisala Sašo in Mateja Zorman. Preprosto in ^f$\ci\ razumljivem jeziku pisana knjiga, ki seznanja programsko in strojno opremo, je namenjena upora ^ družini, kjer želijo računalnik za izobraževanje ^kilu t Avtorja, ki sta doslej napisala že vrsto knjig o računa' venJ | se izjemno potrudila tudi pri iskanju ustreznih računalniških izrazov. • L.M. 05 °bčina Škofja Loka Opisuje naslednji delovni mesti: 1- VIŠJEGA SVETOVALCA ■ ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE ^°9oji: - izobrazba VII. stopnje - smer arhitektura, krajinska arhitektura, geografija - tri leta delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - znanje računalništva - poskusno delo 6 mesecev 2- SEKRETARJA OBČINSKEGA SVETA p OBČINE ŠKOFJA LOKA Po9oji: - izobrazba VII. ali VI. stopnje - pravne ali družboslovne smeri - dve leti delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - znanje računalništva - poskusno delo 6 mesecev cJei'°Vno ra2merJe Pocl točko 1. je razpisano za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nad0 razmerie P0d točko 2. pa za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom za Umeščanje delavke na porodniškem dopustu. PriJav. °bjavp Z c'°'o z o LU Z o o Z LU K O. 88 « « o $ »j h p Is 84 3 JC C TJ ™ cd ep ro Ha J* "ĆD 'O to ro cd N o 85 o C »o CM I ro >o en o al ro 2.P- O CO > H 32 S o. o _ t5 2 p a= o_ o JQ n o & C ro TJ 1 to o CD C >o ro n . CD JC JC O E § o O > .2. JC ™=T c 5'* 12 lili c 81 2 c 2- ro > to rt3 3 O ,0 E o -I s: S , ro o O) o ca ro c/) co ro c c >o — XI Poo iS .2. tS w "" 3 _ ro 'o jo c v) »o ro c lil S o o • ro cd a s t m ro*Ni ♦i rt .£ m w c »o =f m'^-o ^ (0'U o o. 4 *- KI O -I o o Cvi .rt, 11 Ji I I •S I i o -K a iS 1 ro Iti CO LU LU O z g 5 5 LU »o ffll o-g-a ca cd rt n o o).gj;j= :=• C "ČT.b >v) ;q "C i_ > ro X) o S TJ co niš itn trli Ifill 73.« $2 ;o o rt cd > c g>® » c" * CD J* O f g W CD > -C Oč o £ o ^ c o rt II! H o O. i o it; o Hi CD CD 5 Oy oŠ P 00 cp rt rt ¥.11 ifl 00 oo i3 ■<*' -1,3 • » F** rt 3 o cm c\j JZ (A C 3 >o 2 2 o || I« 2 S «*= o E > ću c (A (0 XJ O CD rt CD r? C C rt 3 CD 2 »o c o 2 rt Š 2 <= c a £ * 1 CD O) rt co rt ga« ^ rt g Is-* o >OT CO 3 j p a* a I "Cd co rt _ ti ti O-'O "ĆD - to rt-5r> o 2 q.o O O. tO J* «85 Tj" T- to «J CD »tO C T- W Om OCTJc? • ro ^ J C O) ^ o'". ^rJ^ oo E » rt >o 5§ c g « g o C CM - > > to 0. Lil -I (O _ E'N C -O xj o > *- rt CD to ^ 52 S c 0) iT) CD JJ) i* to "ČD o'a> 'E i •4= tO 0> ro r~ c o sl N >Q B* i l o 1 o C 1 -C C n > ra to cvi o S Ja to rt o" &j 3 ra C rt N N\ «| li E — 0 ra »NI S« »O E ra »o S-S CD E 1 i *- ra 55 »o o »tO T > N "S TJ O ro CD O O o CD ■ lo r> tO T™~ ,ro • > (A ra (A C u iz o 0) h 11 o. S i? ii 11 > 8'° o 2 g) ti O CD tli s lil »1 e ° ra 5 _ J5 ra jo c ro s«? HI ra 4= o. £ v c "1*111 O a, ro * o. .a n II* ^c? lil lisi oc (O lil o z s oc o co N c »O CD y rt 3 — * »o ro cd rt ^c ll*«* 8 S a& g "O fei^ 55c I CQ >N (O LU > c CD ~ ■"S ž rj g v »to S* C t CO O. i I B9 CO tO TJ Ć o srf o roi2 jc Stat m g-ro n 1 C C •-S 8 2 "to C ra C 2 'ra ■i o •3 TJ rt > CD . . ll to 3 £ ■ 'ali iti 57§ E to O o £* S c • - rt c O »N , C O «"2 ti »- ra a c o . ._ jc to 52 o -c »o »n ;w 8° C J£ c; 11 p "o o a 2 a LU CO »o 3 o o LU O OC a .b CD c "2 CD O O — C tO tO O__ j* JC CD fl > ž £ jc *55 CD CD to ^ rt-o o. ff g o o> w S-., CD > ra c ra ra t_ V- 42 1 č TJ TJ o d 5 42 S c 111 ■ o TJ O * f ~ rt . rt rt" rt I*« CD co >W O :=• > C CO O CD TJ ^ « rt o ra O B c-' rac g "S Mil •V č .E > o >o C TJ JC »tO t lil •c N o> o- o -g »lit 0 g S S4 tO r= »N > 3 5fi5 W > rt rt rt n c ' 92. rt .2 CD to o 42 lil lis lic lil rt 4? 42. 52 E o. Si8 B ° S 1 .I S 13-TJ rt o »to cd CD I i en ° ato tj > o K141 jI > o I rt rt oo č .2,00 cd £.1 rt,-S cd jc *y o — -3 c -Q to O ~ 2, Jč o. cd CD r"8 ro 2 > II Si! S o © S iB> > ■° rt 42, 2 -t= rt 9 « ff E'8 42. i_ c « O 2 m •rs O. rt O to iS rt Soj rt {g ^2 ■— ro |1 ro.2. ra-g 3. o li 2 42 ra jc > ra ♦= N rt o E ~ 5 o c?E ■Sj.CC ž rt T) cd x: 3 —> rt 5š c s .25. cd to rt rtŽ O P 42 O O-.rt g? t C N lil ' ' rt rt l n OlW ! > 2 i 2, rt ti I — CD i 2 OTJ o •lili ra o. rt 2 S5 2 TJ rt > rt ca -N g 4J, rt EJ. 5152 ilij »2 c E>2 _ jO O c jO S2.»o o jc a. o to 2t325 - O 3 .W JC JC JS ra »to ra g E No »o rt c xo n « o riti- N O rt c o CM ■2 o > to g? o i . rt ra cd c c J= *i rt to rt o C o JC rt C 2 i o rt _i£ TJ jc rt 42 £ ra jc 2 5i j^ ra c c - ro rt -O c >n £ 3 TJ tO C d) rt >§ .rt o ro _ F* fi ro-o 2 55 o i ra cčl cn rt > 3 C 4= J rt c .2 SI s rt rt 77 Iti Hi rt o. rt o to o c CD "tO ifl o 2, > tO g1 O CD X — C ■- XI o ž rt - ^ I S S® So 3 REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU Urad predstojnice Okrajno sodišče v Kranju, Zoisova 2, objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE ZAPISNIKARICE Pogoji: končana srednja šola V. stopnje, smer upravni tehnik, eno leto delovnih izkušenj, hitrost pisanja na stroj 275 čistih udarcev v minuti Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje iz Zakona o delavcih v državnih organih. Strojepiska zapisnikarica bo sprejeta v delovno razmerje za določen čas. S kandidatkami bo pred izbiro opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 (osmih) dneh po objavi na naslov Okrajno sodišče v Kranju, Urad predstojnice, Kranj, Zoisova 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. {$} motorol* * orvtajo rabljenih NMT 1 odkup rabljenih NMT *CSM I* teasing Okradli Janus tvl.fu.v: 064/2Z2:} U. http:// Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, Podružnica KRANJ, Slovenski trg 2 objavlja prosto delovno mesto PRIPRAVNIKA Z VIŠJO IZOBRAZBO za določen čas 9 mesecev v ekspozituri Radovljica Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist, višji upravni delavec, pravnik Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 9 mesecev oz. do opravljenega pripravniškega izpita. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov^? služba Agencije Republike Slovenije za plačilni prorfl*' Podružnica Kranj, Slovenski trg 2 v 8 dneh po objavi. SVET OSNOVNE ŠOLE BISTRICA - TRŽIČ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53., 144. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Od kandidatov pričakujemo, da predložijo načrt razvoja šole. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in sicer od 1. julija 1997. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Bistrica, Begunjska c. 2, 4290 Tržič, s pripisom "ZA RAZPIS". Po končanem postopku bodo kandidati o izbiri obveščeni v zakonitem roku. SLOVENSKA KNJIGA zaposli OBMOČNEGA DIREKTORJA/ICO za organizacijo in vodenje zastopniške mreže za individualno prodajo slikanic in poučnih knjig za otroke na območju Gorenjske. Pogoji: - aktivno znanje slovenskega jezika - najmanj IV. stopnja izobrazbe - izkušnje z zastopniškim delom Kandidati/ke naj pošljejo pisne ponudbe do 7. 3.1997 na naslov: Slovenska knjiga Pt Založništvo, Litijska 38, 1000 Ljubljana. R A POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure J REŠITVE NAGRADNE KRIŽANJ Tokrat je v naše uredništvo prispelo 1417 pravilnih rešitev. Geslo nagradne križanke je bilo: "FIRST ALERT". Naša stalna komisija je izžrebala: 1. nagrada: baterijski protipožarni alarm in kuhinjski gasilni aparat - ANICA RAMOVŠ, Dolenja vas 31, 4227 Selca 2. nagrada: avtomobilski gasilni aparat - FILIP KNAFLIC, Savska c. 7/a, 4260 Bled 3. nagrada: baterijski protipožarni alarm - ANICA PERNE. Podbrezje 175, 4202 Naklo Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: IGOR ERŽEN, Podlubnik 85, 4220 Škofja Loka; META PEZDIRNIK, Lipce 42, 4273 Blejska Dobrava, METKA ŠIJANEC, Zoisova 5, 4000 Kranj. Vsem nagrajencem čestitamo! I t Po Ob da jali izol ki; Poi Pro tri Ski ki ob i car stri First Alert SAVITRI d.o.o., tel.: 411 211 REŠITVE NAGRAD^ KRIŽANKE KAVARN * "RANDEZ-V0l)S M V uredništvo je tokrat H us, pelo 1711 pravilnih resn"^ Ka Geslo nagradne križan*^ b0 je glasilo: "SLADKA Pn£Jj. po NEŽENJA KAVARNE ^, tal DEZ VOUS". Komisija je izžrebala: 1. nagrada: v vrednosti 7.000 SM RAFAEL AŽMAN.^^H U{ ne te< Pr; C. Talcev 83/a, 4000 2. nagrada: |T v vrednosti 5.000&JJ Po Pri ALENKA ZAPLOTN.J%je» <}e Vrbnje 55, 4240 Rad°v' 3. nagrada: c,-r, v vrednosti 3.000 bi' POLONA URBANCC%tf Sp. Bela 11, 4205 ?^ ^ Tri nagrade Gorenji glasa pa prejmejo: NADA RUPNIK, „^,>*:. Valburga24, 1216Smie j JELKA FRELIH, iki. Log 10, 4228 Železni*'- JANEZ PFAJFAR, . ^ Na Kresu 35, 4228 Ze'e Iskrene čestitke! ve $ Vrr Po Jc Te Sol Pri G« ALMERA od 2 2. M A X I M A od 51. Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIAd.o.o., Slovenska 54, Ljubljana Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061 / 1 597331 KRULC, Moravče, telefon: 061 /731 143 VIDRIH, Otočec-Novomesto, telefon: 068/75 180 ZIERER. Sevnica, telefon: 0608/81 389 490 DEM • PRIMERA od 29.400 DEM 300 DEM • TERRANO od 53.200 DEM KOS, Polzela, telefon: 063/702230 AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069/32209 MG, Muta, telefon: 0602/61 760 FABJAN, Branik, telefon: 065/57012 PIŽEM, Domžale, telefon: 061 /372333 TRUNK,Ljubljana-Ježica,telefon:061 /342692 AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: 061 /753842 BARLOG, Trebnje, telefon: 068/ 45 700_ A&M FERK, Maribor, telefon: 062 /224 478 AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, telefon: 064 / 242277 SALON NISSAN Lipnik, Velenje, telefon: 063/893 549 AUTOCOMFORT, N. gonca-Solkan, tel.: 065 / 23 274 NISSAN HVALEČ, Ptuj, telefon: 062/778507 LAVRENČIČ, Ajdovščina, telefon: 065/641 144 AVTO KUK, Slovenske konjice, telefon: 063/ 753 984 AVTO CEU E, Celje, telefon: 063 / 490 36 31 NEDELJA> r< od 9- d rifil i v DRUZP'j POSLAL (I _PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB RAZPISU UČNIH MEST____ Izobraževanje v šoli in prt mojstru Obrtniki so v preteklih letih pogosto negodovali, da je težko dobiti dobrega, spretnega, pridnega in sposobnega delavca, češ da Osti, ki prihajajo iz šol, nič ne znajo. Z renesanso že znanega dualnega načina šolanja, z vrnitvijo vajencev, pomočnikov in Mojstrov, ne bo več razloga za nezadovoljstvo. Obrtniki bodo na ta način lahko sami poskrbeli za uk takšnih delavcev, kot jih Potrebujejo, za mlade ljudi pa je tovrstno šolanje še ena od možnosti, da pridejo do poklica. Slednje je tudi strateški cilj države, ki je spet vrnila sistem dualnega izobraževanja; namreč da si vsakdo pridobi poklic. 'et°šnjem razpisu za prihodnje ^sko leto smo se lahko prepričali, „ Se niožnosti izobraževanja " &0,rebe obrti močno za - ...Vv..v povečujejo. Jal'V mmunn nekaj letih so začen-Eh s,ovenskm srednjih šolah "^zevati po obrtnih programih, p0z?Jeniajo veliko več praktičnega Pro k-0t °b'eajni šolski poklicni tri ^a'"'" ^a ta način se šola kakih 1^ ls°č učencev za 26 poklicev. ! 0raj tisoč učencev je programe, j 0j)rSe .odvijajo tako v šolah kot v Ca>. delavnicah (obratovalni-•trii Wi usPcšn° zaključilo. Moj-ijim' sPreJmejo na delo, so z ko h' ?adovoUni» še bolj pa bi bili, več ,nie'' m'a ki P°kli lz°brazevale za omenjene tak0 °h' k°do P°uk organizirale bo teoretični del šolanja • da ikal V šolskih učilnicah, praktično HeruJ bodo vajenci. Njihovo pralctjl 0 šolanje je naloga šole, za de|0(j no Pa sprejme odgovornost Ve2nosta • • ^l 2 vajenčevimi ob-°Pravi J ^e P°d°bno: teoretične V (jr v soli, praktične pri mojstru. Vmesmgem. letniku čaka vajenca PosebnnuClzk.us Prakt»čnega znanja, ,,,, > tudi z .VaJeni.škega razmerja pa šolsko leto 1997/98, v katerem Poleg obrtnikov pa učna mesta razpisujejo tudi posamezna podjetja. Tako je v j okrilju Območne gospodarske zbornice za Gorenjs- j ko učna mesta razpisalo 27 j podjetij. Med 150 razpisanimi učnimi mesti je tretjina za I poklice, za katere šolanje poteka po dualnem načinu. Teče tudi pokojninska doba V programe poklicnega šolanja se lahko vpišejo vsi, ki so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšani program srednjega izobraževanja. Vsi osmošolci so dobili letošnji razpis za vpis v srednje šole za je ("ds"), nekaj malega je klasičnih programov. S starši ali sami se lahko osmošolci oglasijo v delavnicah, ki razpisujejo učna mesta. Če bodo sklenili učno pogodbo, jim bo vpis na izbrano poklicno šolo zagotovljen. Za nekatere poklice je potrebno tudi zdravniško potrdilo. S sklenitvijo učne pogodbe postane učenec vajenec, kar je posebne vrste delovno razmerje. Ves čas šolanja vajencu pripada nagrada, za tri leta šolanja pa mu teče tudi leto in pol delovne (pokojninske) dobe. Že obrtno poklicno izobraževanje, ki še ostaja v prihodnjem šolskem letu, se je od drugega izobraževanja razlikovalo po večjem obsegu praktičnega pouka, za dualni sistem poklicnega šolanja pa to velja še posebej. Praviloma je vajenec štiri mesece v šoli, ostali del šolskega leta pa v mojstrovi delavnici, oziroma dva dni v tednu v šoli, tri dni pri J^etičnfn iU-Čni Pomocniški izPil- razpisanih prek štiri tisoč učnih mest mojstru. To zagotavlja vajencu ne le PrakV? l2P*ta naredi vajenec v Za poklicno šolanje. Od tega je 1905 pridobivanje praktičnih izkušenj pri ned Prist •nega spet pri moJstru' učnih mest namenjeno programom delu, temveč tudi utrjevanje delov- 0sPodar Vn° kom'srJ° Obrtne ali za potrebe obrti ("o"programi) in nih navad, spoznavanje okolja in ske zbornice. 1978 učnih mest za dualni sistem sodelavcev, in če se bo med trilet- Še enkrat ponovimo, katere šole bodo izobraževale po enem in drugem načinu: OBRTI PRILAGOJENI PROGRAMI Srednja tesarska Šola Škofja Loka: en oddelek za poklic tapetnika; Srednja kovinarska in cestnoprometna Šola Škofja Loka: na programu strojništva en oddelek za poklice monter hladilnih, vodovodnih, ogrevalnih, plinskih in klimatskih naprav; Srednja šola Domžale šola za natanko iste poklice; Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj: predvideni so štirje oddelki, in sicer za poklice: čevljar, pletilec, šivilja ali krojač in kemični čistilec. PROGRAMI PO DUALNEM SISTEMU Srednja lesarska šota Škofja Loka: 3 oddelki za poklic mizarja. Srednja kovinarska in cestno prometna Šola Škofja Loka: 3 oddelki za poklic avtomehanika in eden za poklic avtokleparja. Srednja šola Domžale: po en oddelek za poklice: avtomehanik, avtoklepar, usnjarski galanterist in izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil. a med učencem (v obrtnem programu) in vajencem (v dualnem sistemu) ^klgrjfl ... (učen* part^no pogodbo o izobraževanju . ec> st(*rši - obrtnik- šola) y^Cvornfe Za nJ€80V° Znanje °^iot^ C*loti od8ovorna šola in mu nc* šolanja izda spričevalo n^ravelfinega raz™ria, ™v del« v obratovalnici ftilo K8*?*0 v času> ko )e obratovalnici V ^PoZstfu)tk°V povPrečne Plače tovšafnffiprisPev<* le minimalni del* terFJlSp??ek za Poškodbe pri učenecv„Včlldnost> za čas> *<> / ec v obratovalnici 0**$^t£ Pripravništvo - ael° °rez pripravniškega izpita VAJENEC sklepa učno pogodbo z obrtnikom ima posebno delovno razmerje odgovornost: za teoretični del šola, Za praktični del obrtnik; Obrtna zbornica organizira pomočniški izpit za leto izobraževanja se mu prizna pol leta zavarovalne dobe prejema nagrado ves čas izobraževanja (10, 15, 20 odstotkov od povprečne plače v gospodarstvu) v 1. letniku plačuje zanj prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje država, v 2. in 3. letniku pol država, pol delodajalec usposposobljen je za začetek dela morajo učenci vpisati na srednjo šolo, kjer so bih izbrani. Do 31. avgusta bodo srednje šole s prostimi mesti še vpisovale učence. nim šolanjem v delavnici dobro izkazal, bo to povečalo njegove možnosti za poznejšo zaposlitev. Učna pogodba Pogoj za vpis v poklicno šolo, ki Bogata pOUUdbtt izvaja izobraževanje po dualnem 1tXniU ntpvt načinu, ie tudi sklenjena učna po- u^nin "»»I godba. Kot že rečeno, jo sklenejo učenec (v njegovem imenu starši) ter delodajalec, ki je razpisal določeno učno mesto. Že od srede februarja se obrazci učnih pogodb lahko dobijo na sedežih vseh območnih obrtnih zbornic, tam pa se učenci in njihovi Na naslednjih straneh objavljamo letošnjo ponudbo učnih mest. Kot smo zapisali, jih je več kot štiri tisoč, od tega jih okoli petsto razpisujejo tudi delodajalci v okviru območnih obrtnih zbornic na Gorenjskem. Območna zbornica v Domžalah jih starši tudi podrobneje informirajo o ponuja kar 140, kranjska celo 150, vsem, kar jih zanima v zvezi z škofjeloška 110, pa tudi druge so po ■■■-SvH^.....v.vA..s..vyK«^vWvA. delodajalci. Podpisano učno pogodbo potem učenec pošlje na šolo, ki izobražuje za izbrani poklic. Zadnji datum, ko mora biti učna pogodba na šoli, je 18. junij, kdor je dotlej ne bo predložil, ne bo izpolnjeval pogoja za izobraževanje po dualnem sistemu in ga bo šola preusmerila na še prosta mesta. Če bo šola do 19. marca letos v javni objavi šolskega ministrstva obvestila kandidate, da je na razpisana mesta za dualni način preveč prijav, bo treba z učno pogodbo pohiteti. V tem primeru jo bo treba šoli predložiti že do 15. aprila. Sola bo po tem roku svojih možnostih razvoja obrti ponudile obilno bero: kamniška prek 50 mest, radovljiška prek 60, jeseniška in tržiška nekaj manj, pa vendarle. Je v ponudbi več "starega" obrtnega šolanja ali novega po dualnem načinu? Medtem ko denimo kamniška ali kranjska zajemata več razpisanih mest za dualni način, je škofjeloška ponudila vsakega pol. Mojstri bi najbrž raje šolali vajence kot nekdaj, toda zaenkrat je žal še omejena ponudba poklicev, kjer je to mogoče, zato jim pač preostane stari obrtni način. • D.Z.ŽIebir IŠČEMO PRIDNEGA VAJENCA Ob Brrt hi Fnz Fr* Friz i* Friz Friz TK FOI Tes na1 Kor Tes Kuh FOI Mei FOI Miz Miz M« Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Miz Jav Miz Miz Miz Miz Miz Miz Pol Gas KRT Miz Miz AR' Miz Te& na i Tap Avti Avti Avti Avti JM, Avti Vzd rnoi Avti Avti Ser Avt, Avti TOf Avti Avti Avte Avti Avti Sen Sen Sen Avti REl Avti Avti Avti DIN 2up Avti Avti Avte Ma; Avti Avte Avti Avti Fon Avti Avti HEL Avti kav na< Nas Vzd vozi SlM ALP avt Razpis učnih mest za šolsko leto 1997/98 na Gorenjskem Območna zbornica za Gorenjsko Kranj je pripravila razpis učnih mest. Za potrebe drobnega gospodarstva so mesta označena z "o", učna mesta za tako imenovani dualni sistem, ki so letošnja novost, pa so označena z "ds". OBMOČNA ZBORNICA ZA GORENJSKO KRANJ PODJETJE NASLOV KRAJ PROGRAM POKLIC Bleivveisova 16, Kranj, 064/222-584 '13. INTEGRAL JESENICE Titova 67 Jesenice Strojništvo avtokiepar(ds) Strojništvo avtomehanik(ds) PODJETJE NASLOV KRAJ PROGRAM POKLIC ŠTEVILO Avtoličar avtoličar(o) Elektrikar elektikar motornih vozil(o) 1.SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1 Kranj Gradbinec zidar (ds) 10 14. UP BLED Rečiška 6 Rečica Mizar in tapetnik mizar(ds) Gradbinec tesar (ds) 10 15. UP BOHINJ Tomaža Godca 3 Bohinj Mizar in tapetnik mizaitds) Mizar in tapetnik mizar (ds) 3 Strojništvo avtomehanik(o) 3 16. UP MOJSTRANA Dovje 117 Mojstrana Mizar in tapetnik mizar(ds) Strojništvo konstrukcijski ključavničar(o) 3 17. ALPETOUR KRANJ Mirka Vadnova 8 Kranj Elektrikar elektrikar motornih vozil(o) 2. INTEC d.o.o. KRANJ Ljubljanska 24 Kranj Avtoličar avtoličar(o) 3 POTOVALNA AGENCIJA 3. AVTOHIŠA MAGISTER Prešernova 21 Radovljica Strojništvo amtomehanikfds) 2 18. ALPETOUR REMONT KRANJ Ljubljanska 22 Kranj Strojništvo avtomehanikfds) RADOVLJICA Strojništvo avtoklepar(ds) 4. GRADIŠ GP JESENICE C. F. Prešerna 5 Jesenice Gradbinec tesar(ds) 5 Elektrikar elektrikar motornih vozil(o) Škofja Loka Gradbinec zidar(ds) 5 19. AGROMEHANIKA KRANJ Hrastje 52 a Kranj Strojništvo avtomehanik(ds) 5. AVTOMEHANIKA Kidričeva 50 Elektrika/ elektirkar motornih vozil(o) 1 Avtoličar avtoličar(o) ŠKOFJA LOKA ., 20. TIKO TRŽIČ Koroška c. 17 Tržič Strojništvo konstrukcijski ključavničar^) 6. TEPETNIŠTVO RADOVLJICA Gorenjska c. 41 Radovljica Mizar in tapetnik tapetnik(o) 4 21. TRIGLAV KONFEKCIJA 7. MERKUR KRANJ Mirka Vadnova 1 Kranj Strojništvo avtomehanik(ds) 1 KRANJ d.d. Savska 34 Kranj Tekstilec šivilja-krojač(o) 8. UO ŠKOFJA LOKA škofja Loka Elektrikar elektrikar-energetik(o) 2 22. LOKATERM p.o. ŠKOFJA LOKA Kidričeva 56 Mizar in tapetnik mizar(ds) 3 23. ELEKTRO GORENJSKA Kidričeva 55 Škofja Loka Strojništvo konstrukcijski ključavničar(o) 9. ZUT TRŽIČ C. Ste Mane Tržič Mizar in tapetnik mizaitds) 4 24. GORENJSKA OBLAČILA d.d. Bleivveisova 6 Kranj Elektrikar eiektrikar-energetik(o) aux Mineš 9 Mizar in tapetnik tapetnik(o) 1 KRANJ Bleivveisova 4 Kranj Tekstilec šivilja-krojač(o) 10. GOZDNO GOSPODARSTVO Sp. Gorje Gorje Strojništvo avtomehanik(ds) 25. GORENJSKA OBLAČILA d.d., BLED PE JESENICE Bleivveisova 4 Kranj Tekstilec šivilja-krojač(o) 11. AVTOTRI KRANJ Rupa 38 Kranj Strojništvo avtoklepar(ds) 2 26. JELOVICA ŠKOFJA LOKA Škofjeloška 6 Avtoličar avtoličar(o) 2 27. ELEGANT, d.o.o. Kidričeva 58 a škofja Loka Mizar in tepetnik mizarfds) 12. SAVA KRANJ Kranj Strojništvo monter ogrevalnih naprav(o) 1 Puštal 55 škofja Loka Tekstilec šivilja-krojač(o) orodjar(o) 2 Tekstilec pletilec(o) ŠTEVILO Učna mesta po obrtnih zbornicah na Gorenjskem Gorenjske območne obrtne zbornice so prav tako pripravile in tudi že objavile seznam učnih mest, da bi tako možnost za odločitev čimbolj približale učencem in staršem. Za potrebe obrti in drobnega gospodarstva so mesta označena z "o", za tako imenovani dualni sistem pa z "ds". OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA JESENICE TITOVA 47, TEL: 064/861-704 Obratovalnica Naslov Kraj Program Poklic Št. ASP d.o.o. Avtoservis Primožič Peter Janeza Finžgarja 2 Jesenice Avtoličar Avtoličar(o) Frizerski salon MARJANA Smolej Ocepek Titova 52 Jesenice Frizer Frizer(o) 1 Frizerski salon N&N Horavt Dragica Borovniška 99 Kranjska Gora Frizer Frizer(o) 1 Frizerstvo NADA Trobič Bernardica Savska 5 Jesenice Frizer Frizer(o) 1 Frizerski salon PIKA Kozar Sabine Verdnikova 34 Jesenice Frizer Frizer(o) 1 Frizerstvo Blaženka Žirovnica 117 Žirovnica Frizer Frizer(o) 1 Frizerstvo SAŠA Hotel Špik Rebernik Aleksandra Gozd Martuljek Frizer Frizerfp) 1 Frizerski salon N&N Horvat Dragica Hotel Larix Kranjska Gora Frizer Frizerjo) 1 Frizerski salon INA Kičin Simka Titova 4/a Jesenice Frizer Frizer(o) 1 Frizerski salon URBANC Zdenka C. železarjev 16 Jesenice Frizer Frizerfo) 1 TIK- tesarstvo in krovstvo Vogrinčič Dušan Blejska Dobrava 37 Blejska Dobrava Gradbinec II Tesarfds) 1 Mesarija Tomaž Blažič Titova 106 Jesenice Mesar Mesar(ds) 1 Mizarstvo Lupše Janez Požar 4 Kranjska Gora Mizar in tapetnik Mizar(ds) 1 Mizarstvo Tomaževič Janez Breznica 64 Žirovnica Mizar in tapetnik Mizar(ds) 1 Kovinar Jesenice Spodnji Plavž 6 Jesenice Mizar in tapetnik Mizar(ds) 1 Mizarstvo Oman Rajko Zgornje Rute 82 Gozd Martuljek Mizar in tapetnik Mizar(ds) 1 Mizarstvo Mohorč Franc Doslavče 1 Žirovnica Mizar in tapetnik Mizaitds) 1 Mizarstvo Globevnik Božidar Smokuč 35 Žirovnica Mizar in tapetnik Mizarjds) 1 Tapetništvo Vavpotič Blaž Ukova 3 Jesenice Mizar in tapetnik Tapetnik(o) 1 ASP d.o.o. Avtoservis Primožič Peter Janeza Finžarja 2 Jesenice Strojništvo Avtoklepar (ds) 1 Splošno kleparstvo Zima Niki Žirovnica 114/a Žirovnica Strojništvo Avtoklepar (ds) 1 Avtoservis Pančur Bojan Blejska Dobrava 1 Jesenice Strojništvo Avtomehanik (ds) ASP d.o.o. Avtoservis Primožič Peter Janeza Finžgarja 2 Jesenice Strojništvo Avtomehanik (ds) 1 Ajdna Andreuzzi Anton Žirovnica Potoki 30 Žirovnica Strojništvo Avtomehanik (ds) 1 SGP Gradbinec Jesenice Spodnji plavž 4 Jesenice Strojništvo Avtomehanik (ds) 1 Avtoservis ČUFER Roman Hrušica 105 Jesenice Strojništvo Avtomehanik (ds) 1 Območna obrtna zbornica KAMNIK Kolodvorska 4, tel.: 061/831-738 Obratovalnica Naslov Kraj Program Poklic Splošno mizarstvo Koritnik Irena Klanec 51 Komenda Mizar in tapetnik Mizar (ds) Polaganje lesenih oblog Volovšek Jože Stahovica 11b Stahovica Mizar in tapetnik Mizar (ds) Splošno mizarstvo Klemen Ivan Moste 117 Komenda Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Čibašek Zdeno Moste 87 a Komenda Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Kos Simona Klanec 35 a Komenda Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Jeraj Rudi Gora 28 Kamnik Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Petek Maks Godič 82a Stahovica Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Lužar Janko Glavarjeva 10 Komenda Mizar in tapetnik Mizar (ds) ULTRA TRADE Naveljska 2a Kamnik Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Gradišek Franc Zgornje Stranje 2 Stahovica Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Grkman Ciril Godič 75 Stahovica Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Jašovec Adrijana Poljska 8 Kamnik Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Maleš Vinko Žeje 4 Komenda Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstvo Vrhovnik Marko Drnovškova 7 Kamnik Mizar in tapetnik Mizar (ds) Mizarstov Vrhovnik Anton Tunjice 24a Kamnik Mizar in tapetnik Mizar (ds) HOMELS Gradišče 3 Laze v Tuhinju Mizar in tapetnik Mizar (ds) Avtokleparstvo Berlec Jože Sela 9 Kamnik Strojništvo Avtoklepar (ds) Avtokleparstvo Klobučar Zvone Godič 80a Stahovica Strojništvo Avtoklepar (ds) Avtokleparstvo Pirnar Stanislav Perovo 8d Kamnik Strojništvo Avtoklepar (ds) Izpušni sistemi AMBROŽ Ferdinand Podgorje 69 Kamnik Strojništvo Avtoklepar (ds) Avtoličarstvo avtokleparstvo Smole Franc Glavarjeva 14 Komenda Strojništvo Avtoklepar (ds) Avtomehanika štupar Franc Kranjska pot 7 Komenda Strojništvo Avtomehanik (ds) Avtomehanika Cotman Igor Godič 86 Stahovica Strojništvo Avtomehanik (ds) Avtomehanična delavnica MARN Marjan Glavarjeva 70 Komenda Strojništvo Avtomehanik (ds) Avtoservis Smolnikar Janez Tunjiška mlaka 6/a Kamnik Strojništvo Avtomehanik (ds) Popravila in izdelava Konstr. ključav. (o) gostinske opreme Toni Ježe Podgorje 94 Kamnik Strojništvo Proizvodnja ventilacijske opreme Monter klimat, napr. Petek Vinko Križ 24 Komenda Strojništvo Servis montaža Štraus Milan Hrib 12 Kamnik Strojništvo Monter ogrev.napr- Kemična čistilnica Pucelj Franc Glavni trg 14 Kamnik Tekstilec Kemični čistilec (o) šiviljstvo Trobentr Helena Fortunata Berganta 1 Kamnik Tekstilec Šivilja - krojač (o) Cvetličarna Korošec Mateja Glavarjeva 75 Komenda Vrtnar-cvetličar Cvetličar (o) Obratovalnica Naslov Kraj Program Poklic Št. Avtoličarstvo avtokleparstvo Smole Franc Glavarjeva 14 Komenda Avtoličar Avtoličar(o) 1 Servis Koncilja Milan Vrhpolje 41 Kamnik Elektrikar-elektronik RTV mehanik(ds) 1 Frizerstvo Juh Marjanca Tunjiška 2b Kamnik Frizer Frizer(o) 2 Frizerstvo JANĆIČ Erna Groharjeva ul. 1a Kamnik Frizer Frizer(o) 1 Frizerstvo Mustar Janja Ljubljanska 14 Kamnik Frizer Frizer(o) 1 Tesarstvo in krovstvo Igor Štebe Žeje 12 Komenda Gradbinec II Tesarfds) 2 Tesarstvo na terenu Miran Lamovšek Moste 80 a Komenda Gradbinec II Tesar(ds) 2 URKO Kamnik Usnjarska 8 Kamnik Izd. in predelovalec Izd. usn. in krz. oblač.(ds) 1 NN usnjena konfekcija Usnjarska 8 Kamnik Izd. in predelovalec Izd. usn. in krz. oblač.(ds) 1 Izdelava usnjenih oblačil Izd. usn. in krz. oblač. (ds) Požarnik Marija Trdinova 5 Kamnik Izd. in predelovalec 2 Trgovina MIMI Glavarjeva 7 Komenda Izd. in predelovalec Izd. usn. in krz. oblač. (ds) 1 Šivanje iz usnja in tekstila Gantar Križ 23 c Komenda Izd. in predelovalec Izd. usn. in krz. oblač. (ds) 1 Območna obrtna zbornica KRANJ Likozarjeva 1, TEL: 064/331-591 Obratovalnica Naslov Avtoservis Keržan Franc Goričica 3 Avtotri Kranj Rupa 38 Avtoličarstvo Draksler Izidor Zasavska 36b Avto Močnik Marjan Britof 162 Vzdrževanje in popravila motornih vozil-avoličarstvo Ambrož Gorenjesavska 13 Brivsko frizersko podjetje Gabrič Tomšičeva 3 Frizerski salon KARMEN Jekovec Srednja Bela 7 Brivsko frizersko podjetje posl. 1 Kranj Vrečkova 3 Brivsko frizersko podjetje posl. 2 Kranj Šorlijeva 12 Brivsko frizersko podjetje posl. 2 Kranj Šorlijeva 12 Kraj Program Poklic Preddvor Avtoličar Avtoličar(o) Kranj Avtoličar Avtoličar(o) Kranj Avtoličar Avtoličar(o) Kranj Avtoličar Avtoličar(o) Kranj Avtoličar Avtoličar(o) Kranj Frizer Frizer Preddvor Frizer Frizer Kranj Frizer Frizer Kranj Frizer Frizer Kranj Frizer Frizer l97|£etek, 28. februarja 1997 IŠČEMO PRIDNEGA VAJENCA 27. STRAN • GORENJSKI GLAS [Obratovalnica^ pivsko frizerski salon posl. 3 Kranj F** salon SIMONA Balantič j^erstvoZanbra Irena Wi salon OLGA Krt jnzerski salon ANDREJA Kepic ^erski salon LENA __; p^rski salon VAL Brenkuš Alenka /IlO^ki salon SAMO Boncelj ^ItR* ^ MARJAVarl 1 ^COPd.o.o. ( grstvoEmil Jerkovič 1 l^UM d.o.o. Štirn Frane t farstvo, krovstvo in mizarstvo ^ toenu < J°"cJože j J^tvo-kleparstvo-krovstvo 1 prstane 2 d.o.o. Štirn Frane i MesarstvoČadež Anton »a Kalan Franc 1; 2^ Kranj '.postojane Franc 1 Jjatstvo OvsenikAlojz ^StvoŠENKTRADE l£arstvoKernlvan J^stvoKovačič Marijan 1S ^^0 Upar Rado J^oSrtarJože 2 JfstvoJezeršekStane ^ars^o Zadnikar Franc ID JarstvoTrampužMirko i Varstvo .Ido, \/iu«. Naslov Kraj Program Poklic Št. Kidričeva 16 Kranj Frizer Frizer ! Velesovska c. 34 Šenčur Frizer Frizer 1 Ručigajeva 46 Kranj Frizer Frizer 1 Podsabotin 44 Kojsko Frizer Frizer 1 Dvorje n.h. Cerklje na Gor. Frizer Frizer 1 Trg Prešer. brigad 1 Kranj Frizer Frizer 1 Tominčeva 2 Kranj Frizer Frizer 1 Tomšičeva 30 Kranj Frizer Frizer 1 Strahinj 125 Naklo Frizer Frizer 1 Britof 133 Kranj Gradbinec II Tesar (ds) 1 Galetova 19 Cerklje na Gor. Gradbinec II Tesar (ds) 1 Suha 56 Kranj Gradbinec II Tesar (ds) 1 Sp. Besnica 101 Zgornja Besnica Gradbinec II Tesar (ds) 1 u-"»to irampuž Mi R,bnikar Matevž Cnhle,np°Pravila i AvtoklJnaV°Zl1 \avtolicarstvo Ambrož AvtolRkaspor|van WosienkoCerk|ie AC(^Kaht^alštefan i AvtomrnikaPintarLeon S^^tern Miran Avto^aB^kuš Marko RENAUL?^an Franc ' ^ehanTkT Vfzil Preša ,van ^SlS^0 Srečko ,DCse^ Vrtač Martin * ^°D^ske mehanizacije I A^ornX!frnevanJe Zavrl Milan ,|MCA^PodlipnikUroš Avtokl«nI.? do°- Kranj i CehS Korošec Jože Avt^1 Vrtač Janez ^^f^k Igor ing. HeSh kaKavčičRaJko A^&\P,oldnič Stane C=f> c=C> E»V> j Sebenje 26 i 4294 Križe tel.:064 58 226 "ST MIZARSTVA pohištvo po meri vrata po meri Janko Košnik direktor Dvorje 34 • 4207 Cerklje telefon/fax:064 422 307 telefon:064 421 637 ISCEMO: *orod,ar/a ^strojnega mehanika Milan Meglic, s.p. ' 9 Grahovše 11, 4290 Tržič Tel./fax:064 55 016 Izdelovanje predmetov iz kovin, plastike in lesa 'PRODAJA VOZU NOVIH IN RABLJENIH •KLEPARSKA IN L1ČARSKA DELA •AVTOVLEKA •REZERVNI DEU -7 kleparja -7 ličarja PRESA d.o.o. Cerklje SLOV. C. 51 Tel.:(064)422-522 RENAtftf TRI L AR Nudimo vam avtomehanične, kleparske in avtoličarske storitve za vsa vozila FORD. ]> "^Viktor Irilnr FORD SERVIS Originalni rezervni deli. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA \ POHIŠTVENO \ MIZARSTVO l ALOJZ GAŠPERLIN ► Zalog 80, Cerklje ► k S064 422 210P * X izdelava in montaža notranje opreme t < za poslovne in stanovanjske prostore ► < / vzdrževanje objektov in ► J mizarske storitve ► SPLOŠNO GRADBENO PODjETp SGP TEHNIK Škofja Loka bo v šolskem letu 98 štipendiral in zagotavljal učna mesta za v« število zidarjev in tesarjev pod zelo ugodnimi p°£ Učencem, ki so končali 6 ali 7 razredov °sn°^-šole, pa takoj nudi možnost internega izobraže j a za gradbene poklice. Pokličite kadrovsko službo podjetja po telefon^ 620 371, kjer dobite vse informacije. Kr vel J», ?k Ne doi «ei 'o| "ji I Ob« !ež JU1 ta tež Prc spr cas f Col ( t v d 4 c $ /< fl 1 v « z k f t\ c t ti bljehska c. 3la, 4000 Kranj, Slovenija H TeUfax: 064/332-711 GOSPODARSTVO _ UREJA: Marija Volčjak Ali združitev Plamena in Tovila res lahko reši kroparsko podjetje? Ljubljančani se otepajo Kroparjev S prodajo Tovilove stavbe finančna injekcija Plamenu- Ze kmalu novih 43 presežkov kr ju. 5?j» 26. februarja - Okoli sto ogorčenih delavcev ^ Jlanskega Tovila je za pretekli ponedeljek napovedalo L v?' s katero so skušali javno protestirati proti napovedani jtosn ,,tV* s kroparskim Plamenom. Stavko so Tovilovci sicer Kak ^e od'0*'n' toda nJ'nov odpor do selitve v Kropo ostaja. ldn^ *akšno ogorčenje in tolikšen odpor Ljubljančanov do ""ttitve « Vrr>n,.r;;') rt s Kroparji? Jg združitev Plamena in kon S° Se odločili v vodstvu % "^rna Slovenske železarne. •oviK ltvijo in ProdaJ° Tovi" (<**■ Prostorov v Ljubljani ■ CJSp jih na 7 do 8 milijonov hnem pomagali skrahir-hiran in močno podkapitali-so * u Plamenu, v katerem §a$r težave nabirale že dalj izb ' °Pazneje pa so na dan \Z nj mle konec lanskega leta. j so cSeu0m združitve podjetij . Kt°bra lani tudi zamenjali sdanJega direktorja Plame »a Jevšr Verigo) :feškoa w Jevšnika (odšel je v breme, ki teži kroparsko podjetje, so veliki dolgovi, zato je najpomembnejši del programa finančna sanacija. Ker denarja za to ni niti v podjetju samem niti v koncernu in v državi, naj bi finančno injekcijo Plamen dobil preko prodaje Tovilovih prostorov v Ljubljani. "Plamen takoj potrebuje finančno pomoč v višini najmanj treh milijonov mark in prizadevamo si, da bi dobili premostitveni kredit, dokler Tovilova stavba ne bo prodana," pravi Korinšek (po neuradnih informacijah naj bi se za nakup zanimala SKB banka) in dodaja, da Gorenjska banka takšnega posojila ni hotela odobriti, zato koncem išče druge banke, ki bi bile pripravljene kreditirati kroparsko podjetje. "Plamen je res v veliki krizi, delavci so pol dneva celo stavkali. Uspeli smo jim zagotoviti decembrske plače; če do zadnjega februarja ne bo tudi januarskih, spet grozi štrajk," pravi Korinšek in dodaja, da se proizvodnja že aprila lahko povsem ustavi, saj ne bo denarja niti za nakup materiala. Poleg velikih dolgov Pla-men pesti tudi hudo pomanjkanje trgov. V pretek- fresfn «cng0' in na nJeg°V0 ivila ^Postavili direktorja To- Pravi jana Korinška Kot Noen3"!: Je v KroP° Priš.el z obeh^0' da opravi združitev kajj .P°dJetij. Toda na do-P&ahie Presenečenje je že Plam Ugot°vil, da stanje v ga nre"u ni takšno, kot so mu 8a|e p.azovali. "Ugotovil sem, £ato an,en t«k pred zlomom. Pf8vim° me zado'"n> da pri-k }e . sanacijski program, ki W naok°nčan in bo v krat-Wo 5?stav,Jen lastnikom, ki H k*' pojasnuje Konn-$ice'r se k°t dvojni direktor * UKi;Vsak ^den "seli" med l]ano in Kropo. Glavno S Tovil: Siljenje v združitev je protipravno V Kropo naj bi se preselilo okoli 70 delavcev Tovila, na delo v Kropo pa naj bi jih vsak dan vozil poseben avtobus. Tovilovci opozarjajo predvsem na Plamenove poslovne teiave, saj se lahko zgodi, da bo obubožani Plamen "sesul" doslej soliden Tovil. Predsednik sindikata Skei v Tovilu Tone Zubak pravi, da je Tovil eno od dveh podjetij v koncernu, ki ima dobiček, po drugi strani pa ima Plamen veliko izgubo. Za napoved stavke so se odločili predvsem zaradi neinformiranosti ("Nismo dobili nobenih pravih informacij, kaj se bo zgodilo, bile so le govorice."), ker pa je vodstvo pristalo na odprtejŠi pogovor z delavci, so le-ti stavko za nedoločen čas odložili. Tovilovci upajo, da bo vodstvo začeto igrati z bolj odprtimi kartami, več pa naj bi bilo znano v torek, ko bodo sindikati in vodstvo imeli skupni sestanek. "Po moji oceni je siljenje v zdruiitev protipravno in zame čisto posilstvo," je večinsko mnenje Tovilovcev izrazil predsednik sindikata Skei Tone Zubak. losti so namreč izvoz močno zanemarjali, doslej večinski italijanski trg pa je v krizi, zato so se naročila močno zmanjšala. Ima torej podjetje sploh kakšno perspektivo? Korinšek odgovarja, da bi -če bizdružitev in sanacija uspela - po sanacijskem programu Plamen lahko posloval pozitivno; sicer še ne letos, vsekakor pa prihodnje leto. Sanacijski program vsebuje dolgoročnejše ukrepe, poleg finančne sanacije pa tudi kadrovsko. "Po programu bo še 43 delavcev postalo tehnoloških presežkov," napoveduje direktor. Je torej združitev -do nje naj bi prišlo med kolektivnimi dopusti v avgustu - dokončna? Marjan Korinšek poudarja, da sklep o tem še ni dokončen, saj ga mora sprejeti tudi nadzorni svet (leta bo zadnjo besedo rekel v marcu). Priznava tudi, da je strah Tovilovcev pred napovedano združitvijo deloma upravičen, saj je Tovil eno redkih podjetij v koncernu, ki dela dobro. Korinšek se tudi strinja, da je Tovil majhen, Plamen pa velik, in da bo Tovil s svojimi trgi in zmogljivostmi le težko rešil kroparsko podjetje. Prav napovedana združitev pa je tudi vzrok nesoglasij med Korinškom in vodstvom koncema, saj Korinšek kot pogoj za združitev postavlja saniran Plamen. • U. Peternel *Iri mesece časa za vložitev certifikata |e še peščica javnih prodaj i*viri?ru Javne Pr°daje Žita tudi del leske Gorenjke - Marca "ui prodaj ne bo, aprila Kmetijski kombinat Ptuj Mfovli3 februarJa - Čeprav se rok Ja, je 'J8" certifikatov izteče konec juni- oko|iPJJ,oda*kih še vedno neporabljenih Nekako odstotkov vsen certifikatov. ot*kni|- ,ovenci se jih sploh še niso Ce*5S2 "Jakomu pa je ostalo še nekaj r°k veHo ostankov. Tako kot se izteka "toovnJI!no!ti' Pa Je M' možnosti za p°pod«K tev čeda,Je manJ' °^la le «2„agencije za privatizacijo se nam ■ ^ Dri^if člCa Javnih ProdaJ- Ena naJ'bolJ pijanske V1.10 Je vsekakor javna prodaja aJ° mnn3- e ta' či£ar delnice nestrpno ?1 Slovpnri direktorica Gorenjke Mojca Butkovič, se je polovica Gorenjke sicer že olastninila, preostalo polovico družbenega kapitala pa bodo olastninili v okviru holdinga Žito. V Poleg leske Gorenjke v okvir sistema Žito, ki je lani posloval pozitivno (še v letu 1995 je imel za 47 milijonov tolarjev izgube), sodijo še Mlini Ljubljana, Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, Pekarna Krško, Šumi Imperial ter deloma Pekarna Vrhnika. Ker sistem posluje dokaj uspešno, poleg tega pa bo to ena zadnjih javnih prodaj, je pričakovati precejšnje zanimanje za njihove delnice, tako da bodo certifikate verjetno morali vračati.Kot smo še izvedeli na agenciji, v marcu verjetno ne bo nobene P°djetju se^81 ,S1?venci- Lastninjenje v tem Žava pa f Ti J Časa močno zapleta, glavna P°oijetje ie ,C ^nacionalizacija. Čeprav je i- lastninienifre časom prejelo prvo soglasje ^acijskih , Se Je °glasilo toliko denaciona- Pro&ram n^Pravičencev (°kr°g 3°). da so 5Prernenjeno 11 P°Pravljati. Soglasje k tako ?s' točne«« ux Pr°gramu pričakujejo vsak zaposleni in upokojenci, solastniki pa so postali tudi skladi. V drugem delu v okviru lastninjenja Žita pa bodo posredni solastniki leske tovarne čokolade lahko postali tudi Slovenci oziroma Gorenjci. Gorenjka po besedah Butkovičeve že vsa leta posluje pozitivno; dobiček sicer ni zelo visok, je pa dokaj stabilen. V lanskem letu so precej sredstev namenili za naložbe; zlasti veliko so vložili v promocijo nove blagovne znamke čokolade. Ta veja bo kljub hudi konkurenci in težavam pri uvozu mleka in sladkorja preživela, je prepričana Butkovičeva. poleg tega pa imajo v lasti tudi Ptujske terme in vinsko klet. V programu lastninjenja so javno prodajo predvideli tudi v podjetjih Marpetro, Agrokombinat Maribor in IMP Črpalke, vendar je vprašljivo, če jo bodo zares tudi izvedli. Ta podjetja so namreč še brez soglasja k lastninskemu programu, zato ga lahko še spremenijo. Javno prodajo so napovedovali tudi v podjetju Kompas Hertz in zanjo tudi že pridobili soglasje, a je podjetje zaradi številnih zapletov pristalo na skladu za razvoj. • U. Peternel &rzk one ne morejo napovedati. Javna nrnH ne ?° Pred aPriI°m. tudi to /t3 pijanskega Žita je zaniha uorenirp c,.; ca k« „ «u„:„. ? a delnn i renJce> saj se bo v okviru °kolade Gorenjka13 tUdi leŠk Uspešna javna prodaja v Creini Kranj Certifikate bodo vračali leska tovarna Kot nam je povedala ^Prtili tudi še nekaj skladov "jotiti \mPl t certifikat mogoče d/u*be dnAčfci. sklad 3 kmečke 4 Di*de »?:J"niJa v Kompas sklad yWkm^lille; do 2- m* * Pa bo »Ze Žn!ml NFD Investicijski ^ Ccišn%etildrulbe za »Pravi- TriSlav Za* $a ^rtifikate zbira tudi ^a Poudnr-^ Tri^ Ob tem dru^amZtn' da * omenjenim Zae"m, uriava »%f??i0 .za trg vrednostnih Plovila „,.a odbila, da bo kate- Na1» lt]e za zbrane certifi-iQfir^Pa%vi°Ia vrednostnih JkaJ novih n z?dn}em času prišlo še iod«tno zbirni za soljenja za ln **m^rc'rtfikatov: Če jim la> za taČ d?datno hiranje odobri- lapotujatifikatedrta^ Vsak vlagatelj bo dobil nazaj okoli 18 odstotkov certifikatnih tolarjev bodo natančne izračune opravili na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Usklajevanje podatkov bo trajalo vsaj Kranj, 24. februarja • Preteklo soboto se je končala javna prodaja v Creini Kranj. Zanimanje za delnice tega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijskih in industrijskih strojev in naprav, je bilo zelo veliko, zato bodo vsi vlagatelji dobili vrnjenih okoli 18 odstotkov vloženih certifikatov. Kot je dejal direktor Creine Peter Zaletelj, so z rezultatom javne prodaje zelo zadovoljni, bili pa bi še bolj, če jim certifikatov ne bi bilo treba vračati. V javni prodaji so ponudili 22 odstotkov celotnega kapitala v skupni vrednosti 40,8 milijona tolarjev. Zaradi velikega zanimanja pa je bilo vplačil precej več od ponudbe, tako da se bo cena ene delnice povišala za dovoljenih 30 odstotkov. Kljub temu je bilo vplačanih certifikatov še vedno preveč in jih bodo morali vrniti vlagateljem. Po prvih podatkih bodo uporabili okoli 82 odstotkov vloženih certifikatov, 18 odstotkov certifikatnih tolarjev pa bo vsak vlagatelj dobil nazaj. Ti podatki so sicer še neuradni, poudarja Peter Zaletelj, saj nekaj mesecev, računa Zaletelj, nato pa bodo v podjetju pripravili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev drugega soglasja k lastninjenju in nato za vpis v sodni register. Prve skupščine delničarjev jim najverjetneje ne bo uspelo pripraviti še letos, temveč šele prihodnje leto. In kakšne dividende si lahko obetajo novi delničarji Creine? Kot pravi Zeletelj, dividend ne bo, saj v preteklih letih niso ustvarili dobička. "Dividend nismo nikomur obljubljali, kar smo navedli tudi v prospektu ob javni prodaji. Tudi ves dobiček, ustvarjen v prihodnjih letih, bomo namenili za naložbe v opremo," poudarja direktor. V olastninjeni Creini bodo večinski lastniški delež imeli skladi (dobrih 47 odstotkov), zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci bodo imeli dobrih 30 odstotkov, delničarji iz javne prodaje pa bodo 22-odstotni solastniki. • U. P. Danes nagrade Gospodarske zbornice Slovenije Nagrada tudi Andreju Polencu, direktorju Iskratel Najpomembnejši dejavniki pri izboru najboljših so bili učinkovitost, partnerski odnosi in vrednote. Ljubljana, 28. februarja -Gospodarska zbornica Slovenije danes že devetindvajsetič podeljuje nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med nagrajenci v kategoriji velikih in srednjih podjetij, torej za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu, je tudi glavni direktor Iskratel d.o.o. Kranj Andrej Polenec. "Andrej Polenec je s svojim delom dosegel, da je podjetje eno redkih visoko-tehniških podjetij, ki je vsa zadnja leta povečevalo uspešnost, poslovalo z dobičkom, z lastnim delom in znanjem preseglo krizo in s povečanim obsegom poslovanja začelo pomemben razvojni ciklus, ki bo podjetju omogočal konkurenčnost tudi v prihodnje," je med drugim zapisano v obrazložitvi nagrade, ki so jo poleg Andreja Polenca dobili še dr. Roman Glaser, Bruno Korelič, Borut Morkovič, Jože Stanič in Bojan Leskovar za življenjsko delo. Med podjetniki pa ie Gospodarska zbornica Slovenije letos nagradila Franca Gašpra, mag. Janeza Isteniča, Miroslava Levarja, Štefana Pavlinjeka in Janeza Vidmarja. Kot je poudaril predsednik komisije dr. Tone Hrastelj, so letos prejeli rekordno število predlogov za nagrade gospodarske zbornice, kar 21 v skupini velikih in srednjih podjetij in 9 za podjetnike. Pri izboru nagrajenih pa so najbolj upoševali tri dejavnike: učinkovitost, tako tehnološko kot širšo poslovno-finančno, partnerske odnose tako do kupcev in bank kot tudi do zaposlenih ter vrednote podjetja. Podelitev nagrad Gospodarske zbornice Slovenije bo tudi letos spremljala predstavitev in razstava podjetij, v katerih delujejo nagrajenci, prvič letos pa GZS ob slovesnosti organizira tudi okroglo mizo o aktualni problematiki Evropske unije in možnostih večjega prodora na ruski trg. Temo bosta predstavila dr. Boris Cizelj, veleposlanik, vodja Misije Republike Slovenije pri EU in slovenski veleposlanik v Ruski Federaciji Dušan Snoj. • M. A. Prihodnji teden sejem Alpe Adria - Dom Največji tovrstni sejem doslej Ljubljana, 28. februarja - Na Gospodarskem razstavišču se bo prihodnji torek začel prvi iz niza sejmov Alpe Adria, Alpe Adria - Dom. Sejem, na katerem bo prisotnih 438 razsta vijake v iz dvaindvajsetih držav, si bo moč ogledati do prihodnje nedelje. Na devet tisoč kvadratnih metrih neto razstavne površine -zapolnil bo vse razpoložljive sejemske površine - si bo moč ogledati letos še posebej bogato ponudbo stavbnega pohištva in gradbenih materialov, razstavljene bodo številne ogrevalne in prezračevalne naprave, kopalniška oprema, avdio m videlo program, vrtna oprema ter program notranje opreme za dom. Razstavni program sejma, ki bo med 4. in 9. marcem odprt vse dni med 9. in 19. uro, bodo spremljale tudi številne predstavitve, ki jih bodo pripravljali razstavljala sami na svojih razstavnih prostorih. Za vstopnico bo tokrat potrebno odšteti 650 tolarjev, dijaki, študenti in upokojenci pa 400. • M.A. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. POSLOVNO SREČANJE SLOVENSKIH IN MADŽARSKIH (REGIJA SOMOGY) PODJETIJ, 7. - 8. maj 1997, Siofok-Balaton Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in ^madžarskih podjetij, ki bo v mestu Siofok ob jezeru Balaton v Hotelu Ezustpart, 7. - 8. maja 1997. Z madžarske strani se bodo poslovnega srečanja udeležila predvsem podjetja iz naslednjih dejavnosti: - prehrambena industrija - kmetijski proizvodi - kmetijska mehanizacija - proiz. in obdelava izdelkov iz plastičnih mas - tekstilna in obutvena industrija - lesna industrija - gradbena industrija - pohištvena industrija - turizem - keramika Vsa zainteresirana podjetja prosimo, da nas kontaktirate na Območno gospodarsko zbornico za Gorenjsko, tel.: 222-584, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije in prijavnico. Prijave do 20. 3. 97! 2. VLOŽITVE VLOG ZA LICENCE TUDI NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI ZA GORENJSKO Da bi prevoznikom olajšali postopek pridobitve licence, smo omogočili postopek vložitve vloge za pridobitev licenc tudi na Območni gospodarski zbornici za Gorenjsko. Podrobnejše informacije dobite po tel.: 222 584. 3. SEMINAR - '-VKLJUČEVANJE PODJETIJ V EVROPSKE TRGE", Ljubljana 3. 4. 97 wMSDJodarska zbornica Slovenije pripravlja enodnevni seminar -Vključevanje podjetij v evropske trge. Predavatelji bodo strokovnjaki različnih oddelkov GZS, MEOR-ja in ljubljanske Blagovne • borze. Seminar bo v širši luči predstavil storitve Gospodarske zbornice Slovenije pri vključevanju podjetij v trge tako srednje Evrope, vzhodne Evrope in EU. Program, podrobnejše informacije ter prijavo dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, tel.: 222 584. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Z vlaki bi lahko prepeljali trikrat več nevarnih snovi Nevarne snovi so varnejše na vlakih Slovenske železnice letno prepeljejo 1,2 milijona ton nevarnih snovi, kar je le približno 40 odstotkov vseh. Kranj, febr. - Prevoz nevar- lahko spremljajo nevarne po nih snovi z vlakom je veliko bolj varen kot po cestah in zato tudi ekološko sprejemljivejši. Slovenske zelenice zele pridobiti več tega tovora, saj bi ga brez posebnih vlaganj lahko povečali do trikrat. Smernice EU dajejo prednost prevozom po železnici, če je po načrtovani poti seveda možen. Slovenske železnice so zadnji dve leti prepeljale približno 1,2 milijona ton nevarnih snovi letno. Več kot tri četrtine so predstavljali naftni derivati, dobro desetino plini, pet odstotkov zelo jedke snovi in tri odstotke druge nevarne snovi. Z drugimi prevoznimi sredstvi pa se v Sloveniji letno prepelje še približno 2,8 milijona ton nevarnih snovi. Natančnih podatkov, koliko nevarnih snovi prepeljejo cestni prevozniki namreč ni, obstajajo le ocene. Pri Slovenskih železnicah pravijo, da z upoštevanjem tranzitnega prevoza nevarnih snovi njihov delež ni večji od 40 odstotkov. Vendar bi lahko z vlaki prepeljali veliko več tovrstnega tovora, brez posebnih vlaganj v železniško omrežje in vlake bi Slovenske železnice lahko prepeljale do trikrat večje količine nevarnih snovi. Poleg tega je prevoz nevarnih snovi po železnici varnejši in zato ekološko bolj sprejemljiv, vagone in vsebino pošiljk železniški delavci redno nadzorujejo in preverjajo, redno se izobražujejo in seznanjo z novostmi na tem področju. Železniški informacijski sistem jim omogoča, da vsak trenutek šiljke na območju Slovenskih železnic, transportni stroški so nižji kot v cestnem prometu. Večji uporabniki oziroma proizvajalci nevarnih snovi v Sloveniji pa so z železnico povezani z industrijskimi tiri. Za primerjavo velja povedati, da avstrijske železnice letno prepeljejo približno 7 milijonov ton nevarnih snovi. Tudi tam nimajo točnih podatkov, koliko jih prepeljejo po cestah, precej tudi z rečnimi plovili. V Avstriji že dalj časa posvečajo posebno pozornost prevozom nevarnih tovorov, kar burno spremljajo zeleni, zato smernice EU zanje niso bile novost. Smernica EU namreč državam članicam dovoljuje, da obdržijo predpise, ki pri transportu zelo nevarnih snovi dajejo prednost sorazmerno varnejšemu in okolju prijaznejšemu prevozu po železnici ob predpostavki, da je tam prevoz glede na načrtovano pot mogoč. Pri nas prevoz nevarnih snovi po železnici ureja pravilnik o mednarodnih prevozih nevarnih snovi. Ministrstvo za promet in zveze pa je na potezi, da pripravi ustrezni zakon, ki bo prevoz nevarnih snovi urejal v skladu z EU, kar bo prispevalo k preusmerjanjutovorov nevarnih snovi s ceste na železnico. V Sloveniji je moč pričakovati porast tovornega prometa, saj se evropski transportni trg vse bolj odpira proti srednji in vzhodni Evropi, promet narašča in z njim število prometnih nesreč in obremenitev okolja. • M.V. SLOVENSKA KNJIGA zaposli KOMERCIALNE ZASTOPNICE/KE za individualno prodajo slikanic in poučnih knjig za otroke na območju Gorenjske. Pogoji: - aktivno znanje slovenskega jezika - zaželena pedagoška smer izobrazbe - poštenost, vestnost in urejenost - možne vse vrste zaposlitev Kandidatke/i naj pošljejo pisne ponudbe do 7. 3.1997 na naslov: Slovenska knjiga PE Založništvo, Litijska 38, 1000 Ljubljana. (0]HjONDA SERVIS & PRODAJA AMBROŽ PREŠERNOVA 12 . *ar-— f RADOMLJE ijj____M_______P% " SLOVENIJA * PRODAJA VOZIl * AvTOKLEPARSTV . * AVTOMEHANIKA 0 * AVTOLIČARSTVO OOUICIUIC "S DOOR" ŽE U PRODAJI "CRU" itelji narodnozabavne glasbe. Oddaja Stalci LnkASe-rle kar mocno prijela med gledalkami in a9radno ^ ™f zat0 vam tudi tokrat zastavljamo AU p vPr^anje, ki se glasi: *°8ERT SMrS^N ŠTAJERSKIH 7 *) PRimLSM0LNIKAR IZ ,Q0FtHNJSKE Obk|.Qj^ rn?ll|tenanSii,e?^?d9°vor in dopisnico s kupončkom ese°a marca ^"^ p,p- 4420 Škofja Loka do srede ^Pam0 d &°-'Qdda^8Ie- pri žrebu kaj sreče, saj vam to tudi ^KA Šuštar ,prav ja Mare Mohorič. voditeljica pa je V^SK LOŠKI VRISK LOŠKI VRISK Ugotavljam, da ste v rock'n'rollu... ... da ste bolj švoh. Tokrat je v uredništvo prispelo bolj malo kot ne dopisnic, no, na večini Ustih, ki ste jih napisali, pa so bili vseeno pravilni odgovori. Presley v večnih loviščih že šteje cifro 20, kar pa se tiče imidža rock'n'roll pevcev in njihove modernejše izvedbe, rock-abillivev pa ste imeli prav tisti, ki ste napisali polizane čupe, počesane nazaj in s čopkom naprej, seveda z obveznimi zalisci. Ženske pa so bile v tistih Elvisovlh najlepših časih postrižene na kahlo, kot je napisala Beti, ki Je vprašala o tem svoje starše. Žrebali bomo čez trenutek. Na kratko pa o promociji nove plošče in kasete skupine Halo, ki se je zgodila v Irish Pubu v Ljubljani. A ste že kdaj bili na taki pasji procesiji? Ne še. Tja ponavadi pridejo mnogi, včasih tudi večina, ki na slovenski glasbeni sceni kaj pomenijo. Od glasbenikov, novinarjev, glasbenih urednikov, managerjev, prodajalcev muzike, ljudi iz založbe, kjer je zadeva izšla, predvsem pa je ponavadi kup enih sleparjev. In potem se malo poje, malo je, bend malo zašpila, kakšno se reče tako uradno, neuradno pa se folk meni o tem in onem..., Ja tudi o onem. Skratka, to so zadeve, ki pač morajo biti in so čisto naravne. Tako kot jabolčni sok od Fructala. V dveh besedah še o bendu (več kdaj v kateri naslednjih številk) in muzi-ki. Halo je združba nekoliko starejših rockerjev z obale, ki so nekoč bili Kameloni, Faraoni, Prizma, Bazar, Karamela.... In čisto na kratko - bravlssimo. Pa po-žrebajmo. Nagrado tokrat dobi Juvan Helena, Hafnerjevo naselje 99, 4220 Šk. Loka. Čestitamo. NOVOSTI Najnovejša kaseta Avtomobilov "Navaden dan", ali kako že je, je te dni dobila tudi prijateljico cedejko, prav tako Čukovski "Zo-bar'čk". Zadnjič, v torek je bilo, smo na promociji pospremili (beri zgoraj) tudi fante iz skupine Halo, stare rockerje z obale, in njihov album "Anita ni nikoli", tuje še par kompilacij tipa Bravo super show 97, Super dance 97... pa še kaj. Novo ploščo ima francosko govoreči elektonik Jean Michel Jar-re, pa US3 in Dune. Vstopnice za Parni valjak, ki bodo čez vikend v Kamniku, so, prav tako pa ne manjka vstopnic za koncert leta v LJ. - ZZTop. TOP 3 1. Tragic Kingdom -No Doubt 2. Tanova od Celine Dion 3. Zobarč'k - Čuki IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 252: Hja, o slovenski Evroviziji nismo nobene rekli. Saj nima smisla. Povzetek je kratek, glasbeniki so dobili surlo, igralka pa vam je bila najbolj všeč. A komentar? Ka, čem reč... Nič. Vprašal pa vas bom sledeče. V kateri oddaji vsaj enkrat na mesec nastopi Tanja Ribič? Če ne veste, vprašajte Vinkota, Hinkota, tretjemu bratu pa ne vem kako Je ime, baje Zinko. Rešitve čakam v uredništvo G.G. do srede. 5. marca, pripis "Jodlgator". In pa čav... DISCOTEKA RADOVUI CA Danes po 22. uri koncert BORIS N0VK0VIĆ & NRG BAND LESTVICA RADIA S PIZZERIJO MATEJA tel. 222-800, ureja: IGOR ŠTEFANČK PETEK, 28. 2.1997, ob 18.30 Domača: ROCK'N BAND: DEJ RUK'N ME gIMME 5: DOBRO JUTRO UKI: ZOBAR V. KOCIJANČIČ D.J.: TINA SONIC: NORI IN COOL NAPOLEON: BODI MOJA 7. TANJA RIBIČ: ZBUDI SE 8. POWER DANCERS & SASHA: PRAVA CIFRA Tuja: 1. D. J. BOBO: RESPECT YOURSELF 2. NO MERCY: PLEASE DONT GO 3. MADONNA: DONT CRY FOR ME ARGENTINA 4. BLUR: BEETLEBUM 5. B. STREISAND & B. ADAMS: I FINALLY FOUND SOMEONE 6. GEORGE MICHAEL: OLDER 7. VVARREN G.: I SHOT TEH SHERIFF 8. SCATMAN JOHN: EVERYBODY JAM! 3ADiO c=?Anj 913 F D STIRIO KUPON ŠTEVILKA 16 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: RADIO A0* i©KEMJEE 24 UR DOBRE GUIMEM OD 3. 3. 1997 DO 8. 3. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. SOUEEZER - SATURDAY NIGHT 2. NO DOUBT - DONT SPEAK 3. SARA BRIGHTMAN + ANDRE BOCELU - TIME TO... 4. 4 FUN - KAMADERO 5. LL COOL J - AIN NOBODY 6. BOYZONE - A DIFFERENT BEAT 7. TONY BRAXTON - UNBREAK MY HEART 8. ERASURE - IN MY ARMS 9. X-PERIENCE - MAGIC FIELDS . 10. 2 BROTHERS - CALIFORNIA 11. NEVV/NINA - TREBAM TE 12. DANIELE SILVESTRI - HOLD ME 13. NEVV/SB - MILTON - IF YOU LEAVE ME NOW 14. PAUL ANKA - YO TE AMO 15. KAVANA -1 CAN MAKE YOU FEEL GOOD LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. GIMME 5 - BREZ TEBE 2. RED 5 -1 LOVE YOU STOP 3. MISING HEART - CHARLENE 4. SEOUENTIAL ONE - MY LOVE IS HOT 5. DJ STONE - KOMMANDO 6. GALA-LETA BOY CRY 7. TEH ALTERNATIVE CRETORS - THE BEAST 8. DISCO ROUGE - DISCO ROUGE 9. VIRTUALMISMO - COSMONAUTICA 997 10. NEVV/B.B.E. - FLASH 11. NATAŠ HA HAGEN - YOU AND YOU 12. NEVV/ANTI FUNKY - ALL SO NIČE 13. JK - SWEET LADY NIGHT 14. POVVER DANCERS - BOMBA 15. NEVV/LUNA - YOU ANDI 16. MILK INCORPORATED -LAVACHE 17. SLO ACTIVE - ODPELJI ME NA MARS 18. NEVV/HARDEA - MR. FACKER 19. VALENTINO KOCIJANČIČ DJ /S.l. - TINA (REMIX) 20. MR - TO FRANCE 21. PUNK ANDERSON - PEOPLE 22. DE DONATIS III • THE SOUND (REMIX) 23. DEE JAY HERBIE - MIND, BODY AND SOUL 24. PELE - DOLGA JE NOČ 25. JIMI TENOR - TAKE ME BABY 26. DIVINA - SPACER 27. HEART ATTACK -1 WAS MADE... 28. FIORELLA - ENCANTO 29. NEW/PARTIZAN - DRIVE ME CRAZY 30. CHARLIE DORE - TIME GOES BY TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav! Pokrovitelj ponedeljkove oddaje TRGOVINA DOMAČIJA Globoko pri Mošnjah prispeva lepo nagrado za Marka Meglica, ki je srečni nagrajenec oddaje Tržiški hit. ČESTITAVA! Hvala ti, oziroma hvala vam za sodelovanje, lepo se imejte in na snidenje v ponedeljek, 3. marca, ko bomo ponovno podelili lepo nagrado in oblikovali lestvico naj glasbe Radia Tržič. ČAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Don't speak - NO DUBT (14) 2. Don*t cry for me Argentina - MADONNA (10) 3. Unbreak my heart - TONI BRAXTON (3) 4. Saturdav night - SOUEZZER (novo) 5. Just for you - MASTERBOY (9) 6. Silently - CAUGHT IN THE ACT (7) 7. Cryin - AEROSMITH (OLD) 8. Respect your self - D. J. BOBO (13) 9. Break it up - SCOOTER (2) 10.1 shot the sheriff - VVARREN G. (novo) 11. Brez tebe - GIMME 5 (4) 12. Let a boy cry - GALA (novo) 13. Bomba - POVVER DANCERS (8) 14. Bodi moja - NEPOLEON (12) 15. Step"by step - WHITNEY HČUSTON (1) 16.1 believe I can fly - R. KELLY (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 3. marca. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: LESTVICA 5 + 5 UREJA SAŠA PIVK 1. DEL: 1. PATROL: Cecilija 2. CHATEAU: Solzice 3. MONROE: Le zvezde vedo 4. LINTVERN: Če padel bi na glavo 5. FARAONI: Jaz te nimam rad II. DEL: 1. PETER LOVŠIN: Jest bi se igrou 2. REOUIEM: Ogenj 3. ANIKA HORVAT: Pogrešam te 4. KATJA MIHELČIĆ: to nisi ti 5. JAN PLESTENJAK: Pozabljena Živio! V sredo popoldne smo v studiu Radia Sora gostili skupino Mon Ami in Oliverja Antauerja, izdali skrite načrte nekaterih izvajalcev na izboru za evrovizijsko popevko in seveda poslušali lestvico. Podelili pa smo tudi nekaj nagrad. Novi lastniki le teh so: Ranko Djokič, Svobode 109, Piran, Ines Mohenski, Sadjarska 2, Miklavž, Mojca Galek, Rudno 29, Železniki. Iskrene čestitke. Seveda pa tudi tokrat pričakujem vaše dopisnice na naslovu: Radio Sora, Trg svobode 2, 4226 Žiri. NOVO! Preizkusite se kot voditelj ene od oddaj lestvice 5 + 5. Vašo željo sporočite na zgoraj omenjeni naslov in pripišite svojo telefonsko številko. V upanju, da dobim nove in obraze ter glasove v studio, vas lepo pozdravljam, vaša Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: februarja do naslednjič OVEN Čaka vas veselo praznovanje. Naj vas nikar ne skrbijo zadeve okrog denarja, le pridno igrajte loto in večkrat ta mesec skuhajte joto (če ne znate kuhati, naj vam jo skuhajo drugi). Jota je namreč odlična zadeva. Počasi bo v naše kraje prišla tudi pomlad in z njo regrat. Tudi vi se boste kdaj pa kdaj pridružili nabiralcem regrata, če ne v resnici, pa vsaj v sanjah, če ne verjamete, sanjajte na glas in se ponoči posnemite na kaseto. Geslo: Naš je moto vse za joto. BIK w ■ 1 Prav lepo ste si pripravili tole pomladno vzdušje. J Stanovanjske probleme imate rešene, če se slučajno —SMijC—I v zadnjih 53 letih niste nič ukvarjali s stanovanjskimi problemi, potem po horoskopu niste bik in prosim še enkrat preverite, kdaj ste se rodili. Ko boste to opravili, lahko mirne volje prestopite v drugo znamenje, med tiste, ki jim v asfaltu raste krompir. Geslo: Debel krompir, teta bo pa en pir. „ DVOJČEK Kaj pravite, kako pogosto se boste letošnjo pomlad nastavljali soncu? Predlagam, da si na omenjeno vprašanje odgovorite kar sami. Tokrat so možni štirje odgovori a) zelo pogosto, b) najlepše sonce je senca, c) juhuhu spet bodo vampi in d) ne vem. Če boste pravilno odgovorili, vas čaka lepa praktična nagrada. Kar se tiče kitajske restavracije, spet ne bo nič. Geslo: če na velikonočno nedeljo sonce sije, se župa rada po miz' polije. RAK Srečn'ga pa zdrav'ga, pa velik' prihov se je govorilo včasih, ko je bil narod že okrog novega leta v pripravljalnem obdobju za veliko noč. VI ponavadi tisto s farbami opravite tik pred zajci (prevod: zdajci). Vaše navdušenje nad barvanjem bo letos še posebej izrazito, kar pomeni, da bo v naslednjem obdobju vaše življenje kot rožica. Geslo: Tavžentroža grlo boža. LEV A vi sploh veste, da se v vaši bližini giblje človek, izvedenec šlogarske stroke, nosilec dveh doktoratov (prehodnega in nakladalnega), nosilec za polico za knjige, nosilec belega kemičnega svinčnika z modrim napisom Gorenjski glas in še in še... Kako, da veste? Neverjetno. Čimprej se prijavite v šolo za šlogarje, saj imate vse predispozicije za poklic jasnovidca. Prijave zbiramo v uredništvu. Geslo: Ko se prijavi, taj ma kemični plavi (prevod: kdor se prijavi, ta ima modri kuli). DEVICA Zares ste zlati. Težko sicer z gotovostjo trdimo ali zaradi zlatnine, ki jo nosite na sebi ali pa ste preprosto zlati zato, ker ste tako uredu, fajn... Če velja oboje, je pa sploh fajn, takih se manjka, da veste. Za vami sta najmanj dva naporna meseca, pred vami pa tudi naporna a pestra in zanimiva pomlad. Vam sploh pa Ma dajte no. Geslo: Zlati časi, b'k na paši. TEHTNICA Pravkar boste vstopili v obdobje naslednje petletke. Zavzeli se boste predvsem za korenitejše spremembe v celotnem osebnostnem ustroju, kar v najbolj drastičnih primerih pomeni, da boste zamenjali celo znamko piva, mesarja in od soseda zahtevali, naj vašega psa (če ga seveda imate) zaboga ne gleda tako grdo, saj bogemu ščenetu to ponavadi tako seže do srca. Geslo: Zamenjava stila je že Mojzesa veselila. ŠKORPIJON Pravite, da nimate denarja, imate pa zato bančne kartice. K' se ga bo nekaj nabralo, se ga boste še malo sposodili in zgradili skakalnico. Pri tem je sicer malo problematično, ker podobno namerava storiti naš znani skakalec Primož, namreč kaj lahko se zgodi, da se bosta zanimala za isto lokacijo. Šlogarji vam zato svetujemo, da denar vložite v kakšen drug projekt, recimo v mladinsko stezo za formulo ena. Geslo: Formula ena, pomlad bo zelena. STRELEC Lepota pomladi so rože na livadi. Vam to še posebej veliko pomeni. Le pazite, da ne boste gledajoč pomladno idilo tam na robu gozda ostali brez bicikla, kl ga boste prislonili na bližnje drevo. Časi so težki, kradejo celo medvedi. No, svetujemo, da se nekoliko bolj spustite na zemljo. Geslo: Z mislimi na nebu, vas medved bo zaje... KOZOROG Ne me hecat, da vi še vedno kaj "date na osmi marec in na materinski dan. No dobro, date. Tudi prav. Le odločite se, kdaj ga boste žurali. Prvič ali drugič. Saj vem, vi bi ga kar obakrat. Samo pazite na zdravje, uni bacili ala gripa in te zadeve še vedno skačejo naokoli, vsaj dokler bo še skakalna sezona. Kot imam informacije, se ta konča marca v Planici. Geslo: Žene vseh dežel, združite se. VODNAR Prelepa je......fara (odvisno v kateri fari živite) boste peli tja na veliko noč. Ja, prav razigrani boste, na kar bodo seveda vplivala dogajanja zgoraj na nebesnem svodu. Ponoči bodo to zvezde, podnevi pa oblaki in ptičje riti, če boste ležali pod drevesom. V upanju, da vam ne bo kaj kapnilo v uč, vas šlogarji prav lepo pozdravljamo. Geslo: Žvižgajo ptiči, pridružite se pri priči. eRIBI Kakšna je bila torta? A kako, da vas sploh spašujemo o tem? To bi po vašem mnenju pač v naši šlogarski pisarni morali vedeti, kajneda. No prav, pa naj bo. Tisti kos torte, ki je ono jutro zmanjkal iz hladilnika, smo zmazali, in če vam napišemo po pravici - odličen je bil. Tudi vam bo šlo v vašem pričakovanju pomladi odlično. Po vseh indicih in naših zadnjih izračunih pomlad tudi letos bo, in sicer z začetkom marca enkrat. Geslo: Čar pomladi v marmeladi. Glasbeniki meseca - 12. nasprotje Pa nas je pravih avtorjev muzike res tako malo? Ampak Dvanajsto nasprotje že od vsega svojega začetka sodi mednje. Tokrat se nismo pogovarjali toliko o njih kot o slovenskem glasbenem prostoru. - dobra i Ll Tokrat bo zaključna reportaža o glasbenikih tega meseca nekoliko drugačna. Pogovor s fanti v studiu Napoleon v Kamniku je minil bolj v znamenju razmišljanj o slovenski zabavni glasbi. In kot nalašč s(m)o nekaj dni pred tem Slovenci izbrali svojo predstavnico za izbor popevke Evrovizije. Slovenska avtorska zabavna glasba je dandanes skorajda redkost. Razlog za to pa... Kje so tisti zlati (kvalitetni) časi Zgodba o Dvanajstem nasprotju je na kratko takale: najprej je bilo Dvanajsto nadstropje in nato je bilo Dvanajsto nasprotje. Glavni mož za obema lahko rečemo kar legendarnima skupinama pa je ostalo isto slovenska muzika. Slovenci, pravi Janez, se lahko pohvalimo z dobrimi in kvalitetnimi začetki zabavne glasbe. Verjetno se vsi spomnimo zlatih časov slovenske popevke. Za takratnimi avtorji sta stala nacionalni radio in televizija, ki sta tovrstno ustvarjalnost spodbujala. Od osemdesetih let naprej je nacionalna radio televizijska hiša po Janezovem mnenju na to svojo dolžnost vedno bolj pozabljala, rezultat pa... ... hja. Je, kakršen je. Dandanes bi za veliko večino slovenskih pop ustvarjal- Manjkajo le še vokali. Oziroma so manjkali. cev lahko rekli tole: njihova zgolj kot mašilo. V iskanju "Ali imaš kaj novega?" £ filozofija je narediti nekaj, komercialno uspešne glasbe "Vprašanje ob kater«1* pr? kar se bo najbolj in najhi- se je bilo (in se je še) vse v treje prodajalo. Rezultat tega pogosteje bolj enostavno ožje Janez Hvale. Članstvo se je sta morebitna dva potencial- reti drugam, povzeti, preko-od takrat pa do danes sicer na hita na enem albumu, pirati ali kar enostavno ■lah menjavalo, bistvo ansambla ostalih šest ali več pa služi rA^v.:.w*v.y.^^v.^^v.v.^v.:.^;.^^:.^^:.:.v.v.^:.^■■.w<-'.■ Kdo je kdo Posamezne člane Dvanajstega nasprotja smo predstavili ie v torek. Ampak čisto na hitro: Branko Milic je vokalni solist, zaenkrat še samski, zato ima svojemu stanu primerno toliko več (ienskih) problemov. Poleg petja obvlada tudi bobne, bobnal pa je tudi v nekaterih drugih zasedbah. Dokler ga seveda v ansambel ni povabil Janez. Svoje življenjsko vodilo je kratko in jedrnato strnil v geslo 'Evropa zdaj!', kar pa naj bi praktično pomenilo to, da bi slovenski glasbeniki morali začeti razmišljati o ustvarjanju kvalitetne glasbe in ne nečesa, kar bi lahko enostavno 'zavili' na trak in prodali. In vzorniki - najnovejši je seveda Janez Hvale, sicer pa pobrskajte med znanimi rockerji! Na bas kitaro v Dvanajstem nasprotju brenka Franci Kumer, zapriseženi mož in očka ter ponosni lastnik american stafford terrierja saj je, kot že veste iz torkove številke, zagrizen kinolog. Najnovejšo kaseto ocenjuje kot zelo dobro, pravzaprav se mu ta zdi doslej najboljša. Sicer pa ga za prihajajoči CD čaka še nekaj avtorskih obveznosti. Pripravljenega ima že kar nekaj materiala, trenutno pa z veliko mero samokritičnosti pripravlja izbor. Najmlajši po stažu v ansamblu je Brane Horvat, sicer poklicni fotograf in pa športnik. Na nastajajočo kaseto gleda optimistično, obenem pa je ugotovil, da je ekipa postala bolj zrela, dela pa so se že od samega začetka naprej lotevali kar se da zagnano. Blaž Maselj je klaviaturist in po letih najmlajši član skupine. Dela v studio Napoleon, sicer pa si želi, da bi doma nekega dne dokončal svoj lastni snemalni studio. Glasba je tudi dobesedno del njegovega vsakdanjega Življenja, saj precej pomaga tudi drugim ansamblom. In ob koncu pustimo besedo še šefu Janezu Hvaletu. Janez je avtor večine glasbe ansambla in ima tudi še za v prihodnje dovolj načrtov. Sam pravi, da bi rad dočakal čase, ko bo slovensko občinstvo znalo ločiti zrnje od plev ter si nenazadnje ponovno zaželelo prave slovenske glasbe. Sicer skuša biti kar najboljši družinski oče, poleg glasbe pa ga najbolj pomirja ribolov. O trofejah pa boste zaradi ribiške zgovornosti izvedeli ob kakšni drugi priložnosti. Od leve proti desni stojijo Franci, Blaž, Brane in Janez, "utrujeni" Branko pa sedi. MMMMtMHMMMu« ukrasti melodijo in nanjo obesiti slovensko besedilo in kot vrhunec vsega - posneti videospot prav tako kot neka tuja (originalna skupina). Večina slovenskih poslušalcev je ob tovrstnem glasbenem 'fast-foodu' otrpnila in sprejema tisto, kar od ansamblov pač pade, spet drugi se raje obrnejo v tujino, dobri slovenski glasbeniki pa na račun onih hitrorokcev padejo v dobim drobne rdeče pikici; pravi Janez. "Radijski ured*1^ po, te mirne vesti vpraša, če itfjj.j1 kaj novega, * zavrtel niti Slovenci smo umnu uu»-j ■ ^ na take in drugačne novos ' ^ trende in kaj vem kaj še vSfl Av In ker so ti trendi trcnu^ d0 moderni, se fantje in dek^ spravijo v studio in name* ' obenem pa tistega 'stareg*, » očitno udarj«? U posnamejo dance ali tecm«; fo Do takrat, ko kaseta oride V'! Mi Tišina, snemamo! da bi posneli pop P°PeVf,! kakršne so snemali dosl ' Do takrat, ko kaseta p radijske postaje in v trgo , mine nekaj časa, takrat pa £ 'IN' nekaj drugega. 1° , povzamemo po Cankarj slovenski glasbeniki po trebnem že dalj časa tečejo vozom, slovenska glasba pa" Končno tisto pravo V pogovoru so fantje ^ nekajkrat poudarili, da s° ^ pripravi zadnje kasete.^ cedejke končno doseg«1 •.( pravo. Tako je. Kot prav« na glasbo potrebno g16^ kot denimo na dramske» ^ go. Ljudje smo pač razl'f'■ različno začutimo, sprej^. mo in nenazadnje tudi Pjj žemo naše občutke. PraV^ mora avtor glasbe razU.fltef kako bo denimo pevec ^ pretiral besedilo. V°*ef,tifi črno nemilost. Ja, vse skupaj nične pravilnosti je Pra; se pokaže kot precej žalostna pomembna interpretacij3^^, zadeva. In, kot pravijo v tev, doživljanje bepoSieJ: dvanajstem nasprotju, prav- pogled na pesem- ^L\fi\ zaprav tudi je. Novci imajo pravijo, so se z Branko^ f pač svoj sijaj, treba je pre- ali manj uigravali, ods' bo šlo zares. V zgodbi o avtorski gj| pa smo stopili na še en P JI velik žulj - avtorske p£ i živeti, na koncu pa... Novi trendi za vsako silo, tudi na silo Slovenski glasbeniki so pravzaprav dobesedno obsedeni z modnimi trendi v tujini, s tujo glasbo. Kvaliteto iščejo le v tujini, ob tem pa zlepa nočejo pogledati na slovenske glasbene izdelke Slovenske kot da ni, Buldožerj. Kameleoni denimo, kljub neje urejala omenjen temu, da so nekdaj polnili zaenkrat še nima^^bolJ; Vsak avtor, pa naj slikar, inženir, znanstve , nenazadnje tudi gl.as ^ želi plačilo za svoje „,)! Naša država se je| resvjC*( vprašanja avtorskih F^lji lotila, vendar pa Je ffi glasbene tradicije sprejet le krovni ^jjfjjjta^ i, Buldožerji in zakonskih aktov, ki m» ^ stadione in se poskušali vrni- česar še vedno Tibarirn^ ti na slovensko glasbeno kalnem. Ampak klJu ^ smoI sceno, ostajajo zaviti v temo avtorji dobijo plačilo tu in jih kratko m.alo ni moč delo. Dokončna ureo ^ ^ slišati. In še na nekaj so tega področja pa v ^ j opozorili: kakih dvajset letna- cejšnji meri rešila zaj so nam Španci dobesedno velika problema - zagotj(|? ukradli popevko Brez besed, glasbe bi se ob,Vvola^^10, ^ ki jo je pela Kranjčanka vo nekoliko bolj ^ st<>v Berta Ambrož. Uspešno, nenazadnje, kraj . tega pa se verjetno spomnijo bilo neprimerno m le še redki. • v p* N^i 28. februarja 1997 KONJIČKI 33. STRAN • GORENJSKI GLAS irUI Vil VIŠKI IGRE Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16, 4000 Kranj Tel.: 064/360-350, fax: 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI FEBRUAR: 1 2 tive 97 (EA Sports) 3S5ALERTry. rain) JGRAND PRI^fMicroprose) 5 rSJANTASMAGORIA II (Sierra) 8 ueffi8 0F THE REALM II (Sierra) 7 rv.59Es 0F M|GHT 1 MAG'C H (New VVorld Comp.; NBA LIVE 97 Naslov ocena: POVVER F1 (Eldos) 89 % RAMA (Sierra) 64 % JETFIGHTERIII (Eldos) 82 % NASCAR RACING 2 (Sierra/P.) 94 % ARE YOU READY & ALERT (U.) 80 % M.A.X. (Interplay) 87 % FLYING CORPS (Empire) 92 % MASTER of ORION 2 (Microp.) 90 % BACK TO BAGHDAD (M.S.I.) 69 % 0ce, Ste°*92% Cena: 8390.00 ^♦naJS "avi'ač Michae'a Jordana? Vas navdušuje SHAQ s CD-rqwD,ianjem? Ali pa ste zgolj simpatizer, tako kot naša Mrs. osnovno« l vsak vikend brezupno meče žogo v koš na Elitno 1 dvorišču. Odgovor za vas je NB Live 97. To je ^arnrinhjb°J .popularna košarkarska igra na PC računalniku. (°^uduie? mo*e 'z Electronic Art-sa (njihove portrete lahko i sličico t koncu igre), saj so močno izboljšali lanskoletno igralno«. ? '^re" izboljšavami moram omeniti: enostavna arnenj|.g' t/?a Srafika (ni več kockasta), bogata baza imen iz ^erter Z31*6, na,ancni statistični podatki, pogledi iz sedmih Prep02n izbijanje igralcev (ki so prava poslastica). Zlahka boste so jB|0 u^voie ljubljenčke iz ameriške profesionalne košarke, ki •lahko vod!? narisan'in si n'so več med seboj podobni. Igralce Podpira fiirt^r? ^Pkovnico, miško ali igralno palico. Zadeva "aenkrat i,' G|,avisov GrlR pri katerem boste lahko igrali štirje Minirn thiS Stuff- J konfiguracija: Pentium 75,16Mb RAM, Dos ali Win95 Oe^£F*rtalnment Av,0rj| y° % Cena: 8590.00 dorr"iŠliiJskiKšnice Warcraft (prvi in drugi del) so izdali FRP (igranje fkrnijijj *n vlog) igra z naslovom DIABLO. Postavljeni ste v Ne na v0fVet' k'er 56 kot iunak '.9re borite Proti zlu (Diablu)-'n ^ovnik t Dok''ce za svojega junaka: bojevnik, lokostrelec !?s *Pr6mi' j acno oko'ie ie grafičnolepo narisano, vseskozi pa ^r°9ran\ J?fa glasba in zvočni efekti. Igra ni enolična, saj J»ranja pm«'u^no ustvarja labirinte. Kdor pa se bo naveličal [ia(J'e.nett Jj ra^unalniku, se lahko preizkusi na Internetu K1anje, " W se vseskozi odvija pravi boj, ne boj mesarsko ^aina u r Konfiguracija: Pentium 90, 16Mb RAM, Win95 The ROBERTA VVILLIAMS ANTH0L0GY Sierra On-Line Ocena: 89 % Cena: 8390.00 To je kompilacija štirinajstih iger legendarne Roberte VVilliams, ki nas razveseljuje s svojimi igrami že od leta 1980. Od takrat je prodala preko 10 milijonov izvodov svojih iger, kar doslej ni uspelo še nikomur v zgodovini računalniških iger. Kompilacija vsebuje: Mystery House, VVizard and the Princess, Mission: Asteroid, Time Zone, King's Ouest I (Ouest for the Crown), King's Ouest II (Romancing the Throne), King's Ouest III (Heir is Human), King's Ouest IV (Perils of Rosella), King's Ouest V (Absense makers the Heart Go Vonder), King's Ouest VI (Heir Today, Gone Tommorovv), King's Ouest VII (Princeless Bride), Laura Bow Murder Mystery, Dagger of Anmon Ra,* Mixed - Up Mother Goose, Phantasmagoria (1. poglavje) ter demo verzijo King's Ouest VIII (Maskof Eternitv). Minimalna konfiguracija. 486-33, 8Mb RAM, Win3.1 ali VVin 95 NAGRADNO VPRAŠANJE: Na tem mestu vam bomo zastavljali nagradna vprašanja, na katera boste lahko odgovarjali po pošti na naš naslov. Pišite nam tudi, če imate kakšne pripombe ali nasvete za naš kotiček. Za prvič pa vam bom zastavil vprašanje s področja pustolovščin. Skorja vsak zagrizen računalničar pozna osvjaalca ženskih src Larrv Lafferja in njegovo serijo pustolovšin Leisure Suit Larry. To, da Duke Nukem še ni dokončno sestrelil nekdaj najbolj znanega junaka s PC-jev, dokazuje prav avtor Al Lowe, ki je pred kratkim izdal naslednji del z naslovom Love for Sail. Nagradno vprašanje pa se glasi: Koliko pustolovščin iz serije Leisure Suit Larry je bilo izdanih in katera založniška hiša jih je izdala? Že vnaprej se zahvaljujem za vaše odgovore. NAGRADE: 1. PC igra FLASHBACK + podloga za miško 2. 11 disket GENERAL formatirane 3. Plakati: Discvvorld !l, Privateer II in AH64 Longbovv Za vas pripravil: Mitja Kaštivnik Mouse Man L£STVICA Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 DESETIH NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOVV JANUARJU: i ,2 OPIC (12 Monkeys) Bruce VVillis 3 nS,,LEC- Kl JOČE (Crying Freeman) Marc Dacascos 4* da^ljen,H PET (The Usual Suspects) Stephen Baldvvin S SRH FANT-JE (Bad Boys) VVill Smith • \UGUMNO SRCE (Braveheart) Mel Gibson 7' ADniiNj| (Jumanji) Robin VVilliams 8 SESit0 13 AEr?J° Al Pacino ^^^Afrhe Net) Sandra Bullock (PETRAH ^ Mminalka svetnik ES? z!n? 0 tem ugledni chicaški f - Njegov «Hln yf sanje inrnfj,ne- Robin in Gloria Iščejo C^Jpnlrt vzponTh^ b0^čLh Posledicah ločitve, J^k'jub razS^,nnDadc!h. samskemu življen ličnim pogledom na cU0t n*;**,, :-:-wmc.;.;-..:. .:-;w-x*-x-:-»x-:-:-:v: ;1 K V1 RIS TIK 1 /1 li VI RIS TI Kj\ Elegantne skalarke Skalarka (lat. Pterophvllum) je ena izmed najpogostejših rib, ki naseljujejo naše sladkovodne akvarije. Uvrščamo jo v družino ostrižnikov (lat. Cichlidae) za katere je značilno, da imajo zelo PIŠE: DARKO ĆERV ^J«-™*J* ljubitelje akvaristike, ki se ukvarjajo z vzgojo in razmnoževanjem ostrižnikov in z velikim zanimanjem spremljajo drst. Skalarke so sorazmerno velike ribe saj zrastejo tudi I5cm in več. Telo je okrogle oblike z bokov rahlo sploščeno, plavuti pa so dolge in nitaste. Barva teh rib se preliva od ■ srebrne preko sive, do rjave preko telesa pa potekajo tri navpične temne lise. Poznanih je tudi več barvnih različic predvsem pri umetno vzgojenih primerkih. Skalarke so miroljubne ribe, zato jih lahko gojimo tudi v skupinskem akvariju skupaj s še drugimi miroljubnimi vrstami rib. Te ribe niso samotarske, saj posamezni primerki ne pridejo toliko do izraza kot manjša jata. Akvarij, v katerem gojimo skalarke, naj bo Čim večji za vsaj 100 litrov prostornine in 45 cm višine. Uredimo ga tako, da na dno posujemo srednje grobi pesek, dno dekoriramo s posameznimi kamni in koreninami poskrbeti moramo tudi, da je akvarij gosto zasajen z rastlinami (npr. razne vrste valisnerij, sulicark, kriptokorin ipd.). Pomembna je tudi kvaliteta vode. Voda mora biti ogrevana na temperaturo 26 stopinj C, trdota vode mora biti od 8 - 15 stopinj dH, pH naj bo 6 - 6.5, saj je voda lahko tudi rahlo kisla. Poskrbeti mormao tudi za močno filtracijo, kvalitetno prezračevanje akvarijske vode, saj pri hranjenju vnašamo v akvarij tudi organske snovi, ki zmanjšujejo kvaliteto akvarijske vode. S prehrano v akvarijih ne bi smeli imeti težav, saj na policah trgovin dobimo razne vrste hrane za naše akvarijske ljubljence. Skalarke spadajo v skupino vsejedih rib tako, da jim lahko ponudimo zelo kvalitetno hrano za vsejede vrste rib. JBL GALA je poleg JBL NOVOBEL-a odlična kombinacija visoko kakovostne hrane primerne za to vrsto rib. Pozabiti pa ne smemo na popolno hrano za večje vrste ostrižnikov, kamor spadajo tudi odrasle skalarke GRANA CICHLID. Napisali smo, da je pri ostrižnikih zelo zanimivo razmnoževanje, kar velja tudi za skalarke. Za razmnoževanje uporabimo drstni akvarij, ki naj ima približno 60 litrov prostornine. Kvaliteta vode naj bo enaka, kot je v gojitvenem akvariju spremeni se le temperatura, ki jo dvignemo na 28 stopinj C. Par skalark, ki ga želimo drstiti, približno 14 dni izdatno hranimo s kai" beli tako, da bomo zavrteli * -domačih, na katerem bo tudi an Vita. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika/--^, t.00 Mirin vrtiljak 10.00 Z panijo 11.00 Mali oglasi niče. BBC, voščila 1*°° WV glasbeni gost: Ptujskih P6'/ Voščila 15.30 Dogodki in " # 16.00 Voščila 17.00 Nedeljs*%s-18.00 Minute za ljubitelje resn<" ^ R SORA / g 40 lj J«. 8.00 Napoved programa1 Sl0 zgodovinski spomin 9.00 stf tema - V družbi z našimii k ttm 11.00 Škofjeloški tednik V^l 12.00 Nedeljska duhovna m'» A Čestitke 13.30 Nedeljsko P pfl vOj 19.3°' 15.30 RA Slovenija 16.00 ffl, 17.30 Nedeljsko srečanje poved programa So Pc RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE:«9'8 H LJUBLJANA: 105,1 MHf , j m0 Ljubljani 10.00 Horoskop 1 #j V>0; hovna misel 10.30 Religij*' va\' " ' danes 11.00 RGL-ov 90S\jlftdi-*~. f> , ' ka reportaža 17.30 DEE'^$pV«e RGL 18.30 Vreme v živo 1*0 J) r0v novice 19.20 Žrebanje LV' M 20.00 Od San Rema do » pu» PQ Sprehod skozi Italijanko ^ glasbo, Tomo Pire 21.0» ^|j(a„. • Ines Kokalj, sledi vklop sate" Ki . {qs tdr *Uc Poj $oc Z<*k 1 oki R OGNJIŠČE rgiii i 5.30 - 8.30 Jutranji Pj°^i Duhovna misel, svetniK « Dop. inf. oddaja 9.00 r'5Q maše 10.00 Reportaža /■*• ( e„ in pozdravi naših P°s'u^,rn< Slovencem po svetu in " ^ misijonska oddaja 1»£ p05^ oddaja 19.40 Za naJml^la|>,V 19.50 Verska oddaia lo^^ 20.15 Radio Vatikan 20.*^ IU niški kandidati 21.20 Sakr j pf koliko gorja je bilo našim v%o prizadetega med drugo svetovno s0 jQ ^° Je bilo le-te konec, so bili tisti, ki sQto* Pretiveli, '•ponga- Kd° JVo, veseli ie tega dejstva je takrat razmišljal o , o moralnem in politič- zadoščenju ali o denarni odškodnini? rcsnU anja Cl na ljubo je treba priznati, da je i Popis"! °°^ast vse skupaj zelo natančno J tivljel-' tako irtve kot škodo. Veselite se A^oretela'r!Udje' Je rekla- In delajte, kar le i v°ine šk nar> ki ga je prejela na račun i la «„ . ' Pa ie porabila po svoji presoji, 3 Paše°dolblaSor". l&Povojn ne*aJ je, takisto resnici na ljubo: i°ddoliii °f>last se je dokaj primerno i Ti so int r^m' k* so se Žrtvovali zanjo, i 5ke8a i razne predpravice iz pokojnin-li roVQnjanVaiidsfcega in zdravstvenega zava-Ipa lalu'- n?.mesto vojne škode pa so dobili ugodne kredite ipd. Kaj 11 tQborišl°.!.ostali? Civilne irtve vojnega nasilja, denimo: izgnanci, ta so J*d z?Porniki, delovni deportiranci, interniranci in osebe, °^ravna Vo^no P°begnile pred nasiljem ter ukradeni otroci? Te (as°pis 7!? zakon o Irtvah vojnega nasilja in to pot tudi naš ^ravstvfffi Postajajo tudi oni deleini nekaterih pravic, kot so: zdraviliško in klimatsko zdravljenje, povra-priznanje pokojninske dobe, pravica do Poprava krivic, kolikor je sploh mogoča til0QV*'Veno varstvi HofeSr* stroik°v- \ S°cialnene P°d u8°dnejšimi pogoji, prednosti pri dodelitvi 1 *al kako Je z domobranci, mi ni znano. \ aČQ. pQ '.:kakšnih posebnih zadrikov, vprašanje je le, kdo naj ?rUi. JUon,iJl Pameti driava, ki je naslednica one, za katero so se oon '".slovanska i. To Pris 'Sova anska je to storila, italijanska tudi, z nemško se še °i korali n -ete se Pri domobrancih. Za koga so se borili oni. °e8{i, poterH1Prei razčistiti sami. Če za Veliko Nemčijo, kateri so m naJ se obrnejo na ZR Nemčijo, če za Cerkev, ki jih je v svoji protikomunistični vnemi k temu nagovarjala, pa na driavo Vatikan. Ali kar na obe. Kaj pa naša, slovenska driava? Republika Slovenija bi morala vsem po vrsti bolj odločno pomagati. Zavzemati bi se morala, da bi naši upravičenci res čimprej (beri: dokler še iivijo) prejeli od tujih driav, kar jim gre. Saj bi bilo to vendar tudi v njeno korist. Bogati driavljani, bogata driava. Jasno pa je, da naša tega ne more plačevati iz svojega proračuna. Ker bi tako obremenila nas, sedanje davkoplačevalce, ki pač nismo dolini poplačevati krivic, storjenih vdrugi svetovni vojni. To bi bilo samo novo prerazdeljevanje naše revščine. Če pa priteče denar iz tujih proračunov, to obogati vse: tako posameznika, ki ga prejme, kot nacionalno ekonomijo, v kateri se prejeti denar tako ali drugače potroši. Vsa stvar ima torej, kot zmeraj, več razseinosti. Ali vsaj dve: zemeljsko in večnostno. Tu, na zemlji, je bil v našem primeru lahko vesel vsak, ki je vojno sploh preiivel. Toda potem so eni za to dobili nagrado, drugi pa ne. Zdaj, v demokraciji, kjer smo načelno vsi enaki, bi jo seveda radi vsi, ki so do tega upravičeni. Načelno jo seveda lahko, vendar tako, da s tem ne obremenijo sedanjih in generacij, ki prihajajo. Vprašanje je torej samo: kdo bo plačal?! Tu naposled naletimo na problem, ki je skupen vsem zadevam v dosjeju, na katerem piše: "poprava krivic". Matevi Krivic, sodnik Ustavnega sodišča RS, je na to opozoril v svojem "ločenem mnenju" k odločbi o razveljavitvi moratorija na vračanje veleposesti. Najprej se vpraša, ali je vračanje veleposesti sploh zdruiljivo z načeli driave, ki se razglaša za "socialno", hkrati pa nima dovolj denarja niti za pokojnine, zdravstvo in šolstvo. Nato meni: "Pravna, demokratična in socialna driava je dolina 50 let stare krivice popraviti samo do te mere, kolikor ji ekonomsko stanje to dopušča storiti brez bistvene škode za zagotavljanje človeka vrednega iivljenja mnoiici svojih sedanjih driavljanov, perspektive mladini itd." Na tem svetu krivice zlepa ne bodo popravljene. Blagor onim, ki verujejo, da so bo to zgodilo na "onem". Dokler smo na tem, pa si prizadevajmo vsaj za to, da ne bi delali še novih. Tako je seveda zgolj moje skromno mnenje. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 35 / Kranj, 28. februarja 1997 Najhujša krivica je pozna pravica Po petdesetih letih je Slovenija sprejela zakon o civilnih irtvah vojnega nasilja, ki tako po h januarju 1996 ie uveljavljajo pravico do doživljenjske mesečne rente in imajo nekaj drugih ugodnosti. Kdo so civilne žrtve vojne? To so izgnanci, taboriščniki, _ zaporniki, delovni deportiranci, mo-biliziranci, interniranci, ukradeni otroci in drugi, ki so med vojno pobegnili pred nasiljem. Grozljiv je podatek zgodovinarjev, da je bil med vojno izseljen vsak deseti Slovenec in da ni evropske driave - razen zahodne Poljske - kjer bi tako množično izseljevali civilno prebivalstvo. Po vojni so v nekaterih zahodnoevropskih driavah, kot na primer v Franciji pri podelitvi statusa in ugodnosti izenačili vse irtve vojne in jim izplačali odškodnino. Pri nas pa so bile civilne žrtve po vojni vseskozi prezrte. Iz taborišč so se ljudje vračali v oropane domove, bolni, obupani in ustrahovani - niso imeli ničesar, komunistična oblast pa jim tudi nikoli ni hotela priznati, da so bili prav tako hude vojne žrtve. Saj se niso sami izgnali - izgnali so Jih zaradi sodelovanja s partizani, predvsem pa zaradi nemške razno-rodo valne politike, ki je hotela v slovenskih pokrajinah naseliti nemško prebivalstvo. Slovenski izgnanci, ki so med vojnimi žrtvami najbolj številni, so ie zdavnaj prej teleti, da jim driava prizna status vojnih žrtev - a nikoli niso uspeli Zdaj je tu zakon, Že tretjič noveliran, ki skupaj z drugimi »vojnimi zakoni« ni brez pomanjkljivosti A ne zaradi zakonodajalca, ampak zaradi politične volje parlamenta. Kot tudi slovenski diplomati in politiki nekako nočejo resno načeti vprašanja reparacij In jih po padcu berlinskega zidu terjati od Nemčije. Jugoslavija je dobila le del vojne odškodnine, a še to porabila za investicije in gospodarsko likvidnost. Tako kot nikoli ne zastara zločin proti človeštvu, tako nikoli ne zastara tudi zahtevek za vojno odškodnino in še več: nihče nima pravice, da se mimo prizadetega odpove vojni odškodnini Po petdesetih letih priznati pravico do simbolične odškodnine vsem civilnim žrtvam vojnega nasilja je, milo rečeno, malo nenavadno in Čudno. Kako resničen je pregovor, ki v vsej njegovi sporočilnosti še kako in posebej velja za slovenske izgnance: nI hujše krivice kot je pozna in prepozna pravica! Za mnoge izgnance, ki so umrli, je s simbolično rento pravica prišla - prepozno. D.Sedej Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N R V U N E R V U Janko S. Stušek 51 tisoč zahtevkov za priznanje statusa irtve hmmk im lih IM Na upravnih enotah se referenti dobesedno dušijo v delu, saj je bilo v Sloveniji vloženih več kot 51 tisoč zahtevkov za priznanje statusa žrtve. Mobilizirani v nemško vojsko še niso upravičeni do rente. Borci so v primerjavi z drugimi zdaj na slabšem. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se ukvarjajo z uresničevanjem »vojnih« zakonov: zakonom o vojnih veteranih in zakonom o žrtvah vojnega nasilja. Žrtve vojnega nasilja so tudi najštevilnejši upravičenci, ki po petdesetih letih prvič uveljavljajo pravice - razen invalidnin in delovne dobe. Upravne enote po občinah ne rešujejo le vlog izgnancev, internirancev, ukradenih otrok, mobilizirancev, taboriščnikov, delovnih deportirancev, beguncev, ampak tudi borcev, teritorialcev, policistov, vezistov, vojaških vojnih invalidov, vojaških mirnodobnih invalidov, civilnih invalidov vojn, družinskih upravičencev, revizij s trimesečnim revizijskim rokom, številne pritožbe, odgovore na upravne spore, klimatska zdravljenja upravičencev ter številne druge vloge. Pogovarjali smo se z državnim sekretarjem Jankom S. Stuškom o problemih pri uresničevanju zakonov. Na Upravnih enotah se referenti duši j o v delu. Koliko zahtevkov je do zdaj vloženih? »Zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je bilo 51.431 - od tega so upravne enote že izdale 17.672 odločb in 566 potrdil v evidenco. Nerešenih je še 33.193 zadev. Za priznanje statusa vojnega veterana je bilo vloženih 39.128 zahtev, ostalo je še 27.059 zahtevkov. Na področju vojnih invalidov je bilo evidentiranih 11.497 vojnih invalidov ali oseb, ki jim gredo družinske invalidnine. Prišteti je treba še deset tisoč drugih upravnih postopkov. Naše ministrstvo pa je prejelo v reševanje 15.490 zadev, od tega več kot 13 tisoč za drugostopenjski postopek, vrnjenih v ponovni postopek pa je bilo 8.183 spisov.« O zakonu je odločal parlament Koliko časa je treba čakati na soglasje? »Soglasje k odločbam, ki so natančne in kjer so zahtevki podprti z dokumenti, je izdano razmeroma hitro. Mnoge odločbe bi bile pravnomočne, revizija pa ne bi bila niti potrebna, če bi upravičenci predložili pravnomočno odločbo ZP1ZA, iz katere je razvidno priznanje posebne dobe v enojnem trajanju. Hitreje bi šlo, če bi bilo v spisu potrdilo arhiva ali muzeja, ki se ga da dobiti v mnogo več primerih kot ga prilagajo upravičenci. Potem so potrebne dopolnitve postopkov: s pričami, kar je v precej primerih nenatančno, sporni so datumi odhoda ali vrnitve, pojavlja se celo nelegalno popravljanje listin..« Mirko Razingcr Zakon o žrtvah vojnega nasilja Socialne in zaposlitvene stiske Vojni zakoni naj bi poravnali krivice ljudem - namen ni socialni korektiv, kot se v praksi kaže. A socialne in zaposlitvene stiske so danes hude. Mnogi izgnanci, denimo, imajo zdaj pravico pridobiti tri leta delovne dobe, zato je v hudi zaposlitveni krizi njihova Želja po čimprejšnji odločbi razumljiva. Nekaterim žrtvam pomeni, recimo, 12 tisoč tolarjev rente kar tretjino družinskega proračuna! Med toliko tisoči upravičenci so zanimivi primeri: v Sloveniji je nekdo, ki se je iz Srbije kot otrok vrnil šele leta 1958! Bil je v Srbiji kot otrok pozabljen, ni vedel, da ima starše v Sloveniji, dokler ga vendarle niso poiskali in se je šele trinajst let po vojni vrnil domov. Mobilizirani v nemško vojsko imajo po zakonu pravico do statusa žrtve, ne pa tudi do rente. Zakaj tako? »Zakon je bil trikrat noveliran in še vedno v nekaterih določilih ni natančen. Dejansko se je tej kategoriji zgodila krivica, ampak tako se je o zakonu odločal parlament. Vendar so mobilizirani sprožili ustavni spor, da naj se jih enako obravnava in so pomembno uspeli. Problemi so z mobiliziranimi vojaškimi invalidi - okoli 3.500 jih je -ki jih priznava nemška zakonodaja. In eden izmed razlogov, da jih zakon ni zajel, je tudi ta, da jih nemška zakonodaja ne bi priznavala, če bi bili pri nas po zakonu deležni teh pravic. Tako se je, na primer, zgodilo na Hrvaškem.« Ali imajo po zakonu upravičenci pravico do več statusov? »Po »vojnih« zakonih se statusi ne izključujejo, izključujejo se pa enake ali podobne pravice. Nekdo je bil lahko izgnan v Srbijo in se je v izgnanstvu pridružil partizanom, kjer je bil ranjen in postal invalid, ranjenega so zajeli in poslali v taborišče. Takšen upravičenec ima lahko štiri statuse, če je vsaka nova situacija, razen invalidnosti, trajala več kot tri mesece, sicer se krajše obdobje priključi daljšemu, če je oboje trajalo kontinuirano. Lahko je bil tudi nekdo najprej partizan in aktivist, bil ujet, poslan v taborišče, kjer je na nek način ostal borec, aktivist, seveda v mejah možnih okoliščin - ima priznano dvojno dobo, hkrati pa je bil tudi taboriščnik, ker ga je v situacijo prisilil okupator.« Ali so vojni ujetniki žrtve nasilja? »Vojni ujetniki, ki so bili ravno tako v taboriščih, niso "žrtve vojnega nasilja. Vojni ujetniki, torej vojaki starojugoslovanske vojske, so po zakonu vojni veterani.« Borci imajo zdaj manj pravic Ali so se borcem res zmanjšale pravice? »Zakon o vojnih veteranih je odpravil nekatere enkratne socialne pomoči borcem, po zakonu pa socialno pomoč zdaj zagotavlja veteranski dodatek. Zakon drugače postavlja osnovo za izračun letnega prejemka - ki ga dobe narodni heroji, spomeničarji - kar je pomenilo padec v absolutnem znesku glede na njihov prejšnji prejemek. Zakon jim je tudi omejil višino pokojninskega dodatka, ki skupaj s pokojnino presega najvišjo možno pokojnino iz zavarovalne ali posebne pokojninske dobe, s čemer so se tedaj strinjali tudi predstavniki borčevske organizacije. Drži pa, da se je z denarnimi prejemki že doslej in se bo še bolj porušilo sorazmerje pravic in pomen statusa med veterani, zlasti borci in Žrtvami vojnega nasilja. Položaj se bo tako vojnim invalidom in veteranom izboljšal z uveljavitvijo odločbe ustavnega sodišča, ki je zakonodajalcu naložilo, da popravi nekaj členov o vojnih invalidih: poveča osnovo za izračun invalidnine in to zajema tudi nekatera izplačila vojnih veteranov. Izvršilna oblast bo morala vrniti razliko denarnih prejemkov. Ustavno sodišče je tudi razveljavilo člena zakona o vojnih invalidih, ki določata izplačilo invalidnine za nazaj, češ, da je invalidnina nekevrste odškodnina.« Nekateri upravičenci so bili lani zaradi katastrskega dohodka ob prejemke. Kako bo letos? »Letos je določen nov, manjši količnik za izračun katastrskega dohodka. To pomeni, da imajo nekateri nekdanji upravičenci, ki so lani izgubili prejemke po 13. aprilu zaradi katastrskega dohodka, morda spet pravico te prejemke uveljaviti. Pozanimajo naj se na upravnih enotah.« la mk m« nasilja p JflO tolarja Nekateri izgnanci morda še ne vedo, da imajo pravice do doživljenjski mesečne rente: od 120 do 300 tolarjev za vsak mesec izgona. Zd&\ prihaja v drugo branje tudi zakon o vojni odškodnini kot enkrat^ odškodnini: od 25 do 50 tisoč tolarjev za vsak mesec izgona. Mirko Razinger vodi Društvo izgnancev na Jesenicah in je obenem tudi član upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije. Društvo izgnancev obstaja na Jesenicah od leta 1992, deluje tudi za kranjskogorsko občino, v njem je 320 članov. V Sloveniji je 83 krajevnih društev, kjer se izgnanci srečujejo in obravnavajo problematiko ter svetujejo članom. Slovenija je 1. januarja lani vendarle dobila zakon o žrtvah vojnega nasilja in v društvih se prizadevajo, da bi uveljavili pravice iz naslova vojne škode. Ko so bili številni Slovenci in Gorenjci med vojno izgnani, so bili ob vse premoženje in ko so se vrnili, so se vrnili v prazne domove ali v požgane vasi. Tedaj se je vojna škoda temeljito popisala; slovensko društvo izgnancev se trudi še naprej, da bi zdaj sprejeli tudi zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Mirko Razinger se skupaj z ostalimi člani upravnega odbora DIS trudi, da bi uveljavili pravice, ki civilnim žrtvam vojnega nasilja pripadajo. Katere izgnance obravnava zakon o žrtvah vojnega nasilja? »Zakon obravnava izgnance, taboriščnike, zapornike, delovne deportirance, internirance in osebe, ki so med vojno pobegnile pred nasiljem, ter ukradene otroke. Zakon obravnava tudi druge žrtve, med drugim iz časa osamosvojitvene vojne, vendar v društvih izgnancev obravnavamo problematiko predvsem izgnanih med 2. svetovno vojno.« Kakšno varstvo je v zakonu predvideno za žrtve vojnega nasilja? »Pravice žrtev vojnega nasilja so zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, povračilo potnih stroškov, priznanje pokojninske dobe, pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja, pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu in doživljenjska mesečna renta.« Brezplačno zdraviliško zdravljenje Žrtve vojnega nasilja imajo pravico do 14-dnevnega zdraviliškega zdravljenja. Vse stroške plača »država« . Prav tako imajo poleg rente vsi pravico do povračila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Preprosto povedano: do tistega zneska - 1.600 tolarjev ■ ki ga imajo napisanega na izplačilnem listku za pokojnino. Oprostitev plačila tega zneska velja od dneva vložitve vloge • se pravi, da bodo tisti, ki še čakajo na odločbo, dobili znesek povrnjen od tistega meseca, ko so vložili vlogo. Nekateri so rente zelo veseli Koliko znaša renta? »Doživljenjska mesečna renta, ki se valorizira kot pokojnine in za katero se ne plačuje davka oa dohodka, znaša za vsak mesecna-silia: za taboriščnika in zapornika po 300 tolarjev, za izgnanca in interniranca po 200 tolarjev, za delovnega deportiranca in pobeglega pred izgonom po 120 tolarjev.« Kaj ljudje mislijo o tej renti? »Takole je: če ima kdo slabo pokojnino, mu še kako prav pride vsak tolar. Sploh pa so v začetku številni odmahnili z roko, češ: eh, saj nič ne bo! Zdaj pa so že z najmanjšim zelo zadovoljni.« 'Če bi približno ocenili: koliko je povprečna doba izgnanstva pri slovenskih žrtvah vojne? »Okoli 3 leta ali 3 leta in pol.« Kje je bilo pri uveljavljanju zakona največ problemov? »Problemi so bili številni. Primer: nekdo je bil rojen v taborišču. Od kod naj dobi dokumentacijo? Najprej je tudi država priznavala čas trajanja izgnanstva le do 15. maja 1945, češ da ie bil tedaj konec vojne. A žrtve so se vračale še precej mesecev kasneje. Številni so tudi bežali pred izgonom in so bili prav tako izgnanci. Ko je bil zakon vendarle sprejet, so imeli in še imajo nekateri še vedno težave z dokumentacijo, ki jo je treba predložiti na pristojne upravne en?1' Kdor je nima, mora svoj status kot ciyI>'j žrtev vojne uveljavljati s pričami. Nato se w*. prvostopenjska odločba in ker si je vla^ vzela pravico, da mora to v revizijo, postopki vlečejo in vlečejo...« ...in se zdi, kot da država potihernj^i le računa, da bo izgnancev vedno ma}^ manj.. »No - tega vendarle ne bi smeli reči, čep*jjj je po drugi strani res, da zakon še danes nin' nujnih podzakonskih aktov.« Čakajo na resne pogovore z Nemčijo Kaj pomeni za žrtve vojne pravic^ to vojne odškodnine po posebnem zg^g^- »33. člen zakona o lastninskem Pre.°^j{jj vanju podjetij iz leta 1992 vsebuje m določilo, da se likvidna sredstva iz uprav ja vrednostnih papirjev med drugim uPor tudi za plačilo vojne odškodnine t*^ yt&- internirancem in izgnancem ter invalidom vojne ter za politične Pf^P jance. V sklad za poplačilo vojne odškoa" l se nateka 8 odstotkov kupnine. P^tJ zakona o skladu za poplačilo vojne °& ^\ nine prihaja v drugo branje. OpoZ ^ moram, da to ni vojna škoda - to bo Slov uredila z naslednico agresorske države. v .-0 bo morala resno načeti vprašanje z Nem Vojna odškodnina je simbolično Pn^nn i1 za prestane bolečine, bolezen. skladu za poplačilo vojne odškodnine F jj dvideva enkratno izplačilo v dveh obroK t sicer: od 25 tisoč do 50 tisoč tolarjev za Jj mesec izgona! In upamo, da bo t* y vseboval tudi dedno pravico za zahtev* vojni odškodnini.« ^ Izgnanci dobivajo torej mesečnoj^j to je urejeno. Zdaj naj bi jgg^ji enkratno odškodnino. Kaj pa v Pl}H>ui če so izgnanci umrli - kaj je_JJ>^ pravico do rente in odškodnine? M odško? .j »Odvisno, kakšen zakon bo o rento sprejel parlament. Če gre pa za ,w,\7 jhe,1 upravičenec prej umrl ter nima še od..%3f statusu izgnanca, potem dediči to uvelj ^ ty pri zapuščinski razpravi. Dediči lahko, ^ sprejet tak zakon, uveljavljajo tudi ^ škodo, ki so jo po vojni temeljito Naj pa povem, da je za vsak posamezni p^j najbolje, da se izgnanci pozanimajo na s ^ naših društev ah na upravnih enotan, j | mentacijo pa poiščejo v Arhivu K Ljubljana, kjer so na voljo dobri arhiv . Po mojem prepričanju nekatejjji^ izgnanci, sploh ne vedo, daje sj^lo^3^ zakon, ne vedo, da lahko u^J^Jmj pravico do vsaj rente in tudi tnid^B^t mogla povedati vsega. Kam poJiSž-^f »V začetku so bili vsi nejeverni- d in še danes res kdo reče: Saj s vedel! Poskušamo informirati druge upravičence in veseli smo, da ^ji število članstva ni zmanjšalo, še ceJ£ajeVJ imamo. Pozanimajo naj se na {^veH'jJ organizacijah Društva izgnancev j> gjjcv na Jesenicah pa smo vsem za 'nforrn JflJ' voljo vsako prvo sredo v mesecu od ure v prostorih ZZB NOV Jesenice- N E R V U Alojz Vidic, Ivan Sušnik Gorenjski izgnanci Bilo je veliko trpljenja in gorja (j ^ vasi Savica v Bohinju so od 100 domačinov izgnali v nemška taborišča 19 vaščanov, danes so živi le še štirje. Nemški okupator 11 > je že leta 1941 in 1942 izgnal vse vaščane Zgornje Dobrave pri Kropi. Mladosti za mlade fante in dekleta ni bilo... Nemški okupator je izgnal tudi fužine v zgornji in spodnji bohinjs- ,. —»v » zgornji m spodnji bohinjs-£l dolini. Danes je v občini Bohinj še •vih 70 izgnancev, ki so se združili v Revnem odboru Bohinjska Bistrica obsega ves Bohinj, ino Vas' Savica je bilo od tedanjih W vaščanov v delovna in koncen-racijska taborišča Nemčije izgnanih g ljudi, danes so živi še štirje. Iz . °runja so začeli posameznike izseljevati februarja 1943, leto kasneje pa žfčn^' Part^zans^m bojev bolj mno- Med njimi tudi Ivan Sušnik. strahote. Že 5. decembra leta 1941, torej prav na začetku vojne, so masovno izselili 46 družin v Šentvid, odtod v Brestanico in čez nekaj dni v Nemčijo. 15. aprila leta 1942 so ljudi iz teh vasi preko Jesenic in Celovca -kjer so se jim pridružili tudi izgnani koroški Slovenci - odpeljali v taborišče Burgwernfels blizu Nurnberga. Na tem transportu je bil tudi Alojz Vidic z Zgornje Dobrave pri Kropi, iz vasi torej, ki so jo vso izselili. Transport soodpeljali v taborišče Poxau. Alojz Vidic je danes predsednik krajevnega odbora Društva izg-. nancev Slovenije na Srednji Dobravi, krajevne organizacije, ki deluje za Lancovo, Srednjo Dobravo, Kamno Gorico, Kropo, Podnart in Ljubno. V tej krajevni organizaciji je 82 članov. Kakšna je bila vaša vojna usoda? »Izselili so vso vas - vsi smo morali zapustiti svoje domove, jeseni, ko Alojz Vidic smo imeli vse pridelke pospravljene in veliko živine v hlevu. Načrtovali so, da bodo tod naselili kočevske Nemce. Od 90 izgnanih jih je danes živih še 12. Moj oče je umrl v taborišču, brata pa so kot partizana ujeli in ga v Begunjah leta 1941 ustrelili. Mene so izselili. V nemških taboriščih so tiste, ki so bili stari nad 15 let, poslali na delo v tovarne, mlajši pa so morali delati po kmetijah, ženske so bile gospodinjske pomočnice in strežnice. Sam sem bil v Nemčiji do 27. marca leta 1945. Bilo je veliko trpljenja in gorja, sam sem svoja mladostna leta preživel v taborišču, nato pa sem bil po vrnitvi domov še 38 mesecev pri vojakih. Od svoje mladosti nisem imel čisto nič..« Kako je bilo, ko ste se vrnili domov? »Ko smo se vrnili, ni bilo v vasi celo niti eno samo steklo v oknu; vas je bila prazna, izropana. Vsi, ki smo bili izseljeni, smo se vrnili ustrahovani, saj smo dolga leta živeli v nenehnem strahu in delali. Tako tudi po vrnitvi sploh nismo poznali oddiha: če si dal toliko »slabega skozi«, si vesel, da svobodno Tanko delaš. Zaposlili smo se v kranjski Jugobru-ni in v železarni na Jesenicah.« Kaj mislite o tem, da po toliko letih driava vendarle iell deloma poplačati prestano gorje? »Precej žalostno je, da smo morali čakati toliko let, saj bi se žrtvam vojnega nasilja moralo dati določen status že veliko prej. Bili smo, s strani Zveze borcev, vsa leta kar nekako prezrti in tako nismo imeli nobenih ugodnosti ne pri delovni dobi ali zavarovanju, kot so imeli to urejeno v drugih državah. Tudi v naših vaseh se zdaj pripravljamo, da bomo izgnanim domačinom postavili spominsko obeležje - naj zanamci pomnijo, koliko gorja in trpljenja so prestali njihovi predniki.« /va" Sušnik Q*!<Šna je bila vaša življenjska us^~~-J--J—J-— p^Oče je bii v partizanih, z bratom $esJjv,a bila kot petnajstletni in s0 . *j,sletna fanta izseljena. Izselili 'eta lo 11131110 m strica. 10- februarja Zbir • so me najprej odpeljali v ja,rni center v Medvode, 18. februar-rj.,Pa s transportom v Nemčijo, v ael°vno taborišče.« ^Jtejnorali delati? tih^3^1 fantje smo delali pri kme-s<»mSani v neki veliki mlekarni, kjer delo 0pravlJal vsa ročna dela- v ki uj'00 taborišče so prihajali okoliš-sev*7etje iskat delovno silo. Bilo je Veda hudo.« °_hbilo doma, ko ste se Slovenski izgnanci niso smeli vedeti ničesar Le 53 Slovencev dobilo odškodnino Iz Slovenije je bil izgnan vsak deseti Slovenec in ni zahodnoevropske države, kjer bi bilo izgnanih toliko ljudi. Kot tudi ni države, kot je bila Jugoslavija, kije del vojne odškodnine, ki ji je bila plačana, porabila za gradnjo daljnovodov in za gospodarsko likvidnost. OronV Je še stala, vendar je bila roPana. Prazna.« nf-^Uništite 0 tem, da je driava po ^—^jikjetih vendarle izgnancem '^S!!^Jtekaj simbolične odškod-^-^pma^rente? majhn„toliko letih je to vendarle So bili j ?OZornost do vseh tistih, ki ftve okupatorjevega nasilja.« l^aJ€ izgnana vsa vas KamnaSph LJUDn°. Podnart, Kropa, dobrava ca> Lancovo in Srednja a so še posebej občutili vojne Vojni izgnanci iz Slovenije niso bili le največje in najbolj številne civilne žrtve 2. svetovne vojne, ampak tudi hude žrtve nasilne raznorodovalne nacistične politike. Po podatkih zgodovinarja dr. Toneta Ferenca je bilo iz Spodnje Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline največ v Nemčijo izgnano 63 tisoč Slovencev, 17 tisoč Slovencev pa se je izognilo z begom. Ne ve se za nobeno drugo zasedeno državo, v kateri bi tako natančno pregledali, rasno in politično ocenili skoraj vse prebivalstvo. Izgnan je bil vsak deseti Slovenec in izmed vseh zasedenih evropskih držav je imela Slovenija največji odstotek izgnancev - zahodna Poljska, denimo, 9 odstotkov. Prebivalci požganih vasi - na Gorenjskem je bilo 11 požganih vasi - sorodniki partizanov, premožni ljudje, duhovniki in drugi so bili izgnani v delovna in koncentracijska taborišča. Otroke so vzeli staršem in jih poslali v prevzgojna taborišča ali pa v domove SS - društva Lebens-born, kjer so bili ukradeni otroci na voljo za posvojitev. Tisti, ki so kot izgnanci preživeli vse trpljenje, lakoto, pomanjkanje in strahotno ponižanje človekovega dostojanstva, so se brez vsega po vojni po različnih poteh in v vlakih brez voznega reda vračali domov, kjer niso našli - ničesar. Že ob izgnanstvu jim je okupator vzel vse, ko so prišli domov, so se vrnili v oropane domove. Prezrti od vseh, najbolj pa od lastne države Jugoslavije, ki jim za razliko od drugih zahodnoevropskih držav še do danes ni dala ničesar. Medtem ko so evropske države civilne žrtve vojnega nasilja obravnavale enako kot borce in vojaške invalide, pri nas niso bili deležni ničesar. Ne izgnanci, ne taboriščniki, ukradeni otroci, interniranci v koncentracijska taborišča in druge žrtve vojnega nasilja pri nas niso imeli statusa civilnih žrtev vojne in tako ne pravic iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja, kaj šele pravice do povračila vojne odškodnine za odvzeto premoženje. Po mednarodnem humanitarnem pravu pa so agresorji storili zločin proti človeštvu in ta zločin nikoli ne zastara - kot ne zastara pravica do povračila odškodnine. Leta 1993 je Nemčija ocenila, da bo morala za vojno odškodnino izplačati še 25 milijard nemških mark! Prof. Ivica Žnidaršič je lani izdala imenitno brošuro, ki je na voljo pri vseh društvih izgnancev Slovenije in v kateri je nekaj koristnih informacij o vojni škodi in pravicah ter zgodovinskih, pravninin humanitarnih dejstvih. V njej med drugim avtorica opisuje tudi, koliko je pravzaprav nekdanja Jugoslavija dobila vojne odškodnine. Povzemamo: ...Po pariški konferenci leta 1946 je Jugoslavija prijavila za 36 milijard ameriških dolarjev vojne škode, dobila le 36 milijonov ameriških dolarjev; Jugoslavija je dobila tudi 8 milijonov nemških mark odškodnine za medicinske eksperimente na preživelih osebah, a zaradi neinformir-anosti je to prejelo le 53 Slovencev... ...Leta 1956 je Jugoslavija dobila 240 milijonov nemških mark kot restitu-cijo, drugo posojilo; leta 1962 je uradni zahtevek Jugoslavije za povračilo škode ZRN zavrnila, češ da z Jugoslavijo nima diplomatskih odnosov......Po tajnem sporazumu med Jugoslavijo in NDR je vzhodna Nemčija leta 1962 plačala Jugoslaviji 100 milijonov mark blagovnih posojil na račun vojne škode; leta 1968 je Jugoslavija obnovila diplomatske odnose z ZRN, leta 1972 je Jugoslavija dobila 300 milijonov mark in 70 milijonov mark posojila za 99 let. Leta 1973 sta se VVillv Brandt in Djemal Bjedič dogovorila za gospodarsko sodelovanje, leta 1974 je Nemčija dala 700 milijonov mark pomoči kot Kapitalhilfe - posojilo na 30 let, 10 let moratorija, 2-odstotne obresti. Vojna odškodnina je bila zamenjana za elektriko in uvoz blaga in Jugoslavija je bila edina država na svetu, ki je na tak način porabila vojno odškodnino. Porabila za gradnjo 380 KW daljnovoda okoli Jugoslavije in drugo. V Sloveniji so posojilo dobile banke, od njih pa Litostroj, TAM, IMV, Tovarna igel Kobarid, Belinka... Žrtvam številne ugodnosti Poljska je med prvimi leta 1991 sprejela zakon, ki določa žrtvam nacizma po deset dni dodatnih počitnic, polovične cene v mestnem prometu, za 5 let so skrajšali delovno dobo, priznali dodatek k pokojnini, Nemčija pa jim je pripravljena izplačati 500 milijonov mafk odškodnine. Čehi so sprejeli zakon leta 1994 in zagotavlja irtvam izplačilo 2300 KCza vsak mesec nasilja, vdovam in vojnim sirotam pa enkratno izplačilo v višini 100 tisoč KČ, kar je okoli 5600 mark. V Luksemburgu dobivajo žrtve vojnega nasilja po 2000 nemških mark mesečne rente. V Srbiji pa so leta 1991 sprejeli deklaracijo o razveljavitvi sklepov vodstva države, da se odreče nadomestilu za vojno Škodo. Utemeljevali so, da Ttto ni imel pooblastila, da se odpove izplačilu škode Žrtvam nacizma in fašizma. Jugoslavija ni dobila vse odškodnine, zato bo morala Slovenija šele začeti diplomatske pogovore o povračilu odškodnine. In tisti, ki jim bi morali v resnici izplačati odškodnino, kajti nihče nima pravice, da se odpove vojni odškodnini mimo prizadetih oseb? Tistim so te pravice preprosto -zamolčali! Nemčija ima vrsto zakonov, po katerih je posameznik upravičen do odškodnine, med njimi je tudi poseben zakon, ki vsaki žrtvi nacističnega preganjanja namenja odškodnino v znesku 6.000 nemških mark zaradi ponižanja človekovega dostojanstva, pravico do tega pa imajo tudi dediči! GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Clpredvčm trtvam voJne bi lahko dali več Popestrin>ra^nJ*m' v sredo dopoldne smo opravili kratko Glasovo gorenjsko raziskavo, da z njo številk v t?kratne Odprte strani GORENJSKA. Zavrteli smo 235 naključno izbranih telefonskih dosegljivih imh gorenjskih krajih. Od tistih, ki smo jih poklicali, jih 67 v času anketiranja ni bilo ^0fenjcev °dgovori 168 sodelujočih v anketi smo dobili precej enotna mnenja Gorenjk in a"/cer/ ° tCm' ^en naJ 00 °dnos slovenske družbe do civilnih žrtev vojne. v°ine omo™* u8otov'u> da zakonske rešitve, ki veljajo od lanskega prvega januarja in civilnih žrtvam Jo nekatere pravice, Gorenjke in Gorenjci slabo poznajo. Zato bodo informacije v Večina t kPmH straneh bržčas zelo dobrodošle. PrevladniJ?xaj anketiranih nima ožjih sorodnikov, ki bi bili civilne žrtve vojne. Vendar pa je zanimiv žrtvam^-. °dgovor ~ na tretje vprašanje v anketi: skoraj dve tretjini anketiranih meni, da civilnim °datnn Jk 6 PriP°da tudi enkratna odškodnina za prestano gorje in bolečine, pa čeprav bi te dajatve TokratZtmenile drtavniProračun. anketi smo tr.l,vPra^anJa in odgovori nanje so, kot običajno, v posebni preglednici. V naši telefonski Preročunani *okrat ponudili možnosti variantnih odgovorov, podatki so v absolutnih številkah in \}Zfflerje 99-60/ otke- Od sodelujočih v anketi je bilo tokrat malenkost več žensk kot moških / Večina anL,?l;. P° starosti in po izobrazbeni strukturi anketirani ustrezajo statističnemu vzorcu. SrednJešolskomni!! *e V starosti °d 20 do 39 let /polovica vseh anketiranih/ in s poklicno ali s ^ lZobrazbo /tri četrtine vseh sodelujočih v anketi/. *Lani je začel veljati zakon o civilnih irtvah vojne. Ali veste, kakšne pravice zakon daje nekdanjim izgnancem v nemška taborišča,zapornikom,delovnim depotirancem in internirancem? *Je v vaši družini ali v sorodstvu kdo.ki je bil žrtev vojnega nasilja in mu določbe novega zakona omogočajo nekatere pravice? * V zakonodajni proceduei je predlog,da bi žrtve vojnega nasilja bile upravičene do enkratne odškodnine za prestano gorje in bolečine. Kakšno je vaše stališče do tega predloga_ 80,3% da 34 BB,9% ne 94 16,1% ne vem in ne morem odgovoriti 27 7,7% ne želim odgovoriti 13 20,8% da 35 64,8% ne 108 7,8% ne vem in ne morem odgovoriti 12 7,7% ne želim odgovoriti 13 64,9% 4,2% 23,2% 7,7% podpiram tak predlog 109 zakon že daje dovolj pravic in nove 7 ne poznam problematike in ne morem se opredeliti 39 ne želim odgovoriti 13 O Begunjah (na Gorenjskem), natančneje o družbi Elan, so ta teden spet na dolgo in Široko poročali slovenski mediji, fflifffl "Dobro obveščeni viri" so sedmi sili podtaknili račko, da italijanski koncem Bene-tton namerava od hrvaških lastnikov kupiti večinski delež Elana. iB^LtfA Ker je Benetton ie popapcal avstrijsko firmo Kaestle, je bila novica še bolj žgečkljiva in verjetna. IStUfA Nakar so gospodje iz Benettona sporočili, da v Begunjah ne bo izobešene njihove table, novica se je razpo-Čila kot milni mehurček. IStLtfA Za dvanajst let staro ladjo je Splošna plovba Piran plačala dvanajst milijonov zelenih dolarskih bankovcev in najnovejši ladji v svoji floti dala ime PLANICA, mm Planica ie ploveposvetovnih morjih. IfŠTifi} Res lepo od naše edine pomorske prevozniške firme, da se je spomnila na Planico. Morda se bodo še pravi čas spomnili na bonton tudi v Organizacijskem komiteju Planica in krajevni skupnosti Rateče Planica sporočili, kaj bo čez tri tedne pri n)m- OSfiSI Večina gor-enjskih turističnih agencij že prodaja izlete na finalno skakalno priredi-tev v Planici. MLtfA Ker so cene vstopnicam rahlo zasoljene, je večina agen» cij nastavita ceno za avtobusni izlet v Planico kar pol tretji tisočak. l&riK\ Od tega je poldrugi tisočak vredna vstopnica, prevoz pa jur-ja. m£0S\ Najcenejši so v Počitniški zvezi Kranj, kjer "vozijo Planico" po 2.300 tolarjev. Efflfgl Zal se organizatorji niso odločili, da bi gledalcem, ki se bodo pripeljali z avtobusi, omogočili nižjo ceno ter s tem zmanjšali naval osebnih avtomobilov. JWBfE\ Pred dvema tednoma, ko si je državno prvenstvo v smučarskih skokih ogledalo okrog 20.000 gledalcev, večina se je pripeljala s svojimi avti, so zadnji skorajda morali purkirati na Jesenicah. TStIiK\ Za finalno prireditev 22. in 23. marca bodo zadnji parkirali kar v ljubljanskem Tivoliju, če se bo promet odvijal tako brzinsko kot zadnjič. [£J^£gjJ Gorenjski vozniki, ki ga dosti nesejo, so užaljeni: policisti so na Dolenjem ustavili voznika S.L-ja iz Novega mesta, ki je imel v izdihanem zraku rekordnih j>ps promila alkoholu. UHHtKi li Dolenjci so pa res vzdritjivi - štiri promile alkohola naj bi bila smrtna doza, Dolenjci pa s 4,65 še vozijo. WLfK\ Prijetno presenečenje se imenuje OUTSIDER, novi slovenski film, ki si ga je ie ogledalo več kot 10.000 gledalk in gledalcev. FifZtJEl In skoraj vsi Outsiderja hvalijo! lMLtfA Znamenitega Fe-lixa, ki je slovenski no-miniranec za filmskega Oskarja, si je ogledalo "Že" 47 gledalcev. Felix bo v konkurenci za Oskarja bržčas le - out- sider. gega Danny, Kanal A in UGLAS Kontaktna oddaja Danny-jeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko: vsak ponedeljek in četrtek ob 15. uri. Oddaji, namenjeni I vedeževanju, potekata v I živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna Žrebanja: v oddaji Danny-jeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet i z Dannvjem & Gorenjskim I glasom. I Ne pozabite, kaj je dobro I storiti vsak ponedeljek in I četrtek ob treh popoldan: I vklopiti Televizijo Kanal I A in pogledati Dannyjeve I zvezde, se pogovarjati v I živo na meji mogočega. * Če je ob 15. uri Danny 1 na sporedu še prezgodaj, si \ ponovitev Dannyjevih 1 zvezd lahko po novi pro-I gramski shemi Kanala A \ ogledate v ponedeljek po-I noči ob 0.05, pet minut čez i polnoč, ob četrtkih pa pet t minut pred polnočjo. I Kupon, s katerim lahko l predlagate popularne Slo-I venke in Slovence za Dan-I nyjeve zvezde, bomo 1 objavili spet prvi petek v I marcu! Kdo bo GORENJKA/GORENJEC MESECA JANUARJA 1997 Zadnji februarski in zadnji glasovalni petek! BOJAN GREGORČIČ ALENKA BOLE VRABEC Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Z današnjim zadnjim februarskim petkom se zaključuje izbor GORENJKE/GORENJCA MESECA JANUARJA 1997. Možnost glasovanja: še danes, 28. februarja, z dopisnicami /poštni žig!/ ter danes na treh gorenjskih radijskih VIKTORJ11996 - glasovanje se izteka Zaključna prireditev nesporno največje slovenske akcije popularnosti VIKTORJI /z letnico '96/ bo čez mesec dni, 29. marca, zadnjo soboto v marcu. Spremljala jo bo POP TV Strokovne žirije mrzlično zasedajo, nominirajo predloge za strokovne nagrade VIKTOR '96 za najboljše oddaje v posameznih zvrsteh. Glasovanje gledalk in gledalcev, poslušalk in poslušalcev, bralk in bralcev je na vrhuncu in danes v Gorenjskem glasu zadnjič objavljamo glasovalni kupon. Glasovanje med drugim poteka tudi na 18 radijskih postajah; v programu tistih radijskih postaj, ki jih večinoma poslušamo na Gorenjskem, poteka glasovanje takole: na Radiu Kranj ob petkih ob 16.30; na Radiu Sora ob torkih ob 11.00 in ob sredah ob 17.00; na Radiu Triglav Jesenice ob torkih ob 11.00 uri; na Radiu GAMA MM ob sredah ob 18.00 uri in na RGL - Radiu Glas Ljubljane ob petkih ob 10.30 uri. Še danes lahko glasujete z glasovnicami iz Gorenjskega glasa! V glasovanju za VIKTORJE veljajo le predlogi na originalnih glasovnicah iz Gorenjskega glasa po principu "ena oseba -en glas - ena glasovnica na teden". Zato so glasovnice označene z zaporedno številko. Naš naslov: Gorenjski glas, p.p. 124, 4 001 Kranj. Glasovnice sprejemamo le še do torka, 4. marca! Ker se predlogi na glasovnicah za VIKTORJE '96 zbirajo po posameznih uredništvih časopisov, ki smo vključeni v akcijo, v "gorenjskem" glasovanju veljajo le glasovnice iz Gorenjskega glasa. V uredništvu vsak teden sodelavka Lea Žagar poskrbi, da preštete glasovnice potem pridejo do komisije v uredništvu revije STOP, ki tudi letos vodi pod vodstvom glavnega in odgovornega urednika Igorja Savica projekt VIKTORJI '96. GLASBA VIKTORJI '96 Vikar Ime in priimek: Izvajal«:: Mo| naslov: Um VIKTORJI '96 Ime In priimek: ftdajF VIKTORJI '96 3 Moj naslov: Ime In priimek: OddajF -II postajah: že zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z moderatorko Lili Kalan; zgodaj popoldan, kot vsak petek, na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglic; kot vsak petek popoldan na RADIU ŽIRI z moderatorko Simono Kemperle ter, kot vsak vsak petek zvečer, ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Sink. Naslov za dopisnice: GORENJSKI GLAS, "Le kako bi spet prišel v družabno kroniko, ki jo piše Aleksander Lucu -Luc," je očitno razmišljal direktor Gorenjskega glasa, ko je v Gostilni Aleš na Bregu ob Savi srečal popularnega Luca. Ker je bil -kot vselej tam, kjer se kaj dogaja - zraven Glasov fotoreporter Gorazd Sinik, je družabnakronika spet popolnejša: v sredini je notranjsko primorski dopisnik Radia Slovenija Filip Semrl - Šef MADE IN CMINA FABRI0.UE EN CHINE 14269 SN : Družabna igra :: Hasbro PECTRA Internationa! d.o.o. ava uvoza: ZDA Leto uvoza: 1996 Opozorilo!!! Zaradi majhnih delov ni primemo zi< otroke pod tri (3) leta starosti._ Najnovejša modna muha se imenuje BOGGLE, triminut-na beseda igra. Sestavljena je iz kockic, na vsaki je šest črk, ki premešane dajo neskončno kombinacij besed. Verjamemo, da bralke in bratci Gorenjskega glasa Boggle že poznate -glede na to, da je resnično inovativna in celo bolj kratko-časna kot svojčas Rubikova kocka, se Bogglu obeta, da bo še dolgo tet razveseljeval staro in mlado. Ampak v EJGA rubriki se je Boggle znašel zaradi povsem drugih razlogov: blagovno znamko je registrirala madžarska Korporacija Tonka Corporation, kar piše na embalaži, natančneje, na škatli Tam tudi piše, da je igrača izdelana v Republiki Irski v Waterfordu. Na ovitku škatle pa je nalepka s podatkom, da izdelek proizvaja Hasbro in je uvožen iz Združenih drŽav Amerike. Končna rešitev zapletenega geografskega porekla Boggla se pokaže, ko odstranite celofan z nalepko, odprete škatlo in najdete kockice: Izdelane so na Kitajskem ("Made in Cht-na(<). Kar sploh ne preseneča: Kitajska je lani dosegla 35-odstotno rast pri izvozu igračk in samo z igračkami ustvarila 4,6 MILIJARDE ameriških dolarjev deviznega priliva! Leja Čolnar in Klavdija Stroj, ki vsak teden skrbno preštejeta vse glasovnice, sta v tretjem februarskem krogu glasovanja našteli kar 225 glasovnic. Nekoliko več ste iih - natančno 146 - tudi v tem krogu namenili gorenjeva Bernu zdaj uradno ie upokojenemu zdravniku BOJANU GREGORČIČU. Vseh glasov zanj v treh krogih glasovanja: 403. Za ALENKO BOLE VRABEC je v tretjem krogu prispelo 79 (v prvem 56, v drugem 78) glasov, torej skupaj 213. Po "tretjem vmesnem času" je glasovalni rezultat 403 : 213. 4001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko sprejemamo tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v turističnih agencijah Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Predloga za GORENJKO/ GORENJCA prejšnjega meseca, JANUARJA 1997: 17 BOJAN GREGORČIČ, Gorcnjevaščan, formalno že upokojenec, prej pa 38 let družinski zdravnik 21 ALENKA BOLE VRABEC, Radovljičanka, gleda- liška igralka in direktoric* Gledališča Tone Čufar na Jesenicah Tokrat smo z žrebom podeli'! deset nagrad, pet v vrednost1 po tisoč tolarjev: AGATA POTOČNIK, Koprivnik 30, Sovodenj; FRANČIŠKA KERSNIK, Spodnje Rut« 37, Gozd Martuljek; ANICA GRM, Srednja vas 3Bohinj> Srednja vas; CIRILA KE^ VIŠAR, Bašelj 1, Preddvor; MAJA TONEJC, Titova 45, Jesenice; in pet Glasovi!1 reklamnih majic s karikaturo Iztoka Sitarja: TONČKA DIVJAK, C. 1. maja 40, Jesenice; NADA ZUPAN-Breg 44, Žirovnica, META PECNIK, Sp. Bitnje 27, Žabnica, MARIJA MLAKAR Strelska ul. 10, Jesenice; AN' ICA CEROVSKI, Koroška 48, Tržič. Tržič, ki letos praznuje petsopeto oblemico, odkar je dobd trške pravice, je neposredno in posredno znan tudi zara(£, treh mož na fotografiji: Bojan Križaj, najbolj znan tržiš*1 smučar, zdaj uspešen poslovnež, ki je pred kratkim ** drugič praznoval dvajseti rojstni dan; Ladislav Srečni* direktor Komunalnega podjetja Tržič in predsednic triiškega Turističnega društva, ki ie skoraj trideset M vsako leto pripravi popularno Šuštarsko nedeljo; J*":! Peternelj, direktor podjetja Tokos Tržič in predsednic Poslovnega kluba Vila Bistrica, kije ustanovljen šele neka) mesecev, pa so na okroglih mizah Poslovnega kluba dosljl že sodelovali Metod Dragonja, dr. Janez Podobnik >p Milojka Kolar. Februarja so na pustno nedeljo vrli čla*. Turističnega društva Tržič pripravili tradicionalni trliš^ pustni sprevod, v katerem so 505 maškarom razdelili 'j slastnih pustnih krofov - z najboljšo marelično marmela**0 • iz Pekarne Kranj. ^ Zima z veliko snega, kot je bila letošnja, ni pustila pos* le v gozdovih, kjer je na tisoče kubikov podrtega & Jjt Tudi kakšen prometni znak aH obvestilna tabla ob ces ^ obnemogla. Pod Starim vrhom na odcepu za ^^-^f, Zgornjo Lušo ter turistične kmetije PodmlaČan, Zgal ^ Dolenc, Tavčar in Zakrašnik, stoji tudi kaŽip01',^ opozarja, v katero smer je ROV. Bo nastal nov tu ali kakšen predor? PONEDELJEK, 3. MARCA 1997 TVS 1 9-00 Vremenska panorama »•25 Včeraj, danes, jutri »•30 Videoring 10.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.25 Vroči diamant, ameriški film 12.00 Za TV kamero 12.10 Utrip 12.25 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.00 Poročila 13-05 Hugo, ponovitev TV igrice 14.05 Zoom 1*-05 Ljudje in zemlja 15.35 Večerni gost 18.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Lovec 17-25 Skrb za zemljo, angleški dokumentarni magazin •8.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.40 Lingo, TV igrica 1»-15 Risanka 19.23 Žrebanje 3x3 i»-30 Dnevnik, vreme, šport 20-05 Pro et contra 20-55 Napovedniki, EPP «'■00 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.20 Osmi dan •2-00 Odmevi, vreme, šport «2.30 Visoka družba, ameriška nanizanka 22.55 The vvedding photographer, danski film «•15 Osmi dan, ponovitev °46 Videoring 22.35 Opazovalnica 23.10 Filmska noč z Jackom Nicholsonom: Proti Mexicu, ameriški film 0.55 Poročila HTV 2 13.20 Tv koledar 13.30 Aplavz, prosim, ponovitev 14.25 Ljubezen v tujini, ameriški barvni film 16.00 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 16.50 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Pol ure kulture 18.35 Hugo, tv igrica 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 22.00 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka 22.55 Socializem ali smrt, dokumentarni film pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Nedeljska reportaža, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani TVS 2 J-00 Euronevvs 10.50 Na potep po ^Pominu..., oddaja iz arhiva otroškega n Mladinskega programa 12.00 Okolje 'S mi 12.30 Šport v nedeljo 13.15 £esem za zdravje 13.45 Raziskovalec, periska dokumentarna serija 14.35 ~Dzorja duha 15.05 Filmska glasba s ~- Daviesom 15.55 Kruh in vrtnice, "°vozelandska nadaljevanka 16.45 Point, avstralska nanizanka iBn^ viPer, ameriška nanizanka '8-05 Sedma steza 18.50 Recept za *dravo življenje 19.25 Simpsonovi, »"leriška nanizanka 20.00 Komisar Ff*. nemSka nanizanka 20.55 Stoletje jidstva, angleška dokumentarna serija I'-»S Roka ročka 22.55 Brane Rončel zlvi* 0dra 0,20 RecePt za zdrav0 ■pranje, ponovitev sD Slovenija si pridržuje pravico do 8rriembe programa. AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Vesoljska ladja Vovager 16.25 A-team 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu, 1/24 del ameriške humoristične serije 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport20.15 Columbo: Moje truplo - tvoje truplo, ameriška TV kriminalka 21.45 Teleclubbing 21.55 Zlorabljena, ameriška drama 23.20 čas v sliki 23.30 Smodnik in svinec, ameriški vestem; Glenn Ford, Caroh/n Jones, Barbara Hershev, David Carra-dine 1.10 Drevo življenja, ponovitev ameriškega družinskega epa 3.50 Pikantna afera, italijanska komedija 5.20 Sam svoj mojster, ponovitev RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana g. Kerna 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost župan občine Šenčur - Franc Kern 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Bauma-nom 19.50 EPP 20.00 Drugačen pogled 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 20 Včeraj, danes, jutri 25 Videoring 55 Viper, ameriška nanizanka 10.45 Poljubi me, Kati 12.30 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.20 Po domače 15.15 Pro et contra 16.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 7.00 Obroznik 17.10 Sprehodi po naravi, 1. oddaja 7.25 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 7.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Magdalenice gospe Radojke Vrančič 21.00 Studio Clty 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 23.20 Svet poroča 23.55 Studio City, ponovitev 0.40 Videoring R TRŽIČ Kanala frPO TV prodaja 9.00 TV prodaja 10.15 S°/e dirke 10.40 Ponovitve 11.10 yPrah Show, ponovitev 11.55 Korak g korakom, ponovitev 12.20 Super Dr^Urai' Ponovitev 12.45 Najstniki £1°» vesoljcem, ponovitev 13.10 Miza ka k6'' ponovitev 14-°° NaiDO'i non *aderiji 15.00 Dannvjeve zvezde, iiun anie v živ0 16-°° °Pran Snow - -50Drzni in lepi, ponovitev 76. dela ■/•16 rv»_i i. -r% iiD.uu obale "aia, nadaljevanka 18.10 Očka major, nanZanka 18-40 Nora hiša, 76. del nan'2anke 19-°5 Družinske zadeve, «nizanka 19.35 Cooperjeva druščina, anizanka 20.00 Princ z Bel Afra, nan'2anka 20-30 Sam svoj mojster, usd !nka 21 00 Ponedeljkova filmska ama!!?1031 Življenje z Mickevjem, ChrT ■ barvni film: Michael J. Fox, Lafna vida|. Nathan Lane, Cyndi 22 David Krumholtz, Mary Alice taoci ^l0, al0' nanizanka 23.05 Tiho-ievo , 6- del nanizanke 0.05 Danny-™e zvezde, ponovitev POPTV DronrP 0 iutro. Slovenija, jutranji Kobin na MMTV, Tele 59 in TV 11 Oop 00 Santa Barbara, ponovitev p0p iT-orski zdravnik, ponovitev 12.00 *V|z, ponovitev 12.30 Veterinarka, AVSTRIJA 2 10.30 Bogat in lepi 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Wild-bach 14.45 Lipova cesta 15.15 Bogati in lepi 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemško-av-strijska družinska serija 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Kraj srečanja, kultura 0.00 Tri barve: Modra, francos-ko-poljska filmska drama 1.35 Pogledi od strani 1.40 čas v sliki 2.10 Schiejok, ponovitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji 4.55 Lipova ulica 5.20Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 426. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Dolgoletno ustvarjanje Tatjane Košir 20.30 Šport: Pred državnim prvenstvom kadetov v košarki (sodelujejo člani organizatorji KK Triglav Kranj, v živo, voditeljica: Špela Žumer, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 426 21.25 EPP blok - 3 21.30 Slovenska knjiga predstavlja PIRŠ 1996 21.40 Bombastičnih 7 - 6. oddaja posneta v Discoteki Luxor 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.55 Poročila Gorenjske 426 23.10 Z vami smo bili... nasvidenje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Mini pet - otroška glasbena oddaja 20.50 EPP blok 20.55 Šolska košarkarska liga, TV prodaja 21.40 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev, tv prodaja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 14 3o cka 13.30 Prstan, ponovitev Glick hl,PPer, ponovitev 15.00 Max Mulci Ponovitev 15.30 POP 30 16.00 nada Lnani2anka 16-30 Santa Barbara, *ankp, oe^Ronny Cox 22 00 Športna jug " Gasilci, nanizanka 0.00 Na VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Cvetje in ATM TV KR. GORA 1.3o pan£anka 24 ur, ponovitev w 30, ponovitev TV 3 10.0q Tu n|k 10 «?Sdaia in turistični napoved-16.30 i, y.ldeokolaž 16.00 TV prodaja duhov 1. .!)enia cerkve 17.30 Zaliv ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Otvoritev razstave likovnih del akad. slikarja Franca Kosca Karasa 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Današnji program bomo pričeli s posnetki iz fonoteke. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storimo nekaj zase Zdenko Kahne. Kot vsak dan, bo naša ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežin informacij in poročil o aktualnih dogokih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo bo 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje politične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 113. Pol ure kasneje ob 17:30, se bo pričela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice. Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Do mače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slove nija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovi tev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbb Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.300dpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Popoldanski pogovor 10.15 Novice 11.00 Opoldanski program 11.15 Novice 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 Spoznajmo se z uganko za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.40 Moby dix, oddaja o ekstremnih dosež kih 18.15 Novice 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 24.00 Poskus ni nočni program z Anko Senčar; gost Sašo Hribar R OGNJIŠČE TOREK, 4. MARCA 1997 TVS 1 niče 23.05 Moč denarja 23.25 Filmska noč z Jackom Nicholsonom: Kitajska četrt, ameriški barvni film 1.20 Poročila HTV 2 14.45 TV koledar 14.55 Gospod lovec, zadnji del drame 15.55 Z razlogom 16.50 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Bebec, to si ti, dokumentarna serija 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Bolnica upanja, 1/45 del ameriške nanizanke 21.21 črno-belo v barvah: Moikl imajo raje plavolaske, ameriikl barvni film; Marilyn Monroe, Jane Russel, Charles Coburn, Elliot Reid, Tommy Noonan TVS 2 8.05 Sobotna noč 10.05 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 10.35 Recept za zdravo življenje 11.05 Nedeljska reportaža, oddaja TV Koper - Capodristria 11.35 Murphy Brown,ameriška nanizanka 12.00 Osmi dan 12.30 Stoletje ljudstva, angleška dokumentarna serija 13.20 Slovenski magazin 13.50 Potrošnikov magazin, 9. oddaja 14.05 Komisar Rex, nemška nanizanka 14.50 Simpsonovi, ameriška nanizanka 15.20 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 16.05 Dominik Smole: Antigo-. ponovitev posnetka predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu 18.05 Nogomet: Pregled prvega dela lige prvakov 18.50 Volja najde pot 19.25 Echo point, avstralska nanizanka 20.00 Ciklus filmov A. Kaurismakija: Najel sem poklicnega morilca, finsko-švedski film 21.25 Obiski 21.55 Obala v megli, francoski film 23.20 Obiski, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 1 9.20 Californica college - akcija, zabava, vroči flirti 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 seaOuest DSV 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo, ameriška humoristična serija 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Noro zaljubljena: V zadnji sekundi 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Policist iz Tolza, nemška kriminalna serija 21.05 Selfman 21.55 Dosjeji X, ameriško-kanadska kriminalistična serija 22.45 Rocky 4, ameriški športni film 0.20 čas v sliki 0.30 Primer cicero, ameriški vohunski film; James Mason, danielle darrieux, Michael rennie 1.50 smodnik in svinec, ponovitev ameriškegavesterna 3.30 sled časa, francoski film 5.00 Dosjeji X AVSTRIJA 2 KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes, ponovitev 16.00 Oprah Show 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizan-ka18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Lahek plen, ameriški barvni film; Gerald McRaney, Shavvnee Smith, Marie Risico, Sean McCann, Sušan Hogan, Kate Lynch 22.40 Alo, alo, 63. del nanizanke 23.10 Bergerac, 15. del nanizanke 0.10 Živeti danes, dokumentarna oddaja 1.15 TV prodaja 1.35 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Kasper in prijatelji, ponovitev 13.30 športna scena, ponovitev 14.30 Zaznamovani, nanizanka 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravjel, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Zamenjava ob rojstvu, ameriški film; Bonnie Bedelia, Brian Kervvin, Edward Asner, John M. Jackson, Carone McVVilliams 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 2. del ameriške nanizanke 22.30 Hokej super play off 1.00 Na jug, nanizanka 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 POP 30, ponovitev 9.00 čas v sliki 9.06 čudežno življenje barona Friedricha von der Trencka, ponov^ev 1/5 dela nemškega filma 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Wild-bach 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Otroci Kalahar-iia, dokumentarni film o živalih 21.05 Življenjski prostori/Sanje 21.10 Poročilo 22.00 čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Iz okvirja 23.05 Ko si je Biliy razbil glavo, ameriški dokumentarni film 23.50 Tri barve: Bela. francosko-poljsko-švi-carska filmska drama 1.20 Pogledi od strani 1.30 Čas v sliki 2.00 Schiejok 3.05 Dobrodošli v Avstriji 4.50 Lipova ulica 5.20 čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 427. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: GIZ Distribucije električne energije Slovenije 21.10 Poročila Gorenjske 427 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanja. Holandija - 5. del: Mlini na veter - Simbl Holandije 21.36 Holandija -dežela tulipanov in turizma 21.46 Ho-landski sir 21.52 Vldeospoti 22.00 Film: Smrtonosni trenutek - akcijski film 23.30 Poročila Gorenjske 427. 23.54 Z vami smo bili... nasvidenje 23.55 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.56 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program; Mini 5 18.25 Zdravniški nasveti, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 FIlm 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Vpis na Gorenjske visokošolske ustanove 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Prvi del programa bo predvsem v znamenju obiska naših sodelavcev v Cerkljah. Tudi tokrat bo, kot že lepo število torkov doslej, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo In komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S" m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 18. lekciji Vic-tor"s Venture. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se bo pričel ob 17:55. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Drug z drugim (gost: predsednik Invalidske športne zveze Slovenije) 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Gibljive slike 14.30 Telegraf 15.00 Jubilejni koncert Glasbene šole Jesenice 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice.domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Radijev sindikat 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa LOKA TV R RGL TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda recneohIi ^ seriia 1755 Zgodbe <.- - ».v^..-...--------,------,------ Dr°daia onr^TV dnevnik 19.20 TV 20.00 Telomarket 20.05 Popolno glasben Braco Show, ponovitev zdravje, zdravljenje z alternativno med- amerišklL oddaJe 21.30 Spominek, icino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - mer Ca harVni film; Christopher Plum- otrok nove dobe 22.30 Telemarket 23.00 Vi"enne Hick 22.45 TV dnevnik 22.40 Napoved sporeda za torek Video kolaž 22.45 Videostrani 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45lzbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program HTV1 12 25 •13-10 Sanr.=°i moh'ška nadaljevanka levanka vlJ?a,rbara' ameriška nadal-i!lni Proor^RJIanka 141° Izobraže-S-15 H?vaTu15-,15 0troški Program 16-45 D0^a5ka kulturna dediščina danes ufos u ,Svet 17-15 Hrvaška «a in federa^l0osrece 18-40 Hrvaš-l^^inskaJ13- BiH 19-10 Hrvaška T0,15 Volit.« "A'5a 19-30 Dnevnik hVet22 0°5^a 97 21.20 Hrvaška in iu Hrvaške 1500 ur 0 nastajan-• ookumentarna oddaja IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 XV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev;. Ura KINO CENTER amer. kom. MATILDA ob 16. in 18. uri, amer. soc. drama MULARIJA ob 20 uri STORŽIČ slov. ljub. drama OUTSIDER ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. SPACE JAM ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. drama LOV NA ČAROVNICE ob 20. uri TV 3 10.00 TV prodaja in turistični napovednik 11.00 Video kolaž 15.00 Videoboom 40, ponovitev 16.00 TV prodaja 16.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 17.30 Zaliv duhov 17.55 Zgodbe z rečne obale 18.00 A...ab...abccih, črka N 19.00 TV dnevnik 19.20 TV prodaja in turistični napovednik 20.00 Ana Kare-nina, 2. del nadaljevanke 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 šport 22.45 Dnevnik 23.00 Video kolaž 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Videoboom 40 -glasbena lestvica slovenskih videospo-tov 21.20 EPP blok - TV prodaja 21.25 Nedeljski film, ponovitev ... TV prodaja TV ŽELEZNIKI 19.00 Utrinek iz zimske šole v naravi na Soriški - II. sk. OS Železniki 20.00 Odrska perdstava 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.45 Mini 5... 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave likovnih del akad. slikarja Franca Kosca Karasa, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL, vmes novice vreme, AMZS 8.30 Jutro je tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Kam danes.. 10.00 Dopoldanski pogovor 11.00 Opoldanski program 11.15 Novice 12.45 Dnevnikov odmev 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Naj naj pesem 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.20 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.30 Oddaja o računalništvu -jabolko 18.15 Novice 19.00 Borzne informacije 19.25 Vreme 20.00 Avtomobilizem + šport 22.00 Camel rvthm 23.00 Star sat radio R OGNJIŠČE TV ŠIŠKA HTV 1 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Živeti z... 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Vaša denarnica 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 človek, ki ljubi dvorce, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.15 Opazoval- ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Športna Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. MATILDA ob 16. in 18. uri, amer. soc. drama MULARIJA ob 20. url STORŽIČ slov. ljub. drama OUTSIDER ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. film LOV NA ČAROVNICE ob 20. uri Avto šola HUM AR s strokovnostjo in znanjem daleč izstopa od povprečja ostalih gorenjskih šol. Tudi rezultati uspešnosti v lanskem letu so dokazali, da ta šola sodi v sam vrh najboljših šol v Sloveniji. Direktor Avto šole ing. Humar je ta dejstva podkrepil s številkami. S 700 uspešnimi kandidati in kar 73-odstotno uspešnostjo v letu 1996 ta šola daleč izstopa od ostalih šol, ki delujejo v kranjskem izpitnem centru. Tako je ta šola 6 let zapored visoko na prvem mestu, kar je edinstven primer v Sloveniji. Za ta uspeh je potrebno, da ima vsak učitelj vožnje visoko strokovno znanje in posluh za pedagoško delo, da zna svoje znanje učencem posredovati na primeren način in jih tudi motivirati, da se ne učijo samo za izpit, ampak zato, ker je to pomembno za njihovo osebno varnost kakor tudi za varnost vseh drugih na cesti. Sponzor današnje križanke je AVTO ŠOLA HUMAR. Za srečne izžrebance so pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: 7 ur vožnje 2. nagrada: 5 ur vožnje 3. nagrada: 3 ure vožnje Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 12. marca 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. AVTO ŠOLA ing. HUMAR TEL: 311-035 AVTO SOUj ing. HUM^ Slovo Slovenca in Republike Ađarko Jenšterle, zunanji sodelavec Če bo šlo vse po napovedih, naj bi časopis Primorski dnevnik v prihodnje Postal glasilo vse slovenske skupnosti v zamejstvu, Dnevnik se namreč le dalj časa ubada s hudimi finančnimi težavami, ki so predvsem Posledica dejstva, da je v (asu Jugoslavije zanj ves čas skrbela matica v Sloveniji, v Zameno pa je dobila izrazito švicarsko uredniško politiko, v kateri je svoje interese mko izražal le en del zamejskih Slovencev, drugi pa le bil iz tega medijskega Prostora izločen. Po razpadu Jugoslavije in °samosvojitvi Slovenije so se Za Časopis začeli mračni časi. Kapital je čez noč presahnil, Prva - Demosova - vlada pa I* bila še posebej alergična na dediščino bivšega sistema in s tem tudi na Primorski dnev-Ta vlada je zato v Uoveniji ustanovila dnevnik olo vstopila veliko bolj pompozno od Slovenca, pred dnevi pa je doživela enak konec, saj tudi njej ni uspelo dobiti kolikor toliko številčne naročniške mreže, ki bi lahko zagotavljala redno izdajanje časopisa. Republika je na začetku uspevala zaradi tega, ker se je navezala na kapital, infrastrukturo in tudi novinarsko ekipo Primorskega dnevnika, na koncu pa je oba projekta pripeljala na rob propada. Primorski dnevnik skušajo sedaj naši zamejci reševati s pomočjo ideje o skupnem glasilu vseh Slovencev, kar pa je glede na razmere v matični domovini in odnose med tukajšnjimi strankami (ta politika pa se od nekdaj preneša v zamejstvo in zdomstvo) precej podobno utopiji. Slovenci v Italiji lahko skupni časopis pričakujejo le tedaj, če bi v Sloveniji ne bilo tako očitne razdelitve na levico in desni- Venec, ki ga ni bremenila co ^odovinska dediščina, ven dar se v vseh teh letih ni Zm°gel obdržati in je zato Pfed Časom propadel. Usodi ^'OVpm,.-, • n ■____;---- °venca in Primorskega dnevnika sta na nek način p0vezani, saj so današnje težave Primorskega dnevni-,° tudi posledica politike bivSih sil", ki je pred leti n*nj navezala svojo veliko lffi0 o časopisu levice v geniji, ki se je imenoval *ep?°Hka. Republika je v mediJski prostor Slovenije Sedaj naj bi v Trstu ustanovili zadrugo, ki bi prevzela tudi reševanje dolgov iz združbe Primorski dnevnik - Republika, ki znašajo kar štiri milijarde lir. Toda že na prvem skupnem sestanku so recimo predstavniki desničarske struje zamejskih Slovencev izrazili svojo zaskrbljenost zaradi sedanje svetovnonazorske in ideološke usmeritve časopisa, zato je resno vprašanje, ali je takšna poroka levice in desnice mogoča. Medijski prostor v Sloveniji je zelo skromen, saj dva milijona ljudi ne prenese toliko dnevnih časopisov, kot smo jih imeli do propada Slovenca in Republike. Njuno slovo pa je pokazalo tudi, da javnost ni posebej navdušena nad strankarskimi glasili in si za dnevno informiranost želi bolj neodvisnega časopisja, ki bi ustvarjal podlago za to, da si nato sama oblikuje svoje mnenje in poglede na aktualnosti v politiki. Da bi slovenske družine kupovale vso paleto dnevnega časopisja med levico in desnico in si na ta način skušale ustvariti objektivno mnenje, pani mogoče pričakovati, ker bi bil strošek prevelik. V gospodinjstvih imajo v glavnem en dnevnik, njegova mnenja pa večinoma koregirajo in dopolnjujejo z gledanjem televizije ali poslušanjem radia. Najbolj zgovoren nauk vse Zgodbe pa je ta, da sta tako Slovenec in Republika propadla po volitvah, tako kot sta tudi obe stranki (Slovenski krščanski demokrati ter Združena lista socialnih demokratov) na njih doživeli največji poraz v času demokracije. Očitno je kapital, ki je stal za tema dvema politikama, svoje interese že preusmeril v stranke, ki s svojo oblastjo zagotavljajo tudi njegovo plemenitenje. Pogled z drugega brega Kranj je usran F*eter Čolnar, zunanji sodelavec "Čez mene lahko rečeš vse. Lahko rečeš, da je moja žena nemarna, da so otroci leni, jaz pa butast. Vse bom prenesel, samo, če ne boš rekel kaj čez mojega psa! Poglej ta razumni pogled! Saj ne trdim, da zna pisati, le malo pa mu še manjka, da bo spregovoril. Včeraj se mi je zdelo, da že poskuša..." Tako mi je v šali, vendar pa ponosno, govoril znanec o svojem psu, ko mi je v gobčku prinesel copate, jih položil na tla, odnesel čevlje v predsobo, potem pa me ovohal in oblizal preden se je usedel na tla in obmiroval. Še veliko sem slišal o psu in njegovih navadah, pameti in znanju, preden sva si z znancem zaupala najnovejše dosežke svojih najbližjih in izmenjala mnenja o karakternih lastnostih naših politikov, ki se te dni pojavljajo v tako presenetljivih oblikah, da je človek že v dvomu, če morda izdajstvo ni lepa navada. Bom z današnjim razmišljanjem dregnil v osje gnezdo? Morda, vendar udarimo kar naravnost. Neka pesem prepeva "Lublana je bolana", mi pa lahko rečemo, da je Kranj usran. Mesto je poscano in posrano od štirinožnih človekovih prijateljev. Kaj se dogaja, je bilo posebej očitno preden je skopnel sneg. Ker pasji iztrebki niso razpadali, je moral človek že paziti, kam je stopil. Seveda samo razpadanje pasjih drekov glede čistoče in higiene bivalnega prostora prav ničesar ne reši. Živimo v skrajno onesnaženem okolju, kjer se razpadajoča vsebina cedi po zelenju in asfaltu, jo na čevljih prenašamo v stanovanja. Ali sploh vemo, koliko tisoč psov opravlja svojo naravno potrebo po zelenicah in otroških igriščih? Kranj je že tako usran, da so na to začeli v časopisu opozarjati njegovi obiskovalci. Ne verjamem, da bi si upal kakšen občinski politik kaj predlagati ali narediti. Preprosto zato, ker je tako veliko psov, oziroma tako veliko njihovih lastnikov, ki jih na volitvah nagrajujejo s svojimi glasovi. Kaj pa bi sploh lahko naredilo občinsko vodstvo? Bi lahko, če se ne bi balo zamer, prepovedalo imeti pse v stanovanjskih blokih? Pred leti so naprimer v Škofji Loki odločili, da ima lahko psa v stanovanjskem bloku samo tisti, ki dobi pisno soglasje vseh stanovalcev. Zgodilo se je, da je prvi prinesel takšna pisna soglasja za svojega volčjaka fant iz bloka, kjer so se ljudje najbolj pritoževali. Prizadeti so zaupno povedali, da je fant bolj nasilne narave... Na ta način občina verjetno ne bo mogla prevaliti svoje skrbi na tuja ramena. Kasneje so Ločani poskušali rešiti problem drugače. Pripravili so občinski odlok, na osnovi katerega bi morali lastniki psov plačevati posebno takso.To je povzročilo tolikšno ogorčenje, da so lastniki psov s svojimi ljubljenčki tako dolgo protestirali, kričali in lajali pred občino, da zaradi hrupa sploh niso mogli začeti s sejo. Pravijo, da so v celjski in koprski občini že uzakonili občinsko ekološko takso na posest psov. Žal v Kranju prav te dni (zopet) zamujajo. Ko sprejemajo občinski odlok o "taksah za obremenjevanje okolja", so v osnutek zapisali, da predpisujejo takse "z namenom manjšega obremenjevanja okolja in racionalne rabe naravnih dobrin". Očitno ne bodo pobirali od ljudi dodatnega denarja tudi za čiščenje "pasjega stranišča", ampak za sanacijo in širitev deponije komunalnih odpadkov in za plačilo odškodnin prizadetim prebivalcem v Teneti-šah. Obljuba dela dolg! Takšno obljubo pa sta Tenetišanom dala sam gospod župan in svet Mestne občine Kranj. Tako to gre: oni besedo - mi pa denar. O psih pa nič. Zato je Kranj usran. Da ne pozabim. Čez čas mi je prinesel znancev pes v gobčku čevlje. Očitno si je mislil svoje. S svojim gospodarjem me je spremil čez cesto. Res ni nič rekel, ko je po vseh predpisih dvignil taco... 136 mmmmmmamrmmm; Tako ne gre več naprej pa pika Darinka je stopila k oknu in pogledala pr°ti kozolcu, kjer sem pustila avto. , "Firbci," se je razbudila, "vohljajo okoli *ot da ne bi še nikoli videli avtomobila. Če bi m°8li, bi splezali sem gor in vlekli na ušesa, Kal si imavajjovedati. Pa dedci niso nič boljši °d Žensk! Čudna vas smo! Nič nam ne sme ostati skrito! Ko se Francek kje stepe, me Pokličejo prej, preden se fant prikaže domvo. yudič, včasih mi gre to že prav na živce!" si ni da^a duška Darinka, da nazadnje že ,em. Vedela, ali govori meni ali sebi. , Kje sva že ostali? To sem ti že povedala, taJ-eL**udvik umrl in da sem ostala sama? V sdi ■ kJer ie bil mrlič> Pa francek že ne bo PQl> je rekla moja mama in pripravila d°oteli°. za otroka tor pri njej v kamri. Ne . V°U ji tega, so me strašili sosedje, ki so k oae)hppbaJali po mleko in jajčka. Pokvarila moi • sedaJJe divjak, da mu ni para! Moji dohi m m' P° Ludvikovi smrti niso ravno dol l d.elali> Pa vseeno sem šla en večer tja ji p nJeh se vsedla za peč in ji povedala, kar rodT da Je Francek moh da sem Za !az nob ' da do njega nima ona, moja mama, sput-f pravice- Mama pa v zrak! Iz rok je Pod • golido> da se je mleko razlilo po Naih it za^a noreti. Vse mije vrgla v obraz. mar ■ me ie zabolelo, da sem bila slaba Želj1 ln da 5em mje stregla Ludvikovim Še }cam> namesto da bi skrbela za otroka. In mi y *up podobnih neumnosti. Pred očmi se Pote nfjredda tema. Skočila sem vanjo in jo spo<¥ i za lase- Na politem mleku nama je se i/1 ° in Padli sva na tla. Kričali sva, da sem Ji kadilo. Malo sem prišla k sebi, ko vlekel Seboi zagledala Franceka, ki naju je narfi?arazen- Babica moja, je vpil, kaj ti je ureaiia mama?! Zgod/i0 *e rekei $e danes ga slišim, kot bi se maiVr- t?čerai- Obrnil se je proti lastni Dal- Lrancek> m°J edini sin!" je tresfo ko' ^kf^ V *°k' Drobn0 tel° Se ^ nadalfe°vah B°8 kaznoval>" je čez čas ^stna mati mije ukradla sina." onnko so se začeli peklenski dnevi. USODE Piše: Milena Miklavčič Bila je boj za svojega sina. Sosedje so šuntali enkrat njo, drugič njeno mamo. Ko je Darinka tavala po obronkih gozda in klicala Ludvika, naj pride in ji pomaga, so seveda držali z drugo stranjo, češ, prav ima, saj je zmešana, ni ji pomoči. Potem je minila luna, ko se je Darinka umirila, se je vsem zdelo grdo, da ji je lastna mati obrnila hrbet. "Zakaj se niste obrnili na socialno delo?" sem jo vprašala. "Ti si pa res trapasta!" mi je vrgla nazaj. "Misliš, da bi jih kaj brigalo, kako je z menoj?! Dobro se še spominjam, kako sem hodila okoli njih, ko sem urejala Francekovo štipendijo. Prinesti ta papir, pa onega, pa še tretjega, so mi govorili in me včasih niso niti pogledali, ko sem stala pri vratih. Francek se je vpisal na kmetijsko šolo. V osnovni šoli so komaj čakali, da se ga bodo znebili. Nič bolje ni bilo nakmetijski. Učiteljice so mi stalno jamrale: vaš Francek je nemogoč, vaš Francek ne dela domačih nalog, vaš Francek se nespodobno obnaša... Zaradi nezadostnih ocen je vse skupaj pustil že v drugem letniku. Joj, Kako se je mama razburila! Francek je ostal doma in lenaril. Štelo se je, da je pomagal na kmetiji... pa ni. Potikal se je po gostilnah in zapravljal denar z babnicami. Same starejše, izkušene je izbiral. Kako mi je bilo hudo, ko sem proti jutru stala pri oknu in fa opazovala, ko se je primajal sem od ozolca! Usmiljenja je bil vreden! Nekoč sem stekla k njemu in ga prosila, naj se vrne domov. Pahnil me je stran in mi zabrusil, da sem zmešana, da ne mara imeti z menoj nobenega opravka..." Francek je vedno bolj občutil nasprotja med dvema ženskama, ki sta se borili zanj. Zabaval se je, ko je med njima razpihoval sovraštvo in ju dražil s tem, ko se je enkrat potegoval za eno, drugič za drugo. "Sem in tja je spet prihajal spat domov. Tedaj je imel polna usta pripomb na mamino kuhanje. Ona smrdi, mi je govoril, ko se je motal po kuhinji. O, saj nisem bila neumna, da ne bi vedela, kam to pelje. Če je le mogel, mi je pobral ves denar, ki sem ga petnajstega prinesla domov. Čistila sem pisarne na kmetijski in bog mi je priča, da so hudičevo slabo plačali. Pa še to mi je vzel... Potem ga spet ves teden ni bilo. Ko se je prikazal, je zavil k mami... konec meseca je ona dobila pokojnino in treba se ji je bilo prikupiti...." Darinka se je nekega lepega dne nezavestna zgrudila. Na srečo so imeli ravno tisti večer na kmetijski sestanek, da so ji lahko priskočili na pomoč. Bila je podhranjena in popolnoma izčrpana. Po temeljitih pregledih so ugotovili, da je nekaj narobe tudi z njenimi rodili. Svetovali so ji, naj gre na operacijo, drugače bo nekega lepega dne še izkrvavela. Bilo ji je popolnoma vseeno, kaj bodo delali z njo. "Niti vprašala nista zame! Francek je dvignil moj denar in ga zapravil, mami pa se je oddahnilo, ker me ni bilo v njeni bližini. V bolnišnici sem ostala skoraj dva meseca. Sama kost in koža me je bila! Zdravniki so me imeli radi in so me potem poslali še v toplice. Kakšen raj! Štirinajst dni sem preživela v Dobrni! Joj, kako je bilo lepo! Skrbeli so zame in mi na vsakem koraku govorili, gospa, boste to, gospa, želite ono... Tako sem bila srečna! Vse sem jih ubogala, kar so mi rekli!" Ko se je vrnila domov, je bilo spet vse narobe. Sin je bil še zmeraj brez službe, mamo, stara, kot je bila, ni zmogla več dela na kmetiji, Darinka pa je morala počivati. Hlev se je počasi praznil, denar pa je Francek znosil v gostilne. Naj ima vsaj to veselje, je mama razlagala po vasi, ker reveža nikjer nočejo vzeti v službo. Darinka je vedela, da bi jo lahko dobil, saj je bilo prostih mest kolikor hočeš. "Nekega jutra sem mamo dobila mrtvo v postelji. Kap jo je. Franceka ni bilo nikjer. Prikazal se je šele na pogrebu. Niti besede ni rekel, niti ene solze ni potočil. Stal je zraven izkopane zemlje in buljil tja v tri dni. Kot da bi mu bilo vseeno...." Potem se je izkazalo, da je kmetija prepisana nanj. Tega se je neznansko razveselil. Vneto je razlagal, kaj vse bo uredil, prenovil, nakupil... Vse bo drugače, je zatrjeval, če mu Darinka le posodi nekaj denarja za začetek. Toda Darinka ga ni imela. Pahnil jo je na tla in jo brcal toliko časa, dokler jo niso rešili sosedje. "Zlomil mi je roko. Toda k zdravniku sem šla šele čez par dni, ker me je bilo tako sram. Nič mu nisem povedala. Ne morem povedati, kako me je bolelo, ko sem videla, da je Franceku vseeno. Vse noči sem jokala in prosila Marijo, naj mi pomaga." Francek se je spomnil, da bi lahko les, ki ga je privlekel iz gozda, zrezal kar sam. Žaga je nekoč že bila pri hiši, toda po očetovi smrti je nihče ni obnavljal. Najel je delavce, ki so mu pomagali pognati stroje. Bili so pridni. Več dni so delali nepretrgoma. Mogoče se bo unesel, se je veselila Darinka, ko ga je opazovala pri delu. Prijazni trenutki so trajali le tako dolgo, dokler ni prispelo plačilo. "Kar zasvetile so se mu oči, ko mu je poštar odštel denr. Na glas je razpredal o tem, kaj bo kupil in popravil pri hiši. Nato se je vsedel na motor in rekel, da skoči samo na kozarček. Ni ga bilo nazaj. Minil je mesec, mogoče tudi dva. Nekega večera se je spet prikazal. Z njim je bila ženska. Stala sta na dvorišču, se objemala in se smejala. Z roko je kazal proti mojemu oknu, toda nisem ga slišala, kaj je govoril. Predstavil mi jo je kot svojo ženo. Bila je precej starejša od njega, to se je takoj videlo. Nisem mu verjela. Po svoje se mi je oddahnilo, ker sem upala, da bom imela mir pred njim. Novopečena ljubezen je trajala le nekaj mesecev. Potem sta se začela pretepati in kričati drug na drugega. Ona mu ni ostajala dolžna. Čez čas je izginila tako kot je prišla. Francek je začel še bolj piti. Še danes ne morem razumeti žensk, ki jih je pripeljal s seboj. Kje so imele pamet, da so mu nasedle! Izkoriščal jih je, ko se jih je naveličal, jih je napodil kot psa. Ne rečem, saj je bil priden, ko mu je zmanjkalo denarja. Od jutra do večera je garal v gozdu in spravljal les v dolino. Tudi ko je bil v delavnici, se je držal reda. Le denar ga je vsakič zapeljal..." Darinka je vzdignila krilo in mi pokazala številne brazgotine, ki so se vlekle po stregnih. Na roki ji bo večno ostalo znamenje, kjer ji je ugasnil cigareto. "Tako živim," mi je rekla ob slovesu, žalostna in razočarana zaradi vsega, kar ji je prineslo življenje. "Še to zapiši, da nisem niti malo neumna, da vse vem, kar šepetajo za mojim hrbtom. Ej, vsakemu lahko prijazna usoda obrne hrbet, zato je bolje, če se iz reveža nihče ne norčuje!" PREJEU SMO Dražgoška bitka se nadaljuje Že mesec dni berem članke o draigoški bitki. In prisiljen sem, da napišem odgovor. Najprej bi rad dopovedal tov. Ludviku Jelencu, da ga. Cilka P reve v svojih trditvah ni tako osamljena, kot se hoče prikazati v člankih. To lahko podkrepim s čisto uradnimi podatki in sicer na osnovi rezultatov volitev v občinske svete, kjer si ti kandidiral na listi Zveze komunistov. Dobil si 31 glasov od 220 volivcev. Desne stranke so takrat dobile 67 % glasov. Prepričan sem, da takšen odstotek ljudi tudi podpira mnenje gospe Cilke in si teli, da se končno izve resnica o tem, kaj se je dogajalo okrog dražgoške bitke. Ne mislim preverjati 19 podpisov, ki stojijo pod prispevkom. Zdi se mi, da ta številka samo še enkrat odraža rezultat, ki je bil dosežen na zgoraj omenjenih volitvah. Le da je tokrat to število malo manjše. In še za te glasove nisem prepričan, da so z dušo in srcem vneti za komunizem. Mogoče na njihovo opredeljevanje v veliki meri vplivajo materialne dobrine. Slovenci se pač ne moremo upreti blišču judelevih srebrnikov. Dražgoška bitka je bila, kakor trdijo člani Organizacijskega komiteja za prireditve "Po sezah partizanske Jelovice", za ene tragedija, za druge pa veliko moralno dejanje. In s tem slednjim se ne morem pomiriti. Gledam spomenik, ki je bil postavljen v spomin žrtvam draigoške bitke, in berem spominsko ploščo. 40 ubitih Dražgoša-nov počiva tu v skupnem grobu. Ko so oktobra 1976 prenesli njihove posmrtne ostanke s starega pokopališča, smo si prizadevali, da se na spominsko ploščo zapišejo njihova imena in priimki. Prizadevali smo si zaman, češ, da bi to kazilo celotno "podobo" spomenika. Pa se sprašujem, komu je bil ta spomenik postavljen, če ne njim? Ali ste hoteli s tem, ko nam niste dovolili, da Irtve na spominski plošči dobijo svoja imena, da se tragedija, kar je dražgoška bitka nedvomno bila, sčasoma pozabi in ostane v spominu samo kot veliko "moralno" dejanje. Bolečina vseh tistih, ki so izgubili svoje najdražje, je nekoliko manjša, ker jim lahko prižgejo sveče v spomin pred spominsko ploščo, ki stoji pred cerkvijo. Na plošči je 41 imen in priimkov žrtev dražgoške bitke, in ne 40, kot je pomotoma v eni sami vrstici zabeleženo pri spomeniku. V roke mi je prišel tudi članek o Antonu Dežmanu -Tončku, partizanu v Dražgo-šah. Bil je narodni heroj, saj je samo v bitki v Dražgošah pobil več sto Nemcev. Potem pa se je izkazalo, da je v dražgoški bitki padlo "samo" 27 okupatorjev. Heroj Tonček je umrl. In zdaj se sprašujem, kakšne so zasluge ostalih herojev dražgoške bitke in koliko časa bo treba še čakati na resnico. Ali res za to mora poskrbeti šele mati narava? Ob branju člankov sem se spomnil še na govor g. Am-brožiča, nekdanjega generala v slovenski partizanski vojski, ki ga je imel jeseni lansko leto pred spomenikom padlih partizanov na Avstrijskem Koroškem. Med drugim ie poudaril tudi, da slovenska partizanska vojska ob koncu vojne ne bi štela 40.000 borcev, če ne bi tega osvobodilne ga boja podpiral slovenskinarod. Zamislil sem se nad to številko. In se sprašujem, od kod potem številka 64.000 (v času osamosvojitve Slovenije in 57.000 po najnovejših podatkih) tistih ljudi, ki še do danes dobivajo borčevske dodatke k pokojnini! Ali potem dobivajo borčevski dodatek tudi tisti, ki so se rodili že po vojni ali pa se je ta številka povečala tudi po zaslugi raznih "stricev", v pristojnosti katerih je bilo tudi podpisovanje obrazcev za uveljavljanje borčevskega dodatka? Ne govorim na pamet - moj brat Janez Kavčič je sam dobil v podpis in potrditev nekaj takšnih vlog, za katere sem mu tudi svetoval, naj jih ne podpiše. V članku pišete, kako so vas vsako leto še posebno veseli v Farjem potoku. Jaz osebno pa se teh slovesnosti ne udeležujem in raje ostanem doma na toplem. Farji potok iz leta 44 in iz začetka leta 45 mi namreč ni ostal v preveč lepem spominu. Takrat sem kot 13-letni fantič moral vsak teden na t. im. PODROČJE v Farji potok. Še danes imam pred očmi blišč glavnega štaba in revščino navadnih borcev, s katerimi sem se stiskal v "štali". In otroška duša takšnih podob zlepa ne pozabi... Sklicevanje na dr. Grmiča pa bi rad komentiral samo s starim slovenskim rekom, ki pravi, da v sili hudič še muhe žre. Na koncu pa bi rad odgovoril tudi Francu Kavčiču iz Škofje Loke. Zdi se mi, da tov. Veljko še ni dojel osnov demokracije v Sloveniji, ker tako silovito napada vsakega, ki ima drugačno mnenje ali ker je član druge stranke. Ne morem si zamisliti, da bi moji otroci volili stranko priviligir-anih starčkov, katera zagovarja ideje svetovno propadle ideologije. Rad bi opozoril še na laž, ki se spet pojavlja v članku. Ponovno trdim, da besede "da se Dražgošanom ne bo nič zgodilo", ni izrekel Benedik iz Selc, kot se hoče na vsak način prikazati, ampak jih je izrekel Stane Žagar 1. januarja 1942 v Sokolskem domu na Pečeh v Dražgošah. Za mene so heroji očetje, možje in sinovi, ki so do zadnjega varovali svoje domove, in ne Vi, tovariš Veljko in Vaši soborci, ki ste vas in domačine prepustili na milost in nemilost okupatorju in pobegnili nazaj v gozdove. 4 Skrajni čas je že, da prenehate v Dražgošah netiti sovraštvo med ljudmi. Prizadejali ste nam že dovolj gorja. Dražgoše, 23. 2. 1997 Franc Kavčič, kmet iz Dražgoš Dražgoška bitka, moralno dejanje V rubriki Prejeli smo Gorenjski glas z dne 11. februarja 1997 gospod France Kavčič že drugič (prvič kot sopodpisnik prispevka OK za prireditve "Po stezah partizanske Jelovice") polemizira s stališči in mnenji gospe Cilke Prevc, ni pa besed o moralnosti bitke, kot je terjal naslov in naj bi bil tudi namen Glasove preje v Poljanah. Poudarke iz obeh pisem je zaradi resnice potrebno dopolniti in drugače pojasniti. Mogoče je imeti tak ali drugačen odnos do dogodkov, ki so spomladi in v poletju leta 1942 v Ljubijans- 57. številka Nove revije Jože /Sfovalc, zunanji sodelavec Še danes se /ni zdi, kot da je bilo včeraj, ker ** -—x takega ogorčenja, jeze in sovraštva komunističnih veljakov ni mogoče pozabiti. Pred desetimi leti mi je dal prijatelj fotokopijo 57. številke Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program. Komaj sem začel prebirati intelektualne razprave, že se je vsula politična ploha. 57. številko Nove revije je obravnaval Centralni komite Zveze komunistov Slovenije in njegov predsednik Milan Kučan je takrat izrekel znamenite besede, da bodo storili vse, da se te ideje nikoli ne bodo uresničile v praksi. Potem je seveda zasedalo še predsedstvo SZDL, pa borci itd., seveda vsi z grobimi obsodbami "nacionalističnega programa" Nove revije. Partijske organizacije po Sloveniji so dobile povzetke člankov iz 57. številke in potem se je začela mnotična politična histerija. Partijci in še posebej borci po Sloveniji so kar počez, ne da bi karkoli prebrali, obsojali Spo-menko Hribar, Franceta Bučarja, Nika Grafenauerja itd... Seveda so se jim pridružili še njihovi tovariši po vsej Jugoslaviji, zvezni tožilec Bakić je imel celo pripravljeno kazensko ovadbo, toda po nekaj mesecih se je politična histerija polegla, ker so v ospredje spet stopili srbski mitingi "bratstva in enotnosti". Osnovna ideja te danes brez dvoma ie znamenite 57. številke Nove revije je bila seveda samostojna Slovenija, kar so Novore-vijaši bolj poudarili kasneje maja 1990, ko je izšla 95. številka Nove revije. Če se danes ozremo nazaj v tisti čas, potem lahko vidimo, kako neverjetno moč imajo ideje. Leta J987 se je razpravljanje o slovenskem na- cionalnem programu in samostojni Sloveniji večini zdelo kot lepe sanje, ali kvečjemu kot zanimiva akademska razprava. Le malokdo je pričakoval, da bo minilo le nekaj let in da bodo tako hitro dobili, prvič v zgodovini, svojo lastno samostojno driavo. Bistvena ideja 57. številke je bila, da smo Slovenci v Jugoslaviji dosegli stopnjo, ko smo bili narod z napol driavo, brez lastne suverenosti, ker smo bili vpeti v jugoslovansko federacijo. Edino, če postanemo suvereni, torej če dobimo lastno driavo, bomo lahko sami odločali o svoji usodi. Leta 1987, potem ko je prišel v Srbiji na oblast Slobodan Mioševič, je bilo ie jasno, da se bo kriza v Jugoslaviji zaostrovala in da bodo mednacionalni spopadi potegnili tudi Slovenijo v balkanski kotel. Zato je bil program 57. številke edini program, ki je Sloveniji ponujal rešitev. Takratna slovenska komunistična oblast pod Kučanovim vodstvom je takrat pritiskom iz Beograda vedno bolj popuščala, saj je pristala na spremembe zvezne ustave, s katerimi je Beograd Sloveniji po koščkih skušal zmanjšati pravico odločanja o lastnih zadevah. Zato se je znašla med pritiski iz Beograda in domačimi zahtevami po demokraciji, suverenosti in pluralizmu. Po aretaciji Janeza Janše maja 1988 se je za večino Slovencev začela politična pomlad. Če so prej samo skupine izobraiencev zahtevale svobodo in demokracijo, potem je z zborovanji v podporo četverici gibanje za demokracijom večstrankarski sistem dobilo mno-iično podporo. S tem je bil postavljen temelj za kasnejši plebiscit in za zmago v vojni za Slovenijo leta 1991. Ko danes razmišljamo o slovenski pomladi, potem moramo upoštevati, da je Šlo za dolg proces, ki se ji začel v Sloveniji na začetku osemdesetih s pobudo za ustanovitev Nove revije. Bistvena idejo tega intelektualnega zorenja je bila spopad med komunistično dogmo in razumom. Zato se je vse začelo s pravico do različnih mnenj, potem nadaljevalo s pravico do lastne vesti in s splošnimi človekovimi pravicami, kar je no koncu seveda logično pripeljalo do pravice naroda do samoodločbe. Toda, ko smo dosegli samostojnost, so se poti mnogih novorevijašev in zagovornikov slovenske pomladi ločile. Že v 57. niti kasneje v 95. številki Nove revije enostavno ni odgovorov na bistveno vprašanje, kakšna naj bo nova, samostojno Slovenija. Dimitrij Rupel, zakonca Hribar in drugi so se zavzeli zato, da se vse spremeni, sevedo pa tako, da vse ostane tako, kot je bilo. Drugi pa so ideje slovenske pomladi razumeli drugače, predvsem so upali, da bo nova Slovenija temeljila na pravičnosti, ne pa da se bo komunistična nomenklaturo spremenila v rdečo burioazijo-Mnogi preprosti ljudje so glasovali za samostojno Slovenijo, ker so upali, da bodo v lastni državi Uveli bolje. Velika napaka Demosa je bila, ker ni znal ponudit' programa notranje ureditve Slovenije, ki bi preprečil, da se druibeno bogastvo ne bi znašlo v rokah manjšine. Demos bi tO mogoče še naredil, če ga ne l>1 prej razbili tipi, kot Igor Bavčar, Niko Kavčič, Dimitrij Rupel i" zakonca Hribar. Ideji pravičnosti in razuma sto temelj evropske civilizacije, zato so ideje 57. številke Nove revije in slovenske pomladi še danes aktualne. Kot vse ideje sta tudi}1 ideji svobodni in pripadata tistim, ki ju podpirajo in so p sposobni uresničiti. Jože Novak je simpatizer SD§ ki pokrajini zaznamovali našo novejšo zgodovino in povzročili državljansko vojno. Posledice dogodkov niso presežene in so še vedno rana na narodnem občestvu. Povezovati Ljubljansko škofijo in Dražgoško bitko je nasilje nad resnico. Trditev bi bila smešna, če ne bi bila značilna za sokolsko - liberalistični sindrom v komunističnem razrednem boju in nasilju nad Cerkvijo in verniki. Dokončna zgodovina o dogajanjih na naših tleh med 2. svet. vojno še ni napisana in v tej zvezi tudi ni dokončno ocen- jena vloga ljubljanske škofije. Gotovo pa je ne bodo pisali (tudi) majorji J LA, sicer izšolani zgodovinarji s HISTORIJSKOG INSTITUTA JLA -Beograd. Pisali jo bodo sodobni, v demokraciji izšolani neideološki zgodovinarji. Škof Grmič je lahko izjemen intelektualec, teolog -vendar vprašljiv škof in za naslov, ki ga nosi, ne ravno skromen človek. Javno je dovolj nedvoumno povedal (Intervju v Startu), da je iz protesta, ker ni bil imenovan za rezidencialnega škofa mariborske škofije odložU vse Podvizova kmetija Podvizava kmetija ima zdaj štev. 100 v Gasilski ulici. Lastnik je pravzaprav Milica, ki je bila v tej hiši rojena in doma. K hiši je pripeljala moža Franca po priimku Kalana, po poklicu pa mesarja. Vsak po svoje in obenem skupno urejata, obdelujeta in gospodarita na Podvizovi kmetiji oziroma posestvu, kar je ie v navadi pri takih zakonih. Odlična mesarija je znana daleč naokoli. Vse, kar izdelajo, je res odlične kvalitete in Milici, kakor je gospodinji ime, in ki se je viivela v vlogo kmečke mesarice, ni teiko prodati dobrih izdelkov. Še vedno ji je pri srcu kmetija. Redi zelo veliko goveje iivine, ki je tudi resnično lepo rejena, da jo je v hlevu lepo pogledati. Večkrat prekaša število 30, saj ima, kakor pravi, dovolj osnovne krme za toliko glav. Krav mlečnic pa nima več, ker ne bi zmogla še tega dela, to je molie in vsega, kar spada zraven. Zemlje ima kmetija okrog 14 ha, od tega pa več kto 8 ha v gozdovih. Ce je le mogoče obdelajo vse strojno, saj je ropno kmetijsko delo počasno in drago, ker mora delavce najemati. Sicer pa pridelujejo le krmo za iivino: seno, koruzo in travo za silažo. Je pač redka kmetija na Gorenjskem, ki v svojem pridelovalnem programu nima krompirja. Veliko obema pomaga pri delu sin, ki je ie tudi mesar. Veselje do dela doma ga ne popušča, ker na veselje obeh staršev zna prijeti za vsako delo, hčeri pa sta ie nekaj let od doma. Stara kmetija je spadala v okviru loško-freizinškega gospostv amed tiste hube-kmetije, ki jih je vsebovala darilna pogodba nemškega cesarja Henrika II. škofu v Freisingu pod imenom "predium Strasista" ie leta 1002. Torej je stara 1000 let, ali pa še veliko več, to je od naselitve Piše: Mirko Križnar Kmetije na strazlških ulicah cerkvene funkcije, iz slovenske škofovske konference pa so ga izključili. Zato se ne kaže z njim ponašati ali celo i njim utemeljevati svoj prav. H konteksta njegovega pripovt' dovanja na Preji v Poljanah ]e. bilo mogoče razbrati, da ravno naklonjen Cerkvi, ktt' tere škof ■ učitelj je. Nedvoumno je poudaril moraln° upravičenost upora v nevzdržnih razmerah in ob' sodil povojne poboje v Roj11 in drugod po Sloveniji, vendff je to hudodelstvo brez Prl' mere v slovenski zgodovin relaetiviziral s pri povedo- Nadaljevanje na 46. stra1" Slovencev. Po tolikih letih je še vedno živa in še vedno obdelujejo zemljo, kakor pred davnimi leti. Pred pribliino 270 leti, ko so prenesli Sv. Martina cerkev - prafaro ob savskem mostu, na polje med vasjo Straiišče in Gaštejem, zaradi nesoglasja Strašanov, zunaj vasi, so verni ljudje vseeno hodili k maši v Šmartno, kakor so imenovali novo cerkev. V stari cerkvi Sv. Jerneja verjetno ni bilo toliko maš, saj je bila le podruinična cerkev. Ljudje so iskali poti bliinjice iz vasi do Šmartna in ena takih je vodila kar preko Podvizovega dvorišča. Šele nekaj let po prvi svetovni vojni so jo ukinili. Seveda je nastalo v tistem času več takih bliinjic po Straiišču, za sedanji čas ena bolj sporna od druge. Omenjam najbolj nemogoč primer: Od gornjega konca vasi pa preko Pant so hodili k maši v Šmartno kar po bliinjici skozi Strahinčovo veio. To je bila hiša štev. 1 fasi Straiišče in je bila kar dosti velika huba - kmetija, navadena v vseh loških urbarjih. Skoz veio je bilo pa nekaj korakov bliije do cerkve. Podvizova hiša in na splošno Podvizovi ljudje so bili v vasi dobro znani in upoštevani. Po navadi je bilo v vseh generacijah veliko otrok. Bili pa so tudi znani kot dobri delavci pri vseh delih. Dva izmed tistih, ki jih še pomnim od te kmetije bom opisal. Najprej njihov domači Podvizov Andrej tudi Podvizov Andrejček imenovan tudi tako, da se zadnji e v imenu ni izgovarjal, torej Andrejč'k. Vedno se je drial doma in je predstavljal nekakega strica - preuiitkarja, ki se ni dosti zmenil za iensko. Veselilo pa ga je kmečko delo. Spoštoval ga je do take mere, da si je vsako nedeljo po maši in skupnem druiinskem kosilu (nedeljsko kosilo na kmetih je bilo ie ob 11. uri) nadel sveie opran in zlikan kmečki dolg predpasnik znane modre barve, ga z enim robom zavihal do pasu in odšel na polje. Obhodil je straiiško laborško, delno drulovško in bitenjsko obdelano Sorsko polje. Vedel je za vse lastnike posameznih njiv. V druibi je potem vedel povedati, kaj je kje narobe, če ni dobro raslo, kar so posejali ali posadili. Kmečki očanci so ga radi videli, saj je veliko vedel o kmečkem delu, o vplivu vremena na rast, o lastnostih tal posameznih njiv itd. Zelo rad je kadil in to takrat najmočnejše cigarete "Sava". Včasih ga je zato nagnal hud kašelj. Pil pa ni veliko. Le po nekaj osmink "ta špir-itovega" in to ob nedeljah popoldne v druibi z drugimi prijatelji in očanci. "Ta špiritov" je bila mešanica enega litra čistega 96 stopinj špirita in dveh litrov vode z dodatkom pelina spomladi, da je bil potem "ta zelen" ali pa jeseni ob Sv. Mihaelu nekaj medu, da Podvizova (Kalan) Milica je bil "ta strden". Kakor ie povedano, nosil je svoj delovni predpasnik, dolg, lep, moder z enim koncem zavihan in v nedeljehh kot narodno nošo. Ko je umrl je še vedno imel ime Podvizov Andrejč'k. Drugi je bil neki Janez. Kadar ie prišel, kot je sam rekel domov, je prišel k Podvizovim. Tu je imel vse, kar je bilo njegovega. Ob nedeljah je sedel med očanci pri osminki "ta špiritovega". y njemso govorili, da tudi prosjači po hribovskih vaseh. Draiili so ga pri omizju pa jim je odgovoril-Od hribovskih iena dobiš vse, samo otročičke jim moraš pohvaliti. Kakšna bo usoda Podvizove kmetije? Skupno 2 mesarijo bo morda obstala in Uvela bolje kakor zadnjih 1000 let. in njena živina POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volcjak_ 43. STRAN • GORENJSKI GLAS Dobra mednarodna ocena Volksbanke se pripravljajo na združeno Evropo rKOIJKO JE VREDEN TOIAR za SKB banko K">nj, 28. febr. - Mednarodna agencija za ocenjevanje bank *nomsoYi Bank VVatch - BREE j« nekoliko dvignila ao>goročno oceno tveganja SKB banke, kije zdaj tako BBB+. nipn'Ja lani je namreč omenjena agencija SKB banki pripisala SPB, februarja letos pa dodala še plus. Predsednik agencije arnin Habibi je ob tem zapisal, da je novi rating med iewilinJ na območju srednje m vzhodne Evrope, pri njih pa m k banka dobila najvišjo dolgoročno oceno med slovenski- 1 bankami. Na izboljšanje dolgoročne ocene so vplivale Predvsem naslednje odlike SKB banke: sposobno in inovativno sr? u0' Slfateški položaj banke na slovenskem tržišču, posobnost doseganja dobrih rezultatov in trdnost kapitala 6KB banke. I kratkoročna ocena SKB banke LC-1 pa je ostala februarja los v primerjavi z lanskim letom nespremenjena. Najboljša je kategoriji štirih ocen za sposobnost odplačila kratkoročnih zveznosti v domači valuti. Enaki kratkoročni oceni imata Kreditna banka iz Maribora in Nova Ljubljanska banka iz ^etji razpis sklada za razvoj Kr&nj, 25. febr. • Sklad za razvoj bo predvidoma maja objavil tretji daTS'S ^ater'm bo svoje delnice podjetij ponudil pidom. Pogoj je, bo skupna vrednost dlenic znašala 20 milijard tolarjev. tol^a- sk'adu za razvoj se je doslej nabralo že za 10 milijard eni delnic podjetij, kar pomeni, da se jih mora nabrati še "krat toliko. Ce ta pogoj ne bo izpolnjen, bo sklad razpis javil mesec dni kasneje, sklad za razvoj pa naj bi tokrat P'aom ponudil tudi gotovino. Na dosedanjih petih dražbah in . ep razpisih so pidi odkupili že za 100 milijard tolarjev aPitala oziroma delnice 916 podjetij. Kranj, 25. febr. - Zvezno združenje nemških bank Volksbank und Kaiffeisenbank in Združenje avstrijskih Volksbank so 23. januarja na Dunaju podpisale sporazum o skupnem nastopu na evropskem tržišču. Članica avstrijskega Združenja Volksbanke je tudi slovenska Volksbank - Ljudska banka d.d., v Ljubljani pričakujejo, da jim bo omenjeni sporazum pomagal do laskavega naslova najbolj varne banke v Sloveniji. "Sporazum po eni strani pomeni krepitev sodelovanja med 2.580 bankami bančnega združenja Volksbank, po drugi strani pa tudi kakovostno izboljšanje ponudbe bančnih storitev, ki jih lahko posamezna banka ponudi svojim komitentom," je ob tem dejal dr. Peter Setzer, predsednik uprave Volksbank - Ljudska banka. Volksbanke bodo sodelovale pri snovanju strategij sodelovanja v luči evropskega združevanja, zastopanju interesov v evopskih institucijah, na področju oglaševanja in stikov z javnostmi ter na področju izobraževanja in razvoja sisemov kontrole kakovosti poslovanja. Zanimivo je seveda vprašanje, kako bo sporazum vplival na slovenske varčevalce. Dr. Peter Setzer pravi, da jim bo zagotovil predvsem visoko stopnjo varnosti, saj že poteka postopek za sprejem Volksbank - Ljudske banke v polnopravno članstvo jamstvenega sklada Združenja Volksbank. Polnopravno članstvo namreč varčevalcem zagotavlja tako rekoč 100-odstotno varnost njihovih prihrankov. V primeru, težav banki priskočijo na pomoč ostale članice Združenja Volksbank, zategadelj varčevalec ne more biti oškodovan. Vsekakor je to garancija, ki je ne še ne more ponuditi nobena druga slovenska banka. Mednarodni študij managementa Cenejša posojila pri NLB Kranj, 27. febr. - Nova Ljubljanska banka bo s 1. marcem puzala izhodiščno posojilno obrestno mero za 0,5 0<,stotne točke. Letna izhodiščna posojilna obrestna mera bo tako z ^rcern znašala 8,5 odstotkov. Zategadelj se bodo znižale udi obrestne mere za tolarske naložbe in za naložbe z .^lutno klavzulo pravnim osebam in zasebnikom za tekoče J* •nvesticijsko poslovanje ter za tolarska posojila obča-Banka je od konca leta 1992, torej od začetka lilije, znižala izhodiščno posojilno obrestno mero za ,:) odstotnih točk. Kranj, 26. febr. - Center Brdo je januarja začel enajsto sezono mednarodnega podiplomskega študija marketinga, vključenih je 25 slušateljev iz sedmih držav. Pomembni del študija so projekti, s katerimi študenti MBA zaključijo študij. Obrnjeni so v prakso in z njimi skušajo razrešiti dolgoročne probleme. Letos imajo takšne projekte v Zavarovalnici Triglav, v Fructa-lu, v podjetju Zanussi v Porde-nonu in v novomeškem Novotermu, ki je v nemško-slovenski lasti. Projekti so izziv tako za slušatelje kot za podjetja, ki tako dobijo nasvete slušateljev, prek njih pa seveda svetovno znanih profesorjev, ki predavajo na Brdu. V Centru Brdu pa se te dni Tačenjajo tudi drugi programi. PETROL PETROL d.d. DUNAJSKA 50 LJUBLJANA ODDA neopremljene poslovne prostore za opravljanje trgovinske dejavnosti s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na Laborah v Kranju, v skupni neto izmeri 156,96 m2, od tega prodajni prostori pisarniški prostori pomožni prostori skladišče 101,43 m2 17,07 m2 14,61 m2 23,85 m2 LEGA: poslovni prostori so na Ljubljanski cesti 22a, Labore Kranj Poslovni prostori bodo oddani za določen čas petih let, z možnostjo podaljšanja. Podrobnejše informacije dobite pri PETROL d.d. OE Sistem in cene Dunajska 50, Ljubljana telefon 061/17 14 855 Pisne ponudbe z opisom poslovne dejavnosti oddajte na isti naslov v osmih dneh po objavi oglasa. KRANJ, 27.2.1997 NAKUflfl/reODABti | NAKUffll/tftOD AIN11N AKUffll/HtOD A1N1 MENJALNICA 1 DEM 1ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj EROS(S»ri Mayr), Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON,d.d.Kranj HKS Vigred Medvode HIDA-tržntca Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš LIRIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA, Kranj MIKEL Straiišče NEPOSfSk. Loka. Trata) 89,65 90,65 90,30 90,80 90,20 90,45 89,00 91,25 90,20 90,50 90,00 90,80 90,30 90,45 90,25 90,40 90.10 90,50 90.11 90,42 12,60 12,89 741-220 •61-03» 12,70 12,90 12.77 12,85 12,39 12,96 12.78 12,85 12,60 12,90 12.81 12,85 12,78 12,88 12,75 12,85 12,80 12,86 8,% 9,28 9,00 9,30 9,00 9,20 8,58 9,53 9,10 9,17 8,90 9,40 9,08 9,16 9,05 9,15 9,00 9,23 9,10 9,20 Seminar o vodenju preobrazbe podjetja bo na vrsti 6. in 7. marca, predaval bo slovenski rojak dr. Peter Kraljic. Sledili bodo seminarji o osnovah managementa za kadrovike, že dvajsetič bodo pripravili seminar o tem, kaj mora manager vedeti o financah in računovodskih podatkih, petnajstič pa bo potekal seminar o vodenju poslovnih procesov. Sodelovali bodo managerji iz več kot desetih držav, predvsem iz pomembnih multinacionalk. Na Brdu je tudi sedež Združenja managerskih šol Vzhodne in Srednje Evrope, zato velja omeniti, da bosta aprila potekala dva seminarja za direktorje in dekane managerskih šol s tega območja. 24. maja pa bodo gostili člana Mednarodne akademije za management, najpo-membnejše svetovne organizacije za managemet. Bančne rezerve v BS Kranj, 26. febr. - S prihodnjim tednom bodo imele poslovne banke svoje račune obveznih rezerv pri Banki Slovenije in ne več pri Agenciji za plačilni promet kot doslej. Banka Slovenije tako s koncem marca uresničuje prvi korak postopnega prehoda plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet na poslovne banke. Zaradi prenosa računov obveznih rezerv v BS ne bo prišlo do vsebinskih sprememb, stik med poslovnimi bankami in centralno banko pa bo poslej neposreden. V poslovnih bankah in hranilnicah pa bodo seveda najbolj veseli dejstva, da jim bo BS plačilni promet na računih obvezne rezerve opravljala zastonj. V Elanu zavračajo vesti o prodaji Elana Kranj, 25. febr. • Že večkrat so se pojavile vesti o prodaji begunjskega Elana, vendar doslej do kupčije še ni prišlo. Tokrat naj bi se za nakup Elana zanimal Benetton, kar v Elanu zavračajo kot Časopisno raco. Za nakup Elana naj bi se resno zanimala italijanska multinacioalna družba Benetton, kar pa v Elanu zavračajo. Božena Ključarič pravi, da se o tem niso pogovarjali niti v Elanu niti v Privredni banki Zagreb, ki je večinski lastnik begunjskega Elana. Benetton z Elanom povezje dolgoročna pogodba, s katero se proizvodnja smuči iz avstrijske družbe Kastel seli v Begunje, kar pomeni, da gre Te za posredno povezavo. Benetton je namreč lastnik Nordice, ta pa ima v lasti Kastle. NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 89,80 90,60 PBSd.d. (na vseh poŠtah 88,20 90,80 PRIMUS Medvode R06S0N Mengeš SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica aOVENIJATURtSTJeser*» SZKB Blag. mesto Žiri SUM Kranj TALON aipifc Trati, itJLgha. Zg. BNnjt TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik - Bakovnik UKBSkLoka VOLKSBANK Ljubljana VVILFAN JESENICE a^rmakat UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica. Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČNIHČMJ zaprto do 3.3. 90,10 90,50 12,74 12,85 9,05 9,28 90J5 90,45 12,82 12,86 12.63 13,00 11,10 12,90 12.77 12,85 12.80 12,88 12,75 12,84 12,70 12,92 12,39 • 12,75 12,85 12,42 12,96 311-33* 12,75 12,89 12,75 12,90 12.81 12,86 12,70 12,95 12.78 12,99 •62-69* 360-260 714-013 53-616 12.64 12,89 90,20 90,45 90,10 90,40 90,10 90,50 89,80 91,00 89,00 - 90,10 90,50 90,40 91& 90,10 90,49 89,80 90,50 90,20 90,40 90,10 91,10 90,40 90,91 89,95 90,64 9,08 9,15 8,92 9,32 8.25 9,40 9,00 9,20 9,10 9,30 9,00 9,20 8,95 9,14 8,58 - 9,00 9,23 8,85 9,57 9,10 9,19 9,10 9,50 9,10 9,17 9.04 9,32 8,97 9,18 8,96 9,27 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše infotmacije o menjalniških tečajih. mm a « Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. mzic, klet Veletekstil tel.:53-816 VEDEŽEVANJE 090 44 69 l'k I/ N ANA VI HI ^1 VAI K A TANJA IftiTERALTfl Podjetje za proizvodnjo PVC oken in vrat vabi k sodelovanju kooperante za prodajo in montažo PVC oken in vrat na območju Gorenjske. Od kandidatov pričakujemo izkušnje z montažo stavbnega pohištva. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Interalta d.o.o., Stegne 21 c, 1000 Ljubljana, oddelek za kooperacije SVET NEPREMIČNIN TUDI V KRANJU! Ena največjih slovenskih nepremičninskih agencij SVET NEPREMIČNINE, s sedežem v Ljubljani, je po Logatcu In Vrhniki, svojo poslovalnico odprla tudi v Kranju. Kot smo omenili že v uvodu gre za eno največjih slovenskih nepremičninskih agencij, ki ima že štirinajst zaposlenih. Pred dvema letoma in pol sta jo, tako kot mnoge druge agencije iz tega področja , ustanovila Sandi Kogovšek in Vlado Petek, ki sta tudi solastnika podjetja. Seveda si zaupanja potencialnih uporabnikov nepremičninskih storitev nista pridobila čez noč, kar je tudi razumljivo, če vemo, za kako občutljiv posel gre. Kljub velikemu številu majhnih agencij, ki so delo z nepremičninami jemale kot priložnost za hiter zaslužek, sta tvorca te agencije uspela pridobiti zaupanje velikega števila klijentov. Dokaz temu, da nepremičninska agencija SVET NEPREMIČNINE misli dolgoročno, je tudi njeno širjenje v ostale kraje po Sloveniji, ki potrebujejo ustrezen servis takšnih storitev. Vsi Svetovi agenti so dosegljivi venomer in povsod, saj imajo vsi do zadnjega mobilni telefon. Agencija SVET NEPREMIČNINE je tudi ena prvih podpisnic nepremičninskega kodeksa, v katerem so med drugim potrjene tudi vse pravice uporabnikov nepremičninskih storitev. Že dejstvo, da se agencija drži kodeksa, je velika garancija za klijente, kl velikokrat z nezaupanjem zro v svet nepremičnin. Toda, kot govori že sam slogan agencije, je Svet nepremičnin pri njih urejen; zanesljivost, varnost in strokovnost pa so tiste vrednote in kvalitete, s katerimi se lahko danes pohvali ta Izvrstna agencija iz Ljubljane. SVET NEPREMIČNINE je po dveh mesecih priprav odpri kranjsko poslovalnico, kl bo poskušala zadovoljiti potrebe najbolj zahtevnih uporabnikov nepremičninskih storitev v gorenjski metropoli. Sedež kranjske ekspoziture se nahaja ob kokrškem mostu, na točnem naslovu Huje 33 in ima telefonsko številko 064/ 330-112. Delovni čas kranjske agencije bo med tednom od 8. do 17. ure. SVET NEPREMIČNIN JE PRI NAS UREJEN Esad Babačić KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Obestila iz kmetijske svetovalne službe Ureditev kmečkega vrta in dvorišča Ziri - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in aktiv kmečkih žena Žiri vabita v ponedeljek, 3. marca, ob 15. uri na predavanje dipl. inž. krajinske arhitekture Andreja Strgarja o ureditvi kmečkega vrta in dvorišča. Predavanje bo v prostorih DPD Svoboda v Žireh. Novosti pri zaščiti poljščin Škofja Loka- V ponedeljek ob devetih dopoldne bo v sejni sobi škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge na Trati (pri železniški postaji Škofja Loka) predavanje o novostih pri zaščiti poljščin, predvsem o novejših sredstvih za varstvo žit, koruze in krompirja. Predaval bo dipl. inž. Vasja Hafner iz firme Ciba Geigy agro Ljubljana. Po predavanju (ob 10.30) bodo predstavniki podjetja Pioneer predstavili dejavnost podjetja in nove hibride koruze. Za udeležence bodo pripravili malico in jim podarili letošnji katalog koruznih hibridov. Na predavanje in predstavitev koruznih hibridov vabita škofjeloška zadruga in kmetijska svetovalna služba. Prikaz obrezovanja sadja Podbrezje - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo jutri, v soboto, ob desetih dopoldne na kmetiji Jerala v Podbrezjah prikaz obrezovanja sadnega drevja. Zatiranje muh v hlevih Bohinjska Bistrica - Kmetijska svetovalna služba in Bioteh, podjetje za biotehnologijo d.o.o. Ljubljana vabita na predavanje o zatiranju muh v hlevih in v drugih kmetijskih objektih. Predavanje bo v torek ob 11. uri v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Predavali bodo strokovnjaki podjetja Bioteh, ki imajo na tem področju veliko izkušenj. • CZ. Nova revija TiN - Tehnika in Narava Ljubljana - Časopisno založniška družba Kmečki glas je začela izdajati novo revijo TiN, revijo o tehniki in naravi oz. o kmetijski, gozdarski, vrtnarski, komunalni in gradbeni mehanizaciji. Prva številka je že izšla, letos bodo še tri - v drugi polovici maja, avgusta in novembra. Naročniki tednika Kmečki glas jih bodo prejeli brezplačno kot prilogo časopisa, v prosti prodaji pa stane izvod 350 tolarjev. Kot poudarja odgovorni urednik Jože Rozman, jih je k izdajanju revije spodbudil ugoden odmev v strokovni in laični javnosti ob izidu njihovih katalogov traktorjev in priključkov. V prvi številki TiN-a so največ prostora namenili traktorjem in traktorskemu katalogu, v katerega so uvrstili tipe traktorjev, ki so se na slovenskem trgu pojavili po izidu njihovega lanskega kataloga. Pišejo tudi o ostali mehanizaciji, o tehnični zakonodaji, o tem, kam z odpadnimi olji, o sejmih doma in na tujem in še o marsičem drugem. "In ker se je človek že od nekdaj želel s pomočjo tehnike polastiti naravo in si jo prikrojiti po svoji meri, a je pri tem početju storil že veliko napak in jih še dela, narava pa teh stvari ne odpušča, bomo opozarjali tudi na to: na učinkovito in varno, a človeku in naravi prijazno rabo strojev," je v uvodnik zapisal urednik Jože Rozman. Pri prvi številki so s prispevki sodelovali le domači avtorji, v prihodnje se jim bodo pridružili tudi tuji. • CZ. M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c 5, Kranj SEMENSKI KROMPIR SUPER CENA - JAERLA E 85,00 DESIREE, CARLINGFORD, ULSTER SCEPTRE, KENNEBEC, JAERLA, FRISIA,. KRMNI KROMPIR Vse dobite v skladišču krompirja ŠENČUR vsak dan od 7. do 15. ure in tudi v soboto od 8. do 12. ure. Informacije: 064/411-017 in 211-252 Dogovor med Gorenjsko mlekarno, zadrugami in posestvi O vsem so se dogovorili, le o suhi Snovi še ne Rejci, ki oddajajo mleko v Gorenjsko mlekarno, so plačilo za januarja oddano mleko že prejeli po novem dogovoru o merilih za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka. Dogovor se le malo razlikuje od lanskega. Kranj - Sedem gorenjskih zadrug, M-KŽK Kmetijstvo Kranj in Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, ki oddajajo mleko v Gorenjsko mlekarno v Kranju, so se z mlekarno že dogovorili o kupoprodajnih odnosih in o letošnjih merilih za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka, izjema so le določbe, ki urejajo plačevanje mleka glede na delež suhe snovi brez maščobe. Po dogovoru naj bi od letošnjega 1. julija dalje pri mleku z manj kot 8,5 odstotka suhe snovi brez maščobe upoštevali petodstotni odbitek od izhodiščne cene, vendar je mlekarna sklenila, da ga bo uveljavila šele na podlagi pridobljenih rezultatov analiz o suhi snovi v posameznih mesecih, določil o deležu suhe snovi v izdelkih, razrešitvi dilem o pravilni metodi izračunavanja suhe snovi, primerljivih odbitkih na mejnih odkupnih območjih in na osnovi strokovnih spoznanj. Se bo odkup mleka povečeval? Zadruge, posestva in kmetijsko mlekarska šola so napovedali, da bodo letos v Gorenjsko mlekarno oddali 35,7 milijona litrov mleka ali 2,6 odstotka več kot lani, mlekarna pa se je s pogodbo zavezala, da bo po veljavnih merilih odkupila in plačala tudi do pet odstotkov manjše ali do pet odstotkov večje količine, to je od 33,8 do 37,6 milijona litrov. Če ji bodo zadruge in ostali dobavitelji mleka zagotovili manjše količine, kot določa pogodba, ji bodo morale povrniti škodo po splošnih načelih odškodninskega prava. Mlekarna bo prevzela tudi do pet odstotkov večje količine mleka od pogodbeno določenih, vendar po drugačni ceni in po spremenjenih plačilnih pogojih. Pri tem bo upoštevala dodatne stroške za trženje, za predelavo v izdelke z manjšo donosnostjo ali z izgubo ter za morebitni počasnejši obrat kapitala. Mesečna in letna pogodbena količina se lahko (brez ugotavljanja odškodninske odgovornosti) spremeni v primerih prestopanja rejcev iz ene v drugo zadrugo. Mlekarna zaračunava del prevoznih stroškov Gorenjska mlekarna je letos začela zaračunavati za prevoz mleka od zbiralnice do mlekarne del prevoznih izdatkov v znesku 0,60 tolarja za liter, zadruge pa jih v odvisnosti od priznanih stroškov organizacije odkupa že zara- čunavajo kmetom ali pa jih še ne. Če je v posamičnih in vaških bazenskih hladilnikih na prevzemni dan vsaj 400 litrov mleka, v bazenskih hladilnikih skupaj s premičnimi ali samo v premičnih hladilnikih pa najmanj 500 litrov, mlekarna ne zaračunava dodatnih stroškov, zaračunava pa jih ob manjših količinah. Poglejmo to v tabeli! več kot 800.000 mikroorganizmi 30-odstotni odbitek. Če mlekarna prvič v letu ugotovi v mleku več kot 800.000 mikroorganizmov, odpove prevzem mleka za nedoločen čas oz. do ureditve razmer, ob drugem tovrstnem "prekršku" za tri mesece in ob tretjem za eno leto. Kadar žbiralnični vzorec vsebuje od 400.001 do 800.000 mikroor- Posamični in vaški bazenski hladilniki Posamični in vaški hladilniki skupaj s premičnimi ali samo premični Mesečni prispevek od 355 do 400 litrov od 440 do 500 litrov 6.887 sit od 310 do 355 litrov od 380 do 440 litrov 8.671 sit od 265 do 310 litrov od 320 do 380 litrov 10.452 sit do 265 litrov do 320 litrov 13.419 sit Zneske na vsake tri mesece povečujejo z rastjo drobnoprodajnih cen. Če zbiralnica ni ob mlečni poti, mlekarna zaračunava še dodatne stroške. Brez sprememb pri bakterijah Kar zadeva higiensko kakovost, se merila od lani niso spremenila. Za mleko ekstra razreda, ki vsebuje v mililitru manj kot 50.000 mikroorganizmov, velja za pridelovalce 5-odstotni dodatek na izhodiščni znesek, za mleko prvega razreda (od 50.001 do 100.000 mikroorganizmov) ni ne dodatka in ne odbitka, za mleko drugega razreda (od 100.001 do 400.000) 5-odstotni odbitek, za tretji razred (od 400.001 do 800.000) velja 15-odstotni odbitek in za mleko z V šestih letih velik napredek Kako se je na odkupnem območju Gorenjske mlekarne izboljševala kakovost mleka, najbolj povedo podatki. 1991. leta je dve tretjini vsega odkupljenega mleka vsebovalo manj 300 tisoč mikroorganizmov v mililitru, dve leti kasneje je bilo takšnega mleka le 80 odstotkov, lani pa Je bilo ie 91 odstotkov mleka z manj kot 100 tisoč mikroorganizmov v mililitru. Odkupna cena bistveno višja od izhodiščne Januarja je bila izhodiščna cena za liter mleka s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin 42,06 tolarja. Ker je mleko, ki ga je prevzela Gorenjska mlekarna, vsebovalo povprečno 4,26 odstotka maščobe in 3,37 odstotka beljakovin, bilo pa je tudi zelo kakovostno, je povprečna odkupna cena znašala več kot SI tolarjev. ganizmov, se izhodiščni znesek zmanjša za poldrugi odstotek, ob preseganju meje 800.000 pa za štiri odstotke. Kazen za ostanke zdravil in nevarne snovi Poglejmo še nekatere druge določbe iz dogovora! Za mleko, ki vsebuje v mililitru manj kot 400.000 somatskih celic, velja še naprej 5-odstotni dodatek na izhodiščni znesek. Za mleko razreda od 400.001 do 600.000 celic ni ne odbitka in ne dodatka, mleko z več kot 600.000 somatskimi celicami pa ne more biti uvrščeno višje kot v tretji razred in velja zanj 15-odstotni odbitek. Če veterinarski zavod z delvotestom in z mikrobiološko potrditvijo ugotovi v mleku ostanke zdravil, kaznuje rejca s tisoč markami, v primeru ugotovitve ostankov nevarnih oz. zaviralnih snovi pa z dvesto markami. Mleko ne sme vsebovati manj kot 3,2 odstotka mlečne maščobe in ne manj kot 2,8 odstotka beljakovin. Za prevzem mleka, ki ne ustreza temu merilu, se mlekarna in zadruga posebej dogovorita, upošteva pa se 15-odstotni odbitek-Mleko mora biti ob prevzemu ohlajen0 na največ šest stopinj Celzija. Če toplejše (od 6 do 12 stopinj) se, dnevni izhodiščni znesek zniža za 10 odstotkov, pri temperaturi nad 12 stopinj pa za 30 odstotkov. Mleka se tudi ne splača zalivati z vodo. Če jo ugotovijo od 0,5 do 5 odstotkov, za ugotovljeni najvišjf odstotek zmanjšajo mesečni izhodiščni znesek, ob preseganju meje 5 odstotkov pa so kazni še hujše. Prvič sledi prepoved oddaje mleka za en mesec, ob prvi p°* novitvi v istem letu za tri mesece, ob drugi ponovitvi za eno leto, rejcu pav vsen primerih odbijejo od izkupička polovico izhodiščnega zneska. Če je v mleku ugotovljena nevezana voda, ki jo oddajajo krave zaradi manjvredne prehrane, se izhodiščni znesek zmanjša za dele* ugotovljene vode, težave pa je treba odpraviti najkasneje v enem mesecu. Letošnji dogovor o merilih za ugO' tavljanje kakovosti in plačevanje mleka predvideva tudi, da morajo vsi, ki s° pooblaščeni za odvzem vzorcev mleka, opraviti preizkus znanja. Vzporedn vzorce lahko analizira le BiotehniŠk fakulteta - Oddelek za zootehniko. Inštitut za mlekarstvo. •• C. Zaplotnik Društvo podeželske mladine Prikaz obrezovanja sadja Blejska Dobrava Društvo podeželske mladine Zgornje-savske doline vabi jutri, v soboto, na prikaz obrezovanja sadja. Udeleženci se bodo ob devetih dopoldne zbrali pred trgovino Rožca na Blejski Dobravi, nato pa odšli v sadovnjak, kjer jim bo priznani strokovnjak Tine Benedičič, sicer vodja nasada Resje pri Podvinu, pokazal, kako se pravilno obrezuje sadje.. Društvo Ajda O sonaravnem čebelarjenju Preddvor - Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda prireja jutri, v soboto, ob sedmih zvečer v Domu krajanov v Preddvoru predavanje o sonaravnem čebelarjenju. Predaval bo nemški strokovnjak Matthias Thun. • CZ. Društva zborujejo Po občnem zboru še predavanje Kranj - Članice Društva kmečkih žena Kranj se bodo dan^j petek, ob sedmih zvečer zbrale v prostorih mestne 0°tinc£efp na rednem letnem občnem zboru. Predsednica društva S| ^ Pavlin bo poročala o delu društva v minulem letu, sprejel ^3 bodo tudi program dela za letos. Po končanem zboru bo t> Golob predavala na temo Živeti z vrednotami. Zborovanje podeželske mladine ,0$i Visoko - Jutri, v soboto, ob osmih zvečer bo v kulturnem $ \ na Visokem pri Kranju redni letni občni zbor Društva kranj $ | tržiške podeželske mladine. Najprej bo uradni del, v.,t0$fl]' bodo pregledali poročilo o lanskem delu in obravnavali le^ program dejavnosti, nato pa bo še družabno srečanje. • ** UREJA: Vilma Stanovnik Prisrčen sprejem za svetovnega mladinskega prvaka in petega na svetovnem prvenstvu Romana Perka RAD BI SKOČIL TUDI NA VELIKANKI Tega si med drugim želi še ne 20-letni Kovorčan, ki je poskrbel za eno največjih Pleteri letošnjem svetovnem prvenstvu nodrijcev - Čestitke ze na letališču, nato doma, v klubu lri l^žič, katerega član je, in danes še pri tržiškem županu. 28. februarja - Torek se je iz minute v minuto bližal sredi, Ja brniškem letališču pa je bilo živahno kot sredi dneva. Vsi so *e,eli stisniti roko novemu slovenskemu športnemu junaku, Kombinatorcu Romanu Perku, ki se je po dolgem času in dveh Vrl»unskih nastopih vračal domov. Čakali so ga najvišji pedstavniki Smučarske zveze na čelu s sekretarjem Janezom »likovnikom in direktorjem nordijskih disciplin Ljubom Jasničem, predstavniki tržiskega kluba Trifix, trenerji, njegovi a°mači in prijatelji. . Roman, ki se je pred petimi •eti odločil za šport, ki se je pri "as sele uveljavljal, za nordijsko ^mbinacijo, ie nasmeian nož- na Trifix —..acijo, je nasmejan poživil množico na letališču, |*{Ef tako zadovoljna pa sta ??a trenerja Peter Jošt in Matej Oblak, ki sta skrbela za na§e reprezentante. "Mislim, da J10 z zlato medaljo na mla-ainskem prvenstvu in petim "testom na svetovnem prvenst-jU dosegli zgodovinski uspeh lega Športa pri nas. Za njim pa *e Prav gotovo skriva trdo delo Jse ekipe zadnjih let. Upam, da ?e »orno še velikokrat veselili," >e Povedal vodja naše reprezentance Peter Jošt. ^a kratek pogovor pa smo ?prosili tudi Romana Perka, g °dS)varJalP0J 1 Sanja. V sredo zvečer so v domu skakalcev v Sebenjah člani Smučarskega kluba Tržič, skakalne sekcije Trifu, pripravili prisrčen sprejem za svoja člana, svetovnega mladinskega prvaka v nordijski kombinaciji Romana Perka in svetovnega prvaka v skokih ekipno, Gregorja Langa. Oba sta bila deležna Številnih pohval in čestitk tako članov kluba kot predstavnikov sponzorja Tri-fixa. Danes bo uspešna tržiška Športnika sprejel tudi župan Pavel Rupar. na novinarska vpra- mladinsko ekipo v kombinaciji. Sprva mi je bilo vseeno, glavno da so bili dobri pogoji za trening, potem, ko sem videl, da mi gre dobro, pa sem kar ostal pn kombinaciji." Dosedaj si sicer imel že nekaj dobrih rezultatov v mladinski konkurenci, v tekmah svetovnega pokala za člane pa se ti med petnajsterico še ni uspelo uvrstiti. Kakšni so bili tvoji načrti pred odhodoma na obe svetovni prvenstvi, najprej na mladinsko in nato na člansko? "Kasnih posebnih načrtov nisem delal, rekel pa sem si, da bi se na mladinskem prvenstvu, na katerem sem zaradi starosti letos nastopal zadnjikrat, rad uvrstil do šestega mesta. Za člansfto prvenstvo pa se nisem obremenjeval, rekel sem si, da kar bo, pa bo....Vedel sem le, da bom dal vse od sebe. Najboljši v svetovnem pokalu sem bil letos šestnajsti v skokih in tudi v teku nisem več izgubljal mest. Zato sem si rekel, da če bi pač skočil kar najbolje *«*iTef51 bil skakalec> šele Hordu, pa s* se odločil za zrn!31,1 Pet teker" in vse >erUia|aS; NajPreJ smo se pipami in d uema kanadskima SwI'Z nemšk0 ekiP° ?a *!Tuttenberga, ki so vel- el Za f ^.vSf^inlih prema U 0. F^^Jem in zmagali Se v S lkfe Je bila iz £S turniri boIjša ^ finalna gali odlično Jalo si"^:ailieineju..( nl°Je,kar 12 tisoč hko Predivf.dVšJe na njej si Ustavljajo le tisti, ki kdaj doživeli kaj takega," je po vrnitvi iz Kanade na priložnostni tiskovni konferenci na Brniku povedal trener ekipe Aci Ferjančič. Tudi mladi hokejisti, zbrani iz jim je tudi večine slovenskih hokejskih v finalu so klubov, so bili ob prihodu domov zadovoljni: "Prvič sem bil na turnirju v Kanadi in najbolj si bom zapomnil množico gledalcev, ki nas je spodbujala iz tribun. Dvorana je bila vsaj trikrat ali štirikrat večja od naše na Jesenicah in igrati v njej je bilo res nekaj posebnega. Sicer pa hokej igram že sedmo leto, navdušil pa me je stari ata, ki je bil pred leti vratar v jeseniškem moštvu. Tudi jaz bi rad čez nekaj let igral v jeseniški članski ekipi," je povedal 13-letniAnže Bergant, sicer član mladega jeseniškega moštva. Poleg Anžeta pa so iz treh gorenjskih klubov v Kanadi nastopali še: Matej Mišic, Miha Željan, Matevž Burja, Marjan Manfreda, Anže Krivic, Denis Kadič (vsi Sportina), Robert Kristan, David Rodman, Aleš Remar (vsi Acroni Jesenice) ter Gregor Kern in Črt Slavec (oba so Triglav). • V.Stanovnik Že na Brniku je Roman Perko sprejemal številne čestitke, med drugim mu je čestital tudi predsednik tržiške skakalne sekcije Trifiv Janez Brzin znam ali vsaj 95-odstotno, da bi bil lahko v petnajsterici." Ti več pomeni naslov mladinskega prvaka ali peto mesto v članskikonkurenci? "Ja, mislim, da je več vredno peto mesto na članskem prvenstvu, saj so bili na tekmi vsi najboljši na svetu, vsa svetovna elita. Mladinsko svetovno prvenstvo in zmaga na njem pa je bila zame samo spodbuda, da lahko tudi v Trondheimu naredim dober rezultat." Naši skakalci so večkrat rekli, da jim 90-metrska skakalnica na svetovnem prvenstvu ni najbolj ustrezala. Tebi očitno je? "Meni je bila skakalnica zelo všeč, že na prvem treningu sem dobro skakal. Tako se s skokom sploh nisem obremenjeval, šel sem pač na tekmo in odskakal kot najbolje znam." V teku si celo pridobil tri mesta in občutek smo imeli, da imaš zelo hitre smuči. Prav tako je odlično tekel Cuznar. Kdo vam je pripravil tekaške smuči? "Tekaške smuči nam je zelo dobro pripravil Matej Oblak in res so Šle zelo hitro. Ko sem videl Fabriza Guya, sem ga po bregu vedno ujel in na razglasitvi me je celo spraševal, s čim smo mazali smuči, da so mi šle tako hitro..." Veselje ob petem mestu je bilo veliko v ekipi in tudi ostali naši udeleženci svetovnega prvenstva so se veselili tvojega rezultata. Kako ste praznova li? "Zvečer smo šli najprej na razglasitev, potem pa smo šli v hišo k skakalcem in tam smo nazdravili s šampanjcem." Sedaj boš doma le par dni. Kakšne imaš načrte do konca sezone? "Naslednji teden se odpravljamo v Skandinavijo na nove tekme svetovnega pokala in tam bom skušal biti čim boljši, tako da bi tudi v svetovnem pokalu na kakšni tekmi prišel med najboljših petnajst in da bi se tudi skupno čimbolj dvignil na lestvici. " Si želiš kdaj skočiti tudi na velikanki ali te je tega sedaj še strah? "Ja, rad bi poskusil skočiti tudi na velikanki, čeprav ima gotovo vsak prvič pred skokom nekaj treme, ga je malo strah." Ali kdaj premišljuješ, kako bi uspel kot skakalec? "Ne vem, lahko bi bil uspešen tudi kot skakalec, saj nam sedaj tekaški treningi poberejo precej časa. Vendar pa mi sedaj ni žal, da sem vztrajal pri kombinaciji." Kaj počneš ob treningih in tekmah? "Dokončal sem triletno lesno šolo in sem se ob delu vpisal na trgovsko šolo v Kranju. Vendar sedaj pozimi za kaj drugega kot za treninge in tekme ni časa. saj me skorajda nič ni doma. Šola in ostalo bo prišlo na vrsto spet spomladi..." • V.Stanovnik Danes prva tekma finala državnega hokejskega prvenstva STARTAMO NA NASLOV PRVAKOV Tako pravi kapeten Acroni Jesenic Dejan Vari, ki zatrjuje, da "železarji" ne bodo razočarali svojih navijačev. "Fizično smo na finale dobro pripravljeni, saj smo zelo dobro delali že od poletja naprej, bivši trener Borisov in sedanji trener Mlinarec sta nas pripravila kot je treba. V moštvo se je po zadnjih tekmah v polfina-lu državnega prvenstva in v Alpski ligi vrnila tudi morala in tako smo tudi psihično pripravljeni na odločilna srečanja. Mislim, da ni odločilno, če imamo več tekem v Ljubljani, saj imamo tudi v Tivoliju "super" publiko, v Ljubljano pridejo tisti, ki res navijajo za nas in naredijo izredno vzdušje. Vendar doma je le doma, čeprav smo naslov že trikrat osvojili v Ljubljani. Tudi letos seveda startamo na naslov prvakov, kaj pa bo, pa bomo videli na koncu. Lahko pa obljubim, da bomo dali vse od sebe in igrali po najboljših močeh. Če bomo imeli pri tem še pomoč navijačev, kot smo jo imeli na zadnjih tekmah, potem uspeh ne more izostati," je pred začetkom finala povedal kapetan Acroni Jesenic Dejan Vari, ki prvo zmago v finalu napoveduje že danes zvečer. • V.Stanovnik Jesenice, Bled, 28. februarja • Z današjo prvo tekmo za naslov državnih prvakov in prvo tekmo za končno tretje mesto se začenja sklepni del letošnje domače hokejske sezone. Finale je tradicionalno med Olimpijo Hertz in Jesenicami, prav tako pa se bosta v boj za tretje mesto pričakovano podali moštvi Sportine in Triglava. V sredo zvečer smo v Kranju videli zadnjo tekmo drugega dela DP med Triglavom in Acroni Jesnicami. Zasluženo so zmagali gostje, rezultat pa je bil 9:4 (1:1, 2:3, 1:5). Prav tako so v Ljubljani slavili drugi finalisti letošnjega državnega prvenstva, Olimpi-ja Hertz, ki so s 6:3 (1:1, 2:0, 3:2) premagali Sportino. Danes zvečer bo na Bledu prva tekma za tretje mesto med Sportino in Triglavom (18.30), druga tekma pa bo jutri, v soboto, ob 18. uri v Kranju. Prva finalna tekma za naslov letošnjih državnih prvakov med Olimpijo Hertz in Acroni Jesenice pa bo danes zvečer ob 18.30 uri v Tivoliju. V nedeljo ob 18.30 uri bo tekma na Jesenicah, v torek spet v Ljubljani in četrta prihodnji četrtek, 6. marca, v Podmežaklji. VATERPOLO V KRANJU ŠEST REPREZENTANC Kranj, 28. februarja - Z včerajšnjo otvoritvijo in prvimi tekmami se je v olimpijskem bazenu v Kranju začel prvi letošnji mednarodni turnir v vaterpolu. Na turnirju imenovanem Tristar 4 nastopajo kadetske ekipe Turčije, Izraela, Nemčije, Madžarske, Italije in Slovenije. Te ekipe bomo pri nas videli še v začetku avgusta, ko bo v Mariboru evropsko prvenstvo za kadete. Naši kadeti so se včeraj pomerili z Italijani, danes bodo igrali z Izraelci, jutri s Turki (vse te tekme so ob 20.30 uri) in v nedeljo ob 11.30 uri na zadnji tekmi turnirja z ekipo Madžarske. Tekme ostalih ekip bodo na sporedu v zgodnejših urah. • J.M. TENIS USPEŠEN START URHA V avstrijskem Gmundnu se odvija tretji satelitski turnir, na katerem sta se že v prvem krogu kvalifikacij pomerila Iztok Božič in Gregor Krusič. Mariborčan je bil boljši s 6:4 in 6:2, vendar ga je že v drugem kolu ustavil Avstrijec Treu, ki je z zmago s 6:1 in 6:4 izničil Iztoku Božiču vse možnosti, da pride do novih ATP točk. Uspešnejši je gorenjski predstavnik, saj je Borut Urh v prvem kolu glavnega turnirja zlahka ugnal avstrijskega kvalifikanta Posavca s 6:2 in 6:0. V drugem kolu pa se bo pomeril s Čehom Dezortom. V dvojicah, skupaj s Slovakom Branislavom Galikom sta se z zmago s 6:4 in 6:3 proti Avstrijcema Dremmlu in Zipflu uvrstila v polfinale. M. U. KEGLJAM. NAJBOLJŠA OMAN IN HAFNER Škofja Loka, Kranj, februarja - Konec tedna je bilo v Škofji Loki organizirano finale gorenjskega članskega prvenstva za kegljaške pare. Na njem sta se najbolje odrezala domačin Peter Hafner in njegov klubski kolega (Iskraemeco) Marko Oman, ki sta osvojila prvo mesto. Poleg njiju bodo na državnem prvenstvu nastopali še pari JuvančiČ-Štrukelj (Iskraemeco), A. Šemrl - K. Boštar (Log Staniel), B. Urbane -B. Mihelič (Iskaremeco) in V. Oman -M. Beber (Iskraemeco), ki so se na Podnu uvrstili do petega mesta. Enako tekmovanje, vendar za kegljavke, je bilo v Kranju. Nastopilo je šest dvojic, na državno prvenstvo dvojic pa sta se uvrstila para S. Belcijan - S. Fleischman fTriglav}, ki sta zmagali, ter A. Čubrilovič in E. Eržen (Ljubelj), ki sta bili drugi. • V.S. VABILA, PRIREDITVE XII. Mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih - Jutri se bo začelo, v nedeljo pa končalo mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih, takoimenovani Interkontinentalni pokal. Tekmovanje bo potekalo na Pokljuki, oz. na Rudnem polju. • V.S. Odprto državno prvenstvo para-ski - Z današnjim veleslalomom se bo na Kobfi začelo letošnje odprto državno prvenstvo v para skiju. Ze danes ob 13. uri bosta sledili 1. in 2. serija skokov, 3., 4., 5., 6. in finalna serija skokov pa bodo na Kobli jutri dopoidne. Če bo danes ali jutri slabo vreme, bo tekmovanje še v nedeljo • V.S. Snowboarderji za Pokal Goltes in Ballantine's Snowboard Grand Prix - Ta konec tedna bosta na Krvavcu oziroma na Njivicah še dve tekmovanji v disciplini halfpipe, prostem slogu v snežnem kanalu. Jutri bo regijska tekma za pokal Goltes s kvalifikacijami ob 11. in finalom ob 13. uri, v nedeljo pa bo tretja tekma za točke slovenskega pokala v prostem slogu Ballantine's Snowboard Grand Pnx. Kvalifikacije bodo ob 11. in finale ob 13. uri. • V.S. Tekstiliada v Kranjski Gori - Podjetje IBI Kranj je pokrovitelj letošnje XXXV. Tekstiliade, ki bo jutri z začetkom ob 9. uri potekala na smučišču Velika Dolina - Podkoren, Kranjska Gora. • V.S. Občni zbor PD Križe - Planinci in planinke PD Križe vabijo na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Križah. • J.K. Veleslalom na Zelenici - ŠZ Tržič in ZVUTS Tržič vabita to nedeljo ob 11. uri na veleslalomsko tekmo za zimsko prvenstvo tržiških delavcev in točke delavskih športnih iger. • J.K. Druga tekma pokala Ratitovec - Jutri, v soboto, bo ŠD Dražgoše organizator druge tekme za Pokal Ratitovec na Soriški planini. Začela se bo ob 10. uri. • V.S. Odbojkarski spored - Jutri, v soboto, ob 17. uri se bodo v OŠ Bled odbojkarice Špecerije Bled pomerile z ekipo ŽOK Sobota, ob 19. uri pa bodo odbojkarji Minolte igrali v zadnjem krogu 1B.DOL z ekipo Ljutomera. Termo Lubnik gostuje v Črnučah, v telovadnici Gimnazije Jesenice pa se bosta ob 19. uri pomerila Žirovnica in Hoteli Simonov zaliv. V 2.DOL igra doma le Šenčur, ki v OŠ France Prešeren jutri ob 16. uri gosti ŽOK Kamnik, v 3.DOL pa igra doma Termo Lubik II s Plamenom iz Krope (OŠ P. Kavčič ob 19. uri) in Bohinj, ki gosti ekipo Pizzerija Blaže Kamnik (OŠ B. Bistrica ob 18. uri). • B.M. Rokometni spored - V I. B državni ligi ekipa ChioBesnica jutri ob 20. uri gosti Gorenje B, Šešir pa odhaja v goste k ekipi Radeče Papir. V II. ligi za moške ekipa Save Kranj obl8. uri gosti Mitol Sežano, Preddvor pa odhaja v goste k Prizmi Ponikve. • V.S. Košarkarski spored - V Al košarkarski ligi za moške ekipa Heliosa iz Domžal odhaja na gostovanje k Rogaški Donat MG. V A2 ligi ekipa Gradbinca Radovljice jutri ob 17. uri v dvorani Gimnazije Jesenice gosti Brežice, Loka kava je že odigrala (izgubila) tekmo s Krko, Triglav pa je že odigral (izgubil) tekmo z Zagorjem. Ekipa Odeje Marmorja v ženski l.SKL, ki je v sredo doma premagala ekipo BTC Terminal Sežana s 95:79, jutri gostuje v Celju. • V.S. Živahno na kranjskem kegljišču - Jutri se bo kegljaški spored na kranjskem kegljišču začel že ob 8.30, ko bo v gorenjski ligi domači Triglav gostil Ljubelj iz Tržiča. Popoldne ob 13. uri bo ženska tekma 15. kola državne lige, ob 16. uri pa še moška tekma. V goste k Triglavankam in ekipi Iskraemeco prihajajo kegljava in kegljavke Gorice Tekstilne. • V.S. Nadaljevanje s 42. strani vanjem o ravnanju Angležev in Amerikancev z nemškimi ujetniki in pribil, da je taka pač usoda premaganih. Poslušali smo torej škofa, ki v posebnnbih okoliščinah -razume hudodelstvo! Če gre za genocidni zločin, vojno hudodelstvo, kar poboji so (čeprav po razredni logiki -poboji izdajalcev), je to zločin brez olajšav, ki ga ni mogoče razumeti. No jasno postavljeno vprašanje, ali ie tudi revolucija, ki so jo vodili komunisti - ti pa so narodnoosvobodilno in revolucionarno gibanje pojmovali kot dialektično celoto - moralno dopustno dejanje, je odgovoril s teologijo osvoboditve trdeč, da je v posebnih razmerah dopustna in celo po mnenju papeža Pavla VI. dovoljena. Pri tem je zamolčal dejstvi, da je teologija osvoboditve nastala v sedemdesetih letih in da tudi ponti-fikat papeža Pavla VI. spada v ta čas. Vprašanje se je nanašalo na Čas naše revolucije in na nauke papežev Pita XI. in Pij a XII., ki sta oba opredelila komunizem kot zlo samo po sebi. Na Silvestrovo 1941 je prišel v mirno vas Dražgoše Cankarjev bataljon. Vodila sta ga španski borec Jože Gregorčič - predvojni tovarniški delavec - komunist in Stane Žagar - učitelj, član centralnega komiteja KPS (čebinska varianta). Imeli so klobuke in vojaške kape s petorokrako zvezdo kot prepoznavni znak revolucionarne vojske. Stane Žagar je pozval vaščane, naj se jim pridružijo, ali naj odidejo na Jelovico, oni ■ partizani -bodo sprejeli boj in v njem vztrajali. Vaščane so torej postavili pred izvršeno dejstvo. Toda Cankarjev bataljon v Dražgošah ni bil oblast, prišel je le kot nepovabljeni gost. Vaščani niso bili dolžni ravnati se po njihovih željah ali zahtevah. Nezakonita, vendar stvarna oblast v Dražgošah so bili Nemci, zakonita in mednarodno priznana oblast je bila begunska vlada v Londonu, ki pa oblasti na ozemlju Kraljevine Jugoslavije začasno ni mogla izvrševati. Edino ti dve oblasti so lahko upoštevali vaščani. Zato so se januarja 1942 upravičeno bali Nemcev in trepetali za golo življenje in premoženje, ki so ga rodovi ustvarili z golimi rokami. Ali je bil sprejem boja z Nemci v Dražgošah vojaško smotrno dejanje, je mogoče razpravljati, dejstvo je, da je temeljna dolžnost poveljujočega častnika ohraniti moštvo in sredstva (premoženja) in ne dopustiti celo Pirove zmage. Zakaj se partizani niso raje umaknili na Jelovico in tam sprejeli junaškega boja? Dražgošam bi bilo prizane-senol Ostaja torej vprašanje: Ali je dražgoška bitka moralno dejanje? Ne glede na svetovnonazorsko pojmovanje sveta in življenja, ne glede na politično pripadnost, je mogoče sprejeti opredelitev, da je morala razmerje med dobrim in zlim. Iz njega izhajata dve zahtevi: delaj dobro, ne povzročaj zla. Ker ima človek zavest o samem sebi in vest kot notranje duhovno stanje, uresničuje razmerje med dobrim in zlim na svoj osebnostni način, v skladu s svojo družbeno močjo pa vpliva tudi na odločitve kolektiva (občestva) v pomembnih rečeh skupnega bivanja. Kaj je torej pomenilo bivanje Cankarjevega bataljona v Dražgošah ob dejstvih: da je nezakonita vendar stvarno oblast Nemcev I. I. 1942 segala od altantskih obal Francije do predmestja Moskve, da ni verjetno, da bi nemška vojska, ki je ustrahovala vso Evropo spregledala osvobojene Dražgoše in da ni bilo mogoče pričakati od nacistov (teh sprevrženih marksistov), da se ne bi maščevali vaščanom, ki so bili po njihovem sokrivi za "banditsko" ravnanje. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo v najhujši možni meri. Bitka je bila lahko izraz nacionalne veljave in samozavesti. Lahko je bila samopotrjevanje revolucionarjev v skladu z revolucionarno strategijo in cilji revolucije. Ali je bila tudi moralno dejanje, si lahko odgovori vsak sam. Milan Kavčič, Škofja Loka Po stezah partizanske Jelovice Spoštovani člani Organizacijskega komiteja za prireditve "Po stezah partizanske Jelovice", čudi me, s kakšno aroganco se oglašate na članek ga. Cilke Prevc. Očitate ji ozkost, kljubovanje že davno znani resnici, podžiganje sovraštva in celo "nakladanje". Očitate ji, da govori v imenu vseh Dražgošanov, ko pa jasno pravi, da želi podati "svoje videnje takratnih dogodkov", obenem pa sami govorite v imenu vseh vašča-nov (ali so v komiteju res vsi vaščani?) ter vseh tistih, ki poznajo dražgoški dogodek in so ga doživeli. Ga mar ga. Cilka Prevc ni doživela? Ga torej poznate samo vi? Da pa ne bomo gledali dražgoško tragedijo ločeno od ostalega dogajanja, poglejmo malo širše. Kako to, da so bili glavni akterji v Dražgošah, torej komunisti, prav tisti, ki so ob začetku nemškega napada nq Jugoslavijo, preden je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, po Gorenjskem metali lepake, češ da upor proti Nemčiji nima smisla? Kako to, da so prav nekateri borci Cankarjevega bataljona v začetku decembra 1941 ubili. 10 Slovencev? Kako to, da so Dražgošani vedeli, da so partizani imeli taktiko: udari in izgini? Če pa izpostavim samo Dražgoše, kako to, da so na tamkajšnjih mitingih razglasili t. im. "Dražgoško republiko" in domačinom obljubljali, da pod novim režimom ne bodo plačevali davkov? Kako to, da je pred spopadom tja prišel Lojze Kebe, član pokrajinskega komiteja KPS in bataljonski štab prepričal o nujnosti večje vojaške akcije na Gorenjskem zaradi političnih in propagandnih ciljev? Kako to, da se je Cankarjev bataljon spustil v spopad, za katerega so vsi vedeli, kako se bo končal? Vsi so tudi vedeli za nacističen način maščevanja. Če bi šlo za ljudi, zakaj jim komunisti niso prisluhnili, ko so jim predlagali umik ali pa bi svetovali vaščanom, naj se sami umaknejo? Pot proti Jelovici je bila ves čas prosta. Že takrat so mnogi uvideli, da je v ozadju vsega dogajanja komunistična revolucija, ki je vodila iz enega totalitarizma v drugega. To so domačini v Selški dolini občutili tako med vojno in tudi po njej. Žrtev komunističnega terorja je bilo preveč tako znotraj partizanske vojske kot tudi med civilnim prebivalstvom. Znan je rek, da so komunisti tiste, ki so se jim zdeli sumljivi mobilizirali v t. im. 13. bataljon, iz katerega pa ni bilo vrnitve. Poveljnik enega izmed gorenjskih odredov se je celo "pohvalil", da je sam ubil 21 partizanov, ker so se mu zdeli sumljivi. Velika večina ljudi je bila zaradi komunistične uzurpacije oblasti znotraj OF in partizans- kih vrst zelo razočarana. Žal vidimo, da antifašizem pri nas ni pripeljal v svobodo, kajti svoboda ni v tem, da en totalitarizem zamenjamo z drugim. Cinično je trditi, da je svobodna domovina tista, ki ima polne zapore svobodno mislečih ljudi. Kakšna je bila svoboda in mir prvih povojnih let v Dražgošah? Povojna komunistična oblast je hotela tam urediti vzoren kolhoz. Zgradili bi skupne hleve za živino in skupna stanovanja za ljudi, ki naj bi se ukvarjali samo z govedorejo. Za ta načrt so jih na mitinge in množične zbore prihajali prepričevat celo ministri iz Ljubljane. Dražgošani pa niso bili zato. Oblast jim je tako odrekla podporo in jim vzela celo živilske karte. Tudi z obvezno oddajo živine jim niso prizanesli. Le vztrajnost in sodelovanje med vaščani sta pripomogli, da so Dražgoše obnovljene. Če pa omenim še težave pri gradnji nove cerkve in birmanskih slovesnostih, se sprašujem, kako lahko govorite, da so Dražgošani živeli v miru in nihče ni preprečeval njihovih navad in življenjske vzgoje. Prispevek ga. Cilke Prevc torej ni bilo žaljivo kljubovanje resnici, ampak zgolj njeno videnje dogodkov, ki nam pomaga ustvariti čimbolj popolno sliko dogajanja. Če pa je odkrivanje resnice in obsodba zla že sovraštvo, kaj je potem ljubezen? Žal v Dražgošah ni šlo za epopejo, saj zmagovalcev ni bilo. Slo je za tragedijo, ki je ne bi bilo treba. Ko pa se človek sooči s tragedijo, ne more tekmovati v plavanju, kegljanju ali smučanju, ne more letati z zmajem, ne more se veseliti zmage, ampak se mora podati na pot iskanja resnice, na pol lastnega očiščevanja, ki vodi samo preko priznanja krivde oziroma odpuščanja. Simon Lorber, Dašnjica 58, Železniki Kuhinjski managerji (Gortniski glas, 14. 2. 1997) Dipl. inž. Bogdanu Drinov-cu, donedavna direktorju Cestnega podjetja Kranj, sem že leta 1991 napisal "Zopet si se poslužil svojega načina, to je laži." V svojem pisanju dipl. inž- Drinovec z besedo ni potolažil ogoljufane, osramočene, ponižane in socialno ogrožene delavce CP Kranj, niti ni ovrgel mojih trditev. Zato me njegovo generalno zanikanje mojih resnic kot piše, spominja na "zanikanja" CP Kranj, izrečenih očitkov predstavnikov Kranjskega sindikata, ko so na novinarski konferenci 23. 11. 1994 povedali, da so zaradi nezakonitosti in nepravilnosti Cestno podjetje Kranj, prijavili Inšpekciji za delo, ter da so pobudo za ukrepanje naslovili tudi na Družbeno pravobranilko samoupravljanja. (Gorenjski glas, 2. 12. 1994). V pisanju dipl. inž. Drinovec navaja, da se priče, ki sem jih predlagal, ne spominjajo dogodkov. Treba je povedati, da se tudi priče, ki jih je predlagal on, pred sodiščem marsičesa niso spominjale. Priče, katere sem predlagal, sem prehodno vprašal, če bi hotele pričati, ne da bi kakorkoli želel nanje vplivati. On pa je priči g. Tonetu Lešniku petnajst minut pred obravnavo, dne 18. 4. 1996, zagotavljal da ni problem za njegova zaposlitev, kar je g. Lešnik potrdil pred sodnikom. Član Drinovčeve ekipe inž. Jerala Andrej je na obravnavi 3. 12. 1996 na vprašanje, če je priči g. Narobe Viktorju, ki je njemu podrejen rekel, da naj pazi kako naj na sodišču govori, ker da se bo Drinovec vrnil v Cestno podjetje odgovoril: "Če sem mu to rekel, lahko da sem mu, sem mu rekel nekako v tem smislu, da naj pazi, da ga ne povozi avto". Zato bi bilo korektno, če je dipl. inž- Drinovec v pisanje vpletal iztrgane izjave prič, le-te tudi imenoval predvsem pa, da bi obrazložil, koliko so bili njegovi skupni meseci prejemki oz njegove "pravice", ter katere ugodnosti iz managerskih pogodb on in njegovi sodelavci niso izkoristili, da to ne bo zvenelo kot prazno samohvalisanje. Menim, da za to nima poguma, ker kaj lahko se ogoljufani in osramočeni delavci C P Kranj ne bodo več zadovoljili le s sklepi IO sindikata, ampak bodo svoje pravice uveljavili še na kakšen drug način. In prav bi bilo tako. Upam, da bo tudi pojasnil, po katerem predpisu ni bila več in kdaj jo je pokazal delavcem CP Kranj. Na glavni obravnavi dne 2. 4. 1996 je dipl. inž. Drinovec izjavil: "Na vprašanje zagovornika povem, da ta pogodba ni spadala v področje poslovne tajnosti". Ponosen sem, da nisem v ekipi managarjev CP Kranj, ki si privošči take bonitete, medtem ko je večina delavcev CP Kranj socialno ogroženih, še posebej pa, da nisem sodeloval v ekipi, ki jo je vodil on. Že junija 1991 je Odbor sindikata Neodvisnost, dipl. inž. Drinovcu napisal "Tvoje samovoljne odločitve ne vplivajo pozitivno na delo delavcev, ampak vnašajo med delavce nemir in nejevoljo, o čemer smo te že opozarjali. Tudi razne oblike groženj sodelavcem in celo zastopnikom sindikata kaže na tvoj način vodenja, ki je nedemokratično, kar brez dvoma slabo vpliva na poslovanje in odnose v podjetju. Cestno podjetje je v zadnjih letih od enega najbolj uspešnih cestnih podjetij - tako po uspehu poslovanja, kakor tudi po višini osebnih dohodkov zdrknilo na zadnje mesto." V svojem pisanju pa se dipl. ing Drinovec, kiti s tem, da CP Kranj ni odpuščalo zaposlenih. Tako je bilo več ali manj v vseh podjetjih v Sloveniji, ki so v veliki večini financirana iz proračuna, in njihov dohodek ni odvisen od izvoza. Ker sem podpiral stališče sindikata in se nisem strinjal z bonitetami po managerski pododbi, je dipl. int Drinovec začel z raznimi metodami blatenja in moralne diskvalifikacije. Na dnevni red 8. seje Delavskega sveta je uvrstil anonimko, ki me je obtoževala, da kot neprofesionalni član Izvršnega sveta Občine Kranj dobivam honorar, kateremu pa sem se že v začetku mandata odpovedal. Dopisa predsednika IS Občine Kranj, ki je to potrjeval in bil naslovljen na DS CP Kranj, pa ni uvrstil na dnevni red tega organa. V osebnem razgovoru s predstavnikom sindikata je trdil, da je Golorej slab, Prezelj odličen in če bi bil Gradišar še vodja računskega sektorja, bi bili že zdavnaj v razsulu, itd. itd. Za vse te navedbe razpolagam z dokumenti, ki so mi jih v glavnem priskrbeli delavci CP Kranj s prošnjo, da želijo ostati anonimni. Vsakomur, ki jih želi videti, so na razpolago. S svojim pisanjem nisem škodoval CP Kranj. V kolikor dipl. inž- Drinovec meni drugače, naj to razloči in obenem naj razloži, če sta CP Kranj škodovala članka "Kranjski sindikat razgalja napake v Cestnem podjetju" (Delo, 29. 11. 1994) in "Delavski svet v Cestnem podjetju nelegalen?" (Gorenjski glas, 25. 11. 1994). Dipl. inž. Bogdan Drino- vec, CP Kranj sem po dvajsetih letih uspešnega dela zapustil samo zaradi vas. Zakaj ste ga pa vi? Kranj, 19. 2. 1997 Franc Golorej Pozabljeni delavci Servisnega podjetja v stečaju Servisno podjetje Kranj je šlo v stečaj pred tremi leti. Takrat 8. 4. 1994 je prišel v podjetje stečajni upravitelj Franci Perčič, hkrati je bil zadolžen za dve drugi podjetji v stečaju. Za stečajnega upravitelja, ga je določil stečajni senat na sodišču v Kranju. Pod vodstvom st. upravitelja, se je izvršila licitacija osnovnih sredstev bivšega podjetja. Denar naj bi bil porabljen za odplačilo zunanjih upnikov do podjetja, ki so svoje terjatve vložili na sodišču do prvega naroka. Tudi delavci v tem podjetju smo na sodišču vložili terjatve, to so; neizplačani OD za dva meseca, regres, nekaj jubilejnih nagrad in razliko do kolektivne pogodbe OD v gospodarstvu. Te zadnje terjatve so bile poslane na sodišče v Ljubljano, saj jih je stečajni na sodišču oporekal, tam pa je do prve razsodbe čakati kar nekaj let. Kaj v bivšem Servisnem podjetju po licitaciji OS dela st. upravitelj ne ve nihče? Svet Kranjskih sindikatov, ki je takrat podjetju skušal pomagati, ne more navezati stikov s st. upraviteljem, saj je za vse nas nedostopen. Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45 je lastnik dveh stavbnih parcel, v samem starem mestnem jedru, ki bi se zlahka odprodale. Bilo je že nekaj licitacij, toda zaman, saj nam je stečajni ob prihodu dal vedeti, da bo s poplačili terjatev bivšim zaposlenim zavlačeval in to se sedaj tudi dogaja. Po treh letih zaprtja podjetja, od terjatev nismo dobili niti tolarja, niti smo karkoli obveščeni v dogajanju v SERVISNEM podjetju - v stečaju s strani Kranjskega sodišča. Zato se upravičeno vprašaj-mo,kod nadzoruje delo (nedelo) stečajnih upraviteljev in sodišč. Predsednik sindikat v Servisnem podjetju v stečaju: Jože Žefran, Bistrica 13 a Ne kritika -tokrat pohvala Zima.... letni čas, ki je najlepši, kadar nas obdari z obilico bele odeje. Letos smo imeli možnost užitkov pri občudovanju narave v belem, lesketajočega se drevja, obda-nega z ledeno prevleko. Vse te lepote je lahko občudoval človek, ki mu letošnja zima ni bila v breme. Na novo priseljena živiva v Cerkljanski Dobravi, v gozdu, slab kilometer oddaljena od strnjenega naselja. Sneg je zapadel med novoletnimi prazniki, naneslo ga je kar veliko. Bila sva že kar malo zaskrbljena, kako bova z avtom prišla do glavne ceste. Zelo prijetno pa sva bila presenečena, ko sva zaslišala ropot vozila, ki je plužilo cesto. V pogovoru z voznikom sva izvedela, da je pluženje tudi "naše" gozdne poti organizirala občina Cerklje. Naj poudariva, da je bila cesta res natančno splužena tudi do zaselka Viševica, do katere je kar nekaj kilometrov gozdne in strme poti. Pohvalo zasluži prizadevni voznik pluga, ki se je moral na več mestih lotiti tudi odstranjevanja polomljenih vej. Poudariti pa morava, da največje priznanje zasluži naš prizadevni župan g. Če-bulj, ki res neutrudno skrbi za reševanje vseh nastalih problemov v občini. Za konec naj zapiševa še to, da sva svojim sodelavcem it. Ljubljane in njene okolice, I so tarnali nad zasneženimi cestami, z velikim ponosom povedala, da v cerkljanski občini letošnjo zimo teh problemov nismo imeli. Cerkljanska Dobrava, 12. 2. 1997, Marija in Jernej Kralj Zakaj Gorenjski glas Sem upokojenec s starostno pokojnino in si dragih časopisov ne morem privoščiti-Zato sem že vrsto let naroČefi na Gorenjski glas in zadnje čase na politični tednik De mokracija. Zanimajo ffle družbena dogajanja in srn? tram, da v teh dveh časopisi" dobim pravočasno informad' jo iz slovenskega in gorenji' kega regionalnega prostor* Opazim, da je Gorenjski gl& začel pokrivati vse opcij1, slovenskega življenja in cenzuriran ali pristranska Moje mnenje je, da glavno urednica gospa Leopoldih Bogataj, ve, kako se term1 streže. Tudi direktorja gospO' da Marka Valjavca ocenjuje? za neodvisnega človeka, ter j* še prijeten in razgledan vo$ na Glasovih izletih. Kot novi' narko zelo cenim gospo Heleno Jelovčan. Ostal", novinarska ekipa je pri oceH političnih dogodkov dolg0' časna. Priporočal bi več toč. nosti pri objavi RA in T* programov. Od zunanjih SO' delavcev so zanimivi član*1 gospodov: Jožeta Novaka Petra Čolnarja, Branka Grif1' sa in Marka Jenšterleta. Vg°'. tavljam, da Gorenjski glas,Pfl katerem je izhajala prva De' mokracija ob zgodovinske''' Demosu, dobiva podov neodvisnega pluralnega Časf pisa, katere ostali nimti0. Kvaliteten je Letopis ob k°n cu leta, ki je obogaten luninim koledarjem ter prostorom za zapiske. P°n^.i. lil bi naravnanost pla*1: polletnih položnic, ki so d<$-ane na rok, ko upokoje* dvigamo pokojnine. M?' končna ocena je, da je Oo enjski glas dober časopis, t* ga bo potrebno čimprej P° [ barvati. Oprostite amaterskemu sanju in verjemite iskrer besedam. Jože Dolenc, upokojenec iz Zakaj tako pozno? V četrtek, 13. februarja, & v VVZ Tržič dobili vabilo otvoritev razstave "Kam s0\ vsi?" v Veliko spre, dvorano Cankarjevega dO v Ljubljani. Lepa poteza glavnih oh nizatorjev, ki bi se radi t* valili darovalcem in pomen in priznanje pletf1 temu dejanju, kot so zapis*1 vabilu. Ne vem, kaj je vzrok\ smo vabilo dobili 2 dm otvoritvi razstave, ki je 11. februarja ob 19. * Običajno pošta pride Ljubljane v Tržič v M dnevu in čeprav je bilo ovalcev veliko, bi orgfrt. torji na to morali računO^A Pravočasno prispelo bi nam bilo v priznanje, *J pa se nam poraja griv priokus, ki ga tudi oŠ*, zadovoljstvo vseh ob usp izpeljani akciji zbiranja P vedkov v vseh tržiških y ne more povsem izničiti-* VZGOJNO VARSTV ZAVOD TRŽIČ Ravnatelj: Erna Andefl* mmsm 064/22* GLASOV KAŽIPOT 3» I Razstave » Prireditve It Lit|rarni večer •obrni" V Oalenji Svobode Žiri bodo jutri, v JE2>. Ob 19. uri predstavili knjigo pesmi torenL 5Ponik z naslovom Raztrgane 9las p' birka 'e i2Šla Pn Založbi Kmečki Marink« l.m' bo brala dramska igralka Nagijj trnova, prireditev bo vodil Miha p°dnart in Gorenjski glas S^lo na srečanje sobote"?'1, Kran'- 27- »bruarja - V kultur"'u d marca' ob 18. uri bo v Domu Podna- ■ °J?nartu srečanje pod naslovom pCrtIi!n.(!Sre?i8ki 9'as z Nai- Na'' Nai-p°dnart s^ečania 00 krajevna skupnost POajJTV nJ° Pa bomo v Gorenjskem glasu gosti« d*a 00 v s°boto z domačini in •odelo™« Na)' Nai- Nai- v programu bodo i«rnrW d, pevci. plesalci, glasbeniki, an-pron^Lble9os, domačini in gostje. Več o rr\a£gmu v Gorenjskem glasu v torek, 4. ^|Pozitivi PfoSk^1* : Foto Klub Šenčur vabi na pirteT ti JilL diapozitivov fotografske sku-^~°o v nedeljo, 2. marca, ob 19. uri v Domu krajanov. Videliboste veliko posnetkov s pokrajinsko in gorsko tematiko. Srečanje pa bo popestril glasbeni gost. Vstop prosti Diversitv dance vvorkshop Škofja Loka - Vabljeni v sredo, 5. marca, ob 18. uri v Koncertno plesno dvorano na Partizanski 1, škofja Loka na ogled predstave skupine Diversitv dance vvorkshop.štirinaist mladih deklet In fantov iz sedmih različnih držav z vseh celin bo s plesom in dramsko umetnostjo preneslo sporočila vesoljnega miru, enotnosti v različnosti in duhovne zavesti. Skupina bo v Sloveniji nastopala od 2. do 9. marca. Vabljeni! Tam kjer visoke so planine Tržič - V nizu kulturno-zabavnih prireditev, ki jih ZKO Tržič organizira pod skupnim naslovom "Gor pa dol po pvac" bo danes, v Estek, 28. februarja, ob 19. uri v tržiški nodvorani na vrsti že četrta prireditev s tem naslovom. Tokrat nosi še podnaslov "Tam kjer visoke so planine". Vesna Stefe bo kramljala z znanimi tržiškimi planinci: Vero Primožič, Marjanom Japljem, Janezom Megličem in Filipom Bencetom; za zabavo bodo skrbeli pevci kvinteta bratov Zupan, citrar Marjan Župančič, harmonikar Tine Jakšič, humoristi in ansambel Zarja. Razstava v Doliku Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del akad. slikarja Franca Kosca - Karasa iz Celja. Likovni razstavi Bled - V hotelu Astoria je do 12. marca na ogled razstava Likovne sekcije VIR Radovljica. V vili Nana pa so razstavljena dela slovenskih in hrvaških slikarjev naivcev. Vabljeni! Predavanja Gorenjski Tisk toirka Vadnova 6, 4000 Kranj ^9odno prodamo: %. VRATA IN PISARNIŠKE PREGRADNE STENE naslednjih dimenzij: ^STEKLA v lesenih okvirjih 'u6 kosov dimenzij 124 x 141 cm ter več kosov stekel (42) v ®senih okvirjih, različnih dimenzij (od 78 x 141 cm ao156x141cm) JjJJgEGRADNE STENE (lesene) *0sov dimenzij 62 x 192 cm ter več kosov pregradnih sten ™i različnih dimenzij (od 30 x 192 cm do 77 x 192 cm) § Vrata, 31 kosov dimenzij 92 x 203 cm err)ontaža lesenih elementov bo med 17. in 21. marcem 1997. 7 Sestavne dele tovornega dvigala 1,5 t ^elektromotor Energoinvest-Varnost Zagorje $LEMMO 70-6/24, 380 V *° min-1 = 7 kW, 190 min-1 = 2,25 kW J reduktor IM P Ljubljana "^rniška št.: 1.86.009, tip: F ^erios 1 : 39, leto izdelave 11 PG 200 1986 J) uteži (brez oznake) Cca 2.000 kg Naw'6Ktro omarica (brez oznake) Vso ene dele Je m°9°če kupit' samo v kompletu. J* ostale informacije dobite po tel. št. 263-242. Interesenti j£j]We ponudbe v zaprtih kuvertah s pripisom "PONUDBA" z l997deno ceno za Posamezni kos na naslov podjetja do 5. 3. 'zbrani bodo kupci z najboljšo ponudbo. Tomo Križnar v Boh. Bistrici Bohinjska Bistrica - Jutri, v soboto, 1. marca, bo v ob 19. uri v Kulturnem domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici predavanje Toma Križnarja Mana - Z biciklom med Indijanci. Otok Capri Žirovnica - Kulturno prosvetna sekcija pri DU Žirovnica vabi na predavanje z diapozitivi na temo Otok Capri, ki bo v torek, 4. marca ob 18. uri v rojstni hiši Matije Čopa. Predaval bo Miro Feldin. Vabljeni! Svoboda in pravičnost škofja Loka - Komisija za izobražence pri ŽPS župnije sv. Jakoba v škofji Loki vabi danes, v petek, 28. februarja, ob 19. uri v dvorano Loškega gledališča na Spodnjem trgu na predavanje univ. prof. dr. Antona Stresa z naslovom: Svoboda in pravičnost'. Lepo vabljeni! Če vam gre kdo na živce Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v torek, 4. marca, ob 19. uri predaval prof. Steven Haslama na temo Kako ravnati z ljudmi, ki namgredo na živce. Mednarodno priznani učitelj iz ZDA je tudi avtor knjige Kako spremeniti življenje v treh dejanjih. Diplomiral je iz poslovne administracije na univerzi Binghamton v državi New York. Za poslovneže in delavce na vodilnih mestih vodi seminarje, kjer se učijo sproščanja, odpravljanja stresa, pristnih odnosov z ljudmi itd. Vstopnice po 1000 SIT so v predprodaji pri Turističnem društvu Radovljica. Gledališče )t Premiera za otroke Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bo jutri, v soboto, ob 19. uri premiera igrice za otroke po motivih Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico? Predstavo so pripravili v dramskem krožku pod mentorskim vodstvom Rada Mužana. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, 2. marca, ob 10. uri. Dan oddiha škofja Loka • Gledališče slepih in slabovidnih "Nasmeh" vabi na ogled komedije V. Katajeva Dan oddiha. Predstave bodo: danes, v petek, 28. februarja, ob 19.30 v Linhartovi dvorani v Radovljici; jutri, v soboto, 1. marca, ob 19. uri v Kulturni dvorani KUD Ivan Cankar v Sv. duhu pri škofji Loki in v nedeljo, 2. marca, ob 20. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Lepo vabljeni! Dve nevesti Rateče - Jutri, v soboto, 1. marca bo Vagabund teater ob 18. uri v Kulturnem domu v Retečah ponovno uprizoril komedijo v treh dejanjih, avtorja Cvetka Golarja: Dve nevesti. Vljudno vabljeni! Celovečerni koncert OI iver MJragojevic s skupino Delfini in Hodno revijo Pomlad-poletje 97 1 sobota 1 M športni 5. marec ob 20. uri, v novi dvorani na Zlatem polju v Kranju Kabaretna predstava Mengeš - V kulturnem domu v Mengšu bo drevi (danes, 28. februarja) ob 19.30 predstava komedije Cabares Cabarei (kabaretna predstava) avtorja Zijaha A. Sokolovića. Vstopnice so v predprodaji v kulturnem domu Mengeš (061/737-101), v Napredku Vele v Domžalah in v Videoteki Z v Mostah. Obvestila šolanje psov škofja Loka - Klub ljubiteljev nemških ovčarjev bo v torek, 4. marca, ob 18. uri vpisoval v tečaje vzgoje in šolanja psov vseh pasem. Vpis bo v prostorih Zveze borcev na Kidričevi 1 (nad Petrolom). Bled - Kinološko društvo "Bled" Lesce vabi v spomladanske tečaje šolanja psov vseh pasem. Vključite se lahko v: malo Šolp, začetni ali nadaljevalni tečaj. Potekal pa bo na vežbališču v Lescah. Vsi zainteresirani vabljeni, da se udeležijo srečanja v prostoih društvene brunarice v ponedeljek, 10. marca ob 17. uri. Informacije na tel.: 76-205. r Planinski odmev 8. MARCA NA SNEŽNIK Posebnost snežniškega pogorja je že njegova višina, okrog 1.000 m, na sredini pa se iz njega vzpenja še 1.796 m visok Snežnik. Ponaša se z izjemnim razgledom, od Benetk, Kamniških Alp, Julijcev, Karavank do Pohorja ter s številnimi naravoslovnimi zanimivostmi. Vrh je stičišče alpskih, mediteranskih in balkanskih vrst rastlin in živali. V soseščini so zanimiva mrazišča, jame in herma. Notranjski Snežnik, kot mu tudi rečemo, je najvišja medalpska gora. Nima soseda, ki bi ga prekašal po višini na vsem slovenskem Krasu vse gor do črne prsti in Krvavca, pa tja do Dinare. Pod njegovim temenom se širijo nepregledni gozdovi, ki so tudi bogato lovišče srn in jelenov, tod žive medvedi in tudi volkovi niso redki. Planoto sestavlja lahko topljivi kredni apnenec, ki se dviguje tik iznad Reškega zaliva. Tako zaustavlja oblake, ki prihajajo od morja in zato področje dobiva obilo dežja. Toda kljub temu tod ni potokov in le redki so studenčki. Voda izginja v tla in prihaja na dan šele ob vznožjih, da napaja Ljubljanico, Reko, Rečino in Kolpo. Snežniško planoto razčlenjujejo še številni drugi vrhovi. Tik pod vrhom Snežnika je planinska koča in radioamaterska točka; na Sviščakih pa je zavetišče obkroženo s počitniškimi hišicami. Več podrobnosti, tudi o odhodu na letošnji zimski pohod, 8. marec 97, dobite v pisarni PD Kranj. • Peter Leban Povabilo na Glasov izlet Po nagelj na Limbarsko Goro Če ste se v tem tednu ieleli prijaviti za Glasov planinski izlet nedeljo, 16. marca, ko se bomo z Integralom Tržič povzpeli "Po nagelj na Limbarsko Goro" in smo Vam povedali, da je avtobus le zaseden, sporočamo dobro novico: pod vznožje Lim-barske Gore bosta peljala dva udobna avtobusa tržiš-kega Integrala, zato prijave spet sprejemamo. Naj spomnimo: vsako leto marca v dneh med dnevom iena in materinskim dnevom prizadevni organizatorji v Moravčah pripravijo planinski pohod "Po nagelj na Limbarsko Goro". Tura ni zahtevna, urico vzpona po ne preveč tetki planinski poti, ki-so jo' na dosedanjih Glasovih izletih zmogli tudi udeleženci, stari manj kot 10 let in več kot 70 let. Prispevek k stroškom izleta znaša 2.000 tolarjev; ker je planinski pohod namenjen predvsem dekletom in ženam, je za naročnice Gorenjskega glasa (in družinske članice) prispevek zgolj 1.400 tolarjev - za naročnike pa 1.700 SIT. Izlet na Limbarsko Goro bo vodil Andrej Mali. "Kdaj boste spet kaj organizirali Glasov izlet v Italijo?", je zelo pogosto vprašanje našim sodelavkam, ki na telefonu 064/223-444 in 223-111, sprejemajo prijave za Glasove izlete. Odgovor: v soboto, 15. marca, bomo rajžali skozi Trbiž do nakupovalnega centra Alpe Adria v bližini Vidma v Italiji. Avtobus ALPETOURJA POTOVALNE AGENCIJE Kranj bo zjutraj vožnjo začel v Škofji Loki, s postanki v Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici in na Jesenicah. Vožnje je skupaj 400 kilometrov, povratek zvečer. Kaj pa stroški? Enako kot lani, ko smo se zapeljali po nakupih do Alpe Adrie: 2.200 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 1.700 tolarjev. Če se vam zdi tak znesek za celodnevni izlet veliko - v prehrambenem supermarketu v Alpe Adrii stane pol kilograma italijanskih špagetov samo 500 lir, da drugih cen ne omenjamo. Za vodenje izleta bo poskrbela Marjetka Kocijančič. Vse dodatne informacije in prijave: po telefonu 064/ 223-444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223-111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov posebej priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ne bo potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: ARVAJ ORNITOLOGIJA ZIMSKO ŠTETJE VODNIH PTIC Letos januarja so slovenski Ptte boriš Kozinc ornitologi že desetič sode: lovali v mednarodni akciji štetja vodnih ptic. Popis je organiziralo vodstvo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, potekal pa je 11. in 12. ter 18. in 19. januarja. Najnujnejše zveze na terenu je omogočil Mobitel. Zimska štetja vodnih ptic, to pomembo družbeno in naravovarstveno dejanje, poteka v številnih deželah sveta že več desetletij. Na milijone opazovalcev sredi januarja popiše vrste in število ptic na vseh stoječih in tekočih vodah ter obalnih morjih severne poloble. Akcija poteka na vseh kontinentih, vodi in koordinira pa jo VVetlands International. Namen te organizacije povsod po svetu je vzdrževati in celo obnavljati mokriš-ča kot pomembne naravne vire in biotsko pestrost za prihodnje rodove. V ta nemen organizira in podpira raziskave, izmenjavo informacij in izvaja druge naravnovarstvene aktivnosti. Da popis za 187 članov DOPPS-a ni bil samo izlet k jezerom in rekam v hladnih zimskih dneh, pričajo rezultati. Našteli so skupno 35059. V to, lahko rečemo ustaljeno skupinsko raziskavo, so bilo zajete vse večje stoječe vodne površine in večje reke, na Gorenjskem pa: naše največje jezero Bohinj, Bled, rekreativno jezero Šobec, akumulacije na Savi (Moste in kanjon med Kranjem in jezom Trbojskega jezera). Na Gorenjskem je sodelovalo 31 popisovalcev. Najštevilnejša vrsta tu je bila po pričakovanju mlakarica s 1568 naštetimi osebki, zelo razveseljiva pa je bila prisotnost sive, njivske in beločele gosi, ki jih je bilo skupaj kar 305. Tudi 257 malih ponirkov je za Gorenjsko podatek, ki bo marsikoga presenetil. V okviru cele akcije pa velja omeniti kot redke vrste rdečegrlega slapnika, konopnico in mokoža. Sicer je bilo registriranih 33 vrst. Rezultat štetja so številke, ne smejo pa postati suhoparne, saj gre za vodne ptice -našo naravno dediščino, za katero smo še kako odgovorni prav vsi. Varstvo naše aviofavne pa je tudi osnovni namen, ki naj bi mu služilo štetje, če hočemo ptice varovati, moramo dobro vedeti kje se zadržujejo, katere vrste in koliko jih je. Se nam boste naslednje leto pridružili? Če je prvi korak pri tem navdušenje, je gotovo drugi in tretji nabava priročnika za določanje vrst in dvogleda ali spektiva. Kvalitetne optične pripomočke znamk Bresser in Svvarovski lahko nabavite v TEHNOOPTIKI Smolnikar, Novi trg 2 v Ljubljani. Zagotovite si sedež v predprodaji v recepciji hotela Creina Kranj • v turistični agenciji Odisej Kranj • v recepciji hotela Grajski dvor Radovljica • Kompas Škofja Loka • na Gorenjskem glasu (oddelek man oglasi) Nekateri vozijo omamljeni Kranj, 28. februarja • Prometni policisti imajo precej dela s pijanimi vozniki, med njimi pa se že pojavljajo tudi taki, ki niso omamljeni od alkohola, ampak od drugačnih drog. Tako so policisti pred kratkim dobili s sodne medicine izvid za 21-letnega voznika iz Zgornjih Bitenj, ki so ga ustavili že januarja. Posumili so, da z njim nekaj ni v redu in ko alkotest ni pozelenel, so domnevali, da je pod vplivom mamil. Odredili so pregled in izkazalo se je, da je bila domneva pravilna. Sicer pa po gorenjskim cestah ne vijugajo samo omamljeni slovenski vozniki. Prejšnji teden proti večeru je avstrijska voznica, doma iz okolice Celovca, na parkirišču pred Deteljico v Tržiču z vzvratno vožnjo povzročila trk. Po njem je v avtu lepo zaspala. Alkotest je pokazal, da je imela v krvi kar 2,63 grama alkohola. Tudi akcija gorenjskih prometnikov v noči s prejšnje sobote na nedeljo, v kateri je dvajset patrulj ustavilo 666 vozil, je znova potrdila, da je sla po alkoholu močnejša od strahu pred nesrečo. Za krmili avtomobilov so policisti dobili kar 39 pijanih voznikov in šest voznikov, ki so preizkus odklonili. Vseh, ki so kršili cestnoprometne predpise, so našteli 176. • H. J. Začetek sodnega boja za Blejski grad Oman v Liberijo, dolgovi Bledu Blejsko turistično podjetje Turizem in rekreacija je maja 1995 vložilo tožbo za razveljavitev najemne pogodbe za Blejski grad, ker najemnik, firma Residence Nicolasa Omana, ne plačuje najemnine. SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA >^^^ TAVČARJEVA UL. 21. tel. 632-700 Delniška družba Slikopleskarstvo Škofja Loka razpisuje več delovnih mest 1. KV SLIKOPLESKAR 2. PLESKAR ANTIKOROZIST z naslednjimi pogoji: 1. srednja gradbena šola IV. st. 2. srednja gradbena šola III. st. Zaposlitev je za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve, delovni čas po potrebah družbe. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Slikopleskarstvo d.d., Tavčarjeva ulica 21. Kranj, 28. februarja - Pripravljalni narok na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča v Kranju se je začel v torek opoldne. Oba zagovornika, odvetnik Miloš Jan za Turizem in rekreacijo, odvetnica Tatjana Gregorc pa za Residence, sta v torek sodišču predložila pripravljalna spisa kot dopolnilo k tožbi oziroma odgovoru nanjo. Zagovornika sta sodnika prosila za preložitev naroka, da bi lahko odgovorila na pripravljalna spisa, odvetnica Gregorčeva pa je svoj predlog za preložitev utemeljila tudi s tem, da je pooblaščena zastopnica Residence, Mateja Rautner, trenutno v tujini, v postopku pa bi morala biti vsekakor zaslišana. Po njenem zagotovilu bi sodišče lahko nadaljevalo z delom predvidoma aprila. Odvetnik Janša je sodišču predlagal, naj pogleda dokumente iz sodnih spisov okrajnega sodišča v Radovljici in okrožnega v Kranju, kjer TP Turizem in rekreacija terja od Residence plačilo najemnine za Blejski grad. Predlagal je tudi zaslišanje Stanka Slivnika, direktorja TP Turizem in rekreacija Bled. Turistično podjetje želi prekiniti najemno pogodbo s firmo Nicolasa Omana, ki je ušel kriminalistom zaradi domnevnih kaznivih dejanj v Liberijo, zaradi kršenja najemne pogodbe, sklenjene konec 1994. leta. Dolgovi Residenca najemodajalcu so že presegli 17 milijonov to- larjev. V turističnem podjetju pa z najemnikom niso zadovoljni tudi po drugi plati. Predvsem jih moti, ker krši pogodbo glede odpiralnega časa na Blejskem gradu. Sodnik je v torek pripravljalni narok prekinil. V petnaj- stih dneh morata obe stranki v postopku odgovoriti n& navedbe nasprotne strani, v nasprotnem primeru bo so; dišče narok kljub temu razpi' salo. Sicer pa ga bo spreložil0 na nedoločen čas. H. Jelove«« Nobene železnice skozi zgornjesavsko dolino Železnica bi uničila turizem V Sloveniji naj bi se do konca leta odločili, katere železniške proge bi obnovili. Zato, ker še vedno ohranjajo rezervat za železnico po zgornjesavski dolini, je možna tudi nova komercialna proga Jesenice -Trbiž, česar pa Kranjskogorci v nobenem primeru ne bodo dovolili. D BBBUBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Q g (MMMMGLAS ' in-------B D D D U a u a ii D B H a a a a a a D D n a Prometni kviz PROMETNI KVIZ, projekt, ki ga skupaj pripravljamo Gorenjski glas, Prometna policija Kranj, Radio Kranj in avto šola OUEEN ima na orenjskem vse večji odziv, di tokrat se nam je s svojimi koristnimi nasveti priključila zavarovalnica Adriatic. Naj še enkrat ponovimo, da je rubrika namenjena predvsem bodočim voznikom. Tako ste še enkrat vabljeni vsi, ki boste v letošnjem letu začeli z opravljanjem vozniškega izpita, da si z pravilnim odgovorom prislužite eno izmed bogatih nagrad, ki jo poklanjata avto šola OUEEN in Gorenjski glas. najvišja še sprejemljiva hitrost, ki še omogoča varno sodelovanje v prometu tudi pešcem, kolesarjem, otrokom Tako kot policija tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu neprestano opozarja na vzroke, zaradi katerih najpogosteje pride do prometnih nesreč. V naši oddaji smo povedali nekaj tudi o akcijah za zaščito otrok v prometu. Tokrat si bomo statistično ogledali nekaj podatkov o nesrečah, ki bi jih bilo dobro imeti v mislih, še S ŠE TAKO POČASI JE q LAHKO PREHITRO D D D D U U H D B D Q posebaj kadar smo tudi sami Q| udeleženci cestnega prometa, ra V času življenjske naglice se rm v prometu srečujemo z veliko 13 dilemo. Ali smo lahko v pro-L9 metu počasni in varni, hkrati B pa pri delu hitri ? Q Praksa kaže, da nam to žal g ne uspeva. Tako prometne ■ ■ nesreče v naseljih predstavljanj jo že vrsto let več kot 60 »g odstotkov vseh nesreč v Slo-19 veniji. V naseljih je promet H zelo raznolik in mešan in prav IM tu je 40 odstotkov vseh nesreč ra povzročenih zaradi prevelike Bhitrostji. Strokovnjaki so izračunali, da je najbolj spremenl- Samo 10 km/h višja hitrost vožnje, kot je dovoljena v naseljih, pomeni za 20 odstotkov večjo verjetnost, da bomo udeleženi v pro-metni nesreči, 35 odstotkov večjo verjetnost, da bo v taki nesreči nekdo hudo poškodovan, in 50 odstotkov večjo verjetnost, da bo posledica prometne nesreče tudi smrtna Žrtev. ZATO BODIMO V NASELJIH ŠE POSEBEJ PREVIDNI. da pa so otroci in starejši pešci Q najbolj varni v okoljih, kjer je n hitrost vozil omejena le na 30 rj Prijetno in varno živi- v naseljih bomo goto " jem prometa. jenie lahko zagotovili le z umirjan Kranjska Gora, 27. februarja - Jeseniška občina je leta 1991 pri Železniškem gospodarstvu - Projektivno podjetje LJubljana naročila študijo o prometno-tehničnih možnostih koridorjev za primestno železniško progo Jesenice - Rateče. V študiji so bile predlagane tri variante novih koridorjev - za hitrosti 100, 80 in 60 kilometrov na uro - za primestno železnico. Študija še ni bila obravnavana. Občina Kranjska Gora je že lani želela razčistiti nadaljnje ohranjanje rezervata železniške proge po Dolini. Rezervat za železniško progo po zgornjesavski dolini je kar obširen. Občina, ki bo sprejela nove planske dokumente in bi rada zgradila po dolini kanalizacijski kolektor, plinovod s kolesarsko stezo pri teh in drugih investicijah nujno naleti na ta rezervat - in vsako načrtovanje se ustavi. Razvoj v Kranjski Gori, Ratečah in v Podkorenu je torej odvisen od nadaljnjega ohranjanja tega rezervata. Ko so za pojasnilo zaprosili Ministrstvo za okolje in prostor, so dobili odgovor, da se je to ministrstvo pogovarjalo z Ministrstvom za promet in zveze o poteku izdelave strokovnih podlag za pripravo novega slovenskega prostorskega plana. Sestali so se tudi s predstavniki Slovenskih železnic in Ministrstva za promet in zveze ter opredelili naloge s področja železniške infrastrukture. Sklenili so, da bo moralo Ministrstvo za promet in zveze ter Slovenske železnice Študijo smotrnosti ponovne vzpostavitve opuščenih železniških prog, ki bo vključevala tudi opuščeno železniško progo Jesenice - Rateče ' Trbiž, zaključiti do konca letošnjega leta. Ministrstvo sporoča, da rezervat ostaja v veljavi do končne odločitve - ali ho železniška proga po dolini ali ne. Kranjskogorci pa v Ljubljano že zdaj odločno sporočajo, da ne bodo dovolih nobene komercialne železnice od Jesenic j do Trbiža. Nove železniške tranzitne pove- j zave po dolini bi uničile turizem in dolin'7, ! zato je kakršnokoli načrtovanje dvotirrtf j železnice skozi dolino za kranjskogorsko občino čisto navadna - utopija! • D.Sedej i Tožba zastarala kljub priznanju kaznivega dejanja Neznancu "podaril" 26 smrek in starejšim. Prav zato so vse [I države zahodne Evrope že n predpisale v naseljih najvišjo lj dovoljeno hitrost 50 km/h. To g m naj bi se v bližnji prihodnosti H n ■ • ■ n ■ v . wr .. ■ j. j ■ j _101 zgodilo tudi v Sloveniji seve-Q Prebivalec Prebaceva pri Kranju je preko soseda izvedel, da mu J, nekdo posekal smreke. Tisti "nekdo" je svoje dejanje policiji tu« priznal, ljubljansko sodišče pa je obtožni predlog kljub vsemu zavrg'0' D jiva hitrost v naselju 48 km/h. rje n varnostno razdaljo med vozili U jr U i ri tej hitrosti je razmerje med ra in njihovo hitrostjo najboljše H in zagotavlja najboljšo pretoč- D nost prometa. Hkrati je to km/h................ , oU H . ,B cilj, kot g avto šola OUEEN S Vir: Prometna policija Kranj » Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu H Učbenik Varna vožnja 11 D Bolje prepozno na prezgodaj v smrt. Kranj, 21. februarja • Slovenski sodni mlini so že pregovorno počasni, kakor je pogosto tudi pravna logika na smrt skregana z zdravo, preprosto pametjo. A tako je in tega smo navajeni. Pa se včasih pojavijo primeri, ko se vsemu razumevanju stanja v sodstvu navkljub ne moreš načuditi. Na nas se je tako obrnil bralec s Prebaceva, ki se čuti oškodovanega, zakonu, a ga oškodovančeva odvetnica °2 no ni. Zakaj ne, oškodovanec ne ve. tVj Toda, tu nastopi nova zanka. V obrazloz1 svojega sklepa (K309/95) je namreč ljubl& ko okrajno sodišče zapisalo, da tudi pre* J lifikacija dejanja po novem zakonu n£ J pomagala, ker je vsa zadeva po treh letllltaf' zadnje glavne obravnave enostavno - z^j. NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom za PROMETNI KVIZ najkasneje do 12. 3. 97. Drugo irebanje bo na Radiu Kranj 13. 3. ob 13.20 uri. Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, še posebej pa jih bodo veseli vsi, ki bodo v letošnjim letu opravljali vozniški izpit A ali B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. of KUPON B/a x ^ ^ x x IME IN PRIIMEK:_ NASLOV:_ KRAJ IN POŠTNA STj_ TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, NE VPRAŠANJE: Koliko je bilo žrtev prometnih nesreč v letu 1996? a) 250 b) 189 c) 389 ODGOVOR NA VPRŠANJE IZ PREJŠNJEGA KVIZA Privezovanje z varnostnim pasom je obvezno VEDNO kadar se vozilo premika. B D B a u a a b n H a a a a B B B B B B B B B B B B B B B B vendar pa (na žalost) želi ostati neimenovan, ala! Sedaj pa našega oškodovanca zanin , V decembru leta 1992 mu je namreč sosed kako lahko zastara tožba, v kateri pbt°uj)0 sporočil, da mu je nekdo posekal smreke v svoje kaznivo dejanje prizna. Zakaj je. v:t njegovem gozdu na ozemlju občine Vodice, potrebno čakati tri leta, če je kaznivo dej3 ^ Kasneje je oškodovanec izvedel, da so vodiški priznano? Saj ga potem takem še dokazo gozdarji že jeseni tega leta označili taiste ni potrebno. A sodišče kljub temu nf ^ smreke za posek, vendar ga o tem niso sposobno v roku treh let izreči sodbo. 1° obvestili, čeprav je to njihova dolžnost. Je pa za označene smreke vedel občan Vodic, ki je meni nič tebi nič smreke tudi pospravil. Na srečo je naš oškodovanec izvedel, kdo mu je posekal šestindvajset (26) smrek v izmeri sedemindvajset (27) kubikov, zato se je oglasil pri "podiralcu" in ga pobaral po plačilu škode. Vodičan mu je bil sicer voljan plačati, a krepko manj, kot je bila tržna cena. Zato se je oškodovanec odločil, da bo vsa štorija dobila svoj epilog na sodišču JO. *" i( je kljub priznanju vsa zadeva zastaraj3-^ sodišče tožbo moralo zavreči. Tako la g; sklepamo, da je sodišče v svojem s L$ ugotovilo, da je oškodovanec svojih 26 sn» obtoženemu pravzaprav - "podaril". .. 0 Smešno, da ni kaj. Povsem razumljivoj tožba zastara vprimeru, da obtoženec sV]°Loy dejanja ne prizna in da se zbiranje do K > tako zavleče, da se prekorači rok zastara j, Ali pa, da v posameznem primeru B BUl*BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B Posek, bolje golosek, je prijavil na policiji, prezasedenosti sodišča tožba sploh r*e ,P0 §f kateri je nato obdolženec svoje dejanje tudi do glavne obravnave. Tu s preprosto log1* ^ priznal. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani slediš pravu. V zgoraj opisanem P"mft^e'1' je 9. aprila 1993 na Okrajnem sodišču v logika odpove. Ve se le nekaj, da je oDikof Ljubljani vložilo obtožni predlog (opr. št. III na nelegalen način krepko zaslužil, 9**^, Kt 1551/92). 6. julija je sodišče tudi opravilo vanec pa je moral ne le odpisati izgubljen^ glavno obravnavo. Nato pa je nastopilo smrek, ampak tudi plačati odvetnico in» zatišje. Vse do lanskega novembra, ko je stroške. • S. Šubic sodišče oškodovanega obvestilo, da je obtožni predlog zavrglo. Razlog: po novem Kazenskem zakonu, ki je stopi! v veljavo 1. januarja 1995, namreč kaznivega dejanja gozdne tatvine sploh ne poznajo! Dejanje obdolženca bi se sicer dalo prekvalificirati po novem Kazenskem S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Nnrotllo m objavo sprefemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred Is idem Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU TEČAJ CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 3. MARCA LICENCA ZA PREVOZNIKE PRIPRAVA NA PREIZKUS B & B, tel.: 36-20-20 VOZNIK INŠTRUKTOR IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC B & B, Kranj, tel.i 36-20-20 NAKUPOVALNI Madžarska L«nti 8. 3., Palmanova 4. 3., Trst 18. 3., Toplic« na Madžarskem od 5. do 8. 4., /Ž/ fti srednjeveški Pisek In zlata Praga z ogledom musicla Jesus Kristus Super Star. Rozman, tel.: 064/715-248, Šenčur. 411-887 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 3.3.1997, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 AVTO ŠOLA ING. HUMAR daevvoo tico brez pologa 23.691 sit mesečno v dobrni se vedno nekaj dogaja KULTURNE PRIREDITVE: v petek, 7. marca, ob 20. uri dvorana Zdraviliškega doma koncert Moškega pevskega zbora iz Nove Cerkve in okteta Podlogarji iz Celja. SLIKARSKA RAZSTAVA: v avli hotela Dobrna so do 8. marca na ogled slike likovne ustvarjalke Lidije Trontelj iz Ljubljane. ZNIŽANE CENE MODELOV NEXIA IN ESPERO! ESPERO 1.8 CD SAMO 23.690 DEM UGODEN KREDIT - LEASING, CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG TEL.: 634 463, 634 056 zadnikar tel: 471-244 AVTOBUSNI PREVOZI ORINOVEC, 731-050 Naklo Ce§ka *Bmo 13-3- *15,3-2 dnii Holandija 15-4- •20- 4-<5 dni-Gradovi Bavarske 17-5. -18.5., 2 dni, Prijave za Holadnijo sprejemamo do 13.3.97. Lenti 8.3.. Planica 23.3., Trst 12.3. JEREB 18.te enoprostorsko osebno vozilo V. razreda. VABLJENI! Vpis druge generacije šolanja za poklice: • zidar • tesar • slikopleskar • delovodja EDUKACIJSKI CENTER, Zg Besnica, tel.: 0609/649-787,064/403-042 GBD Stalno odkupno mesto za delnice serije G in B. Okupujemo delnice PETROLA, SAVE, KRKE, LEKA, MERCATORJA, FRUCTALA itd... Za strokovne nasvete, nakup Go„nlti„ ."■.......J" . "."T in prodajo vrednostnih papirjev, prenose lastništva v KDD In upravljanje vašega te^ffiC^S'" premoženja se obrnite na pooblaščene borzne posrednike Gorenjske borzno t«. *3s6 064 361-300.361-301 posredniške družbe, d.d., na Koroški 33 v Kranju, tel. 064/361 -300. far *386 064 211-889 G,avni trg 6, 4000 Kranj (\/h .i B,a9ajna: ivS!2 G|avnega trga) °? 10.00 do 12 00 ure lr^Xota od 900 d0 '";5p ure) in uro pred Početkom predstav, tel.: 064/222-681. Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA danes, v petek, 28. 2., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 2 jutri, v soboto, 1. 3., ob 16.30 uri, za IZVEN in konto jutri, v soboto, 1. 3., ob 20.00 uri za abonma SOBOTA 2 VSI VESELO POJEMO Z ROMANO KRANJČAN jutri, v soboto, 1. 3., ob 10.00 uri, za abonma SOBOTNA MATINEJA in IZVEN napovedujemo: torek, 4. 3., ob 19.30 uri - Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto sreda, 5. 3., ob 19.00 uri - PRIJAZNE POTI -potopisno predavanje Zvoneta Šeruge, za IZVEN sobota, 8. 3., ob 19.30 uri • VVilhelm Reich: GOVOR MALEMU ČLOVEKU, igra Vlado Novak, za IZVEN in konto četrtek, 13. 3., ob 19.30 uri - Jean Genet: SLUŽKINJI, za IZVEN in konto (predvidoma zadnja ponovitev v Kranju) petek, 14. 3., ob 19.30 uri - Matjaž Kmecl: TRUBAR, igra Polde Bibič, za IZVEN in konto sobota, 15. 3., ob 19.30 uri - Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za IZVEN in konto širina 75 cm, dolžina 170 cm. Cena po dogovoru. 0064/241-557 4294 Prodam ČRPALKO za prečrpavanje agresivnih tekočin. 0802-534 43ie SATELITSKO ANTENO PSR 800 plus z avtomatskim pozicioniranjem prodam za 500 DEM. 0802-116 Bojan 4329 Prodam MOTOKULTIVATOR JUNIOR MUNDIAL s kosilnico in priključki. 0682-653 4341 Prodam sobno PEČ na olje, plin ter termoakumulacijsko peč. 0326-270 4364_ Prodam KUPPERSBUSCH, nov, za 10.000 SIT. 0401-238 4402 Prodam VENTILATOR za sušenje sena. 0731-547 4432 Prodam PUHALNIK z elektro motorjem in enorednl IZRUVAĆ KROM-PIRJA. 0718-340_4443 Prodam električni Panterm 24 KW, grelec vode, garancija. 0327-179 ČELNI NAKLADALEC za traktor Deutz, prodam. Stare, Tatinec 6, Preddvor 4460 Prodam barvni TV STEREO na daljinca. 0332-289 44ss STERILIZATOR. popolnoma nov, ugodno prodam. 0331-896 4470 Prodam trak. PRIKOLICO enoosno, vzmeteno, 3 tone. 0622-144 447S Prodam RAČUNALNIK C 64 s kasetarjem, jovsticom, tipkovnico, kasetami iger. 0721-740 4481 Prodam industrijski šivalni STROJ, .registrsko blagajno. 052-358 4504 PRALNI STROJ Gorenje, obnovljen, prodam. 0332-350, 325-917 4509 Prodam VIBASTO. sadilec za krompir ter podarim nekaj otroških oblačil za 3 leta. 0411-227_4510 ELEKTROMOTORČEK z reduktorjem 12 obratov, enofazni, prodam. 0720-196_4528 Prodam NOV ŠTEDILNIK 4 plin, pečica na plin, 50 % od cene novega. 0731-121 . 4551 Ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE, hladilnik, štedilnik in zamrzovalno omaro. 0327-242 4591 Prodam kompletno hladilno napravo za komoro približno 25-30 m3. 0620-259 4621 Zelo ugodno prodam rabljeno SLA-MOREŽNICO na motor, lepo ohranjeno. 0064/472-184 4704 GLASBILA Ugodno prodam KITARO za začetnike. 0806-446 4374 GR. MATERIAL Prodajamo PORTUGALSKO PLUTO in LAK Loba za pluto in parket. 0241-687_2812 OPAŽ 680 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. klasa, 7 cm. 0063/451-082 4130_ Prodam suhe lipove PLOHE deb. 5 cm in suhe javorjeve PLOHE 4 in 3 cm debeline. Babic, Bistrica 7, Naklo, 0731-007 4250 Prodam betonske STEBRE za grozdje. 0 411 -968 4261 Prodam rabljen strešnik ŠPIČAK, letve, AL obrobe in žlebove. 0718- 830 4278 j^UOGLASI ® 223-444 iVr«st ~ "^"'M'eina ponurJDa zgubljajte*moblln'h telefonov. Ne 22 0609/Roa7Sao' Pokličite zastopnika 552. 064%6^;725°0. GSM 041/662- ^'STrMNltPVALNI REZKALNI -'a<%kegTarSn2a izdelavo °Pa*ev, ^obno DTrvHn' Stenskin obl°g in 9?rancijo iFSftSK: Stroi i« nov z & fax QR^?ično dokumentacijo. «16, ** 064/714-780 ali 715-275 Prodam BAZEN FECRO 300 I, betonske rešetke L= 3 m. Sp. Bitnje 21,311-964 4246 KMETOVALCI: Za generalno popravilo motorja na vašem traktorju, vam AGROIZBIRA Kranj ugodno nudi rezervne dele za vse vrste traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS - Acme, Lombardini. Najceneje vam nudimo tudi gume Barum in akumulatorje Vesna in Topla. Se priporoča Agroizbira Kranj, 0064/324-802_2537 Prodam ŠTEDILNIK GORENJE 2+2, pečica, elek. vžig, nerabljen. 0421- 341 3998 Prodam dvobrazdni obračalni plug. Zalog 17, Cerklje, 0421-004 4242 Prodam st. ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika. 0324-457 4245 Prodam 7 anten z drogom in ojačevalcem. 0411-878 4256 Prodam električni štedilnik na štiri plošče, ohranjen, cena ugodna. 0225-733 4257 Prodam novejši PRALNI STROJ GORENJE. 0422-910_4260 Prodam molzni STROJ Alfa laval in potopni HLADILNIK za mleko. 0311-720_4263 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO Bauknecht 450 I, dobro ohranjeno. 050-524 4273 Prodam ŠIVALNI STROJ BAGATcik-cak, avtomatika, I. 62, z omarico za 250 DEM. 0874-287_4282 Prodam NAPRAVO ZA TISKANJE GRAFIKE - globoki tisk. Delovna Prodam STREHE, t 400 m2 SALONITNE 1065/50-045 4300 Oddam 400 kosov strešne OPEKE (folcar). 0471-419 4361 Suh smrekov OPAŽ ter LADIJSKI POD raznih dimenzij, ugodno prodam. 064-412 4362 Prodam smrekov OPAŽ, bankine in ponte. Možnost dostave 064-207 4401 Prodam suhe BOROVE PLOHE, DESKE in BUKOVA DRVA. 0422-239 4449 Prodam 4 OKNA Jelovica, vezana z žaluzijami 120x140. 0422-405 4485 SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine, ugodna cena , možna montaža. 0725-319 4490 4 m3 SMREKOVIH DESK, 40 mm, prodam. 057-488 4508 Prodam GARAŽNA VRATA, dvojna nihalna vrata, Termopan okno in kombinirani štedilnik. 0246-397 Držak 4563 Prodam rabljeno cementno opeko folc in špičak. 0460-023 4568 GARAŽNA VRATA 1,9 m x 1,8m, komplet, prodam. 0324-641 4595 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko, fiziko, kemijo in slovenščino za OŠ. 0491-014 4324 Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za OŠ. 0311-980, Igor 4325 Instruiram ANGLEŠČINO in SLOVENŠČINO za osnovno šolo. 0227- 255 4699 Instruiram KITARO in GLASBENO TEORIJO. 0324-677 4701 KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarje-va 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8. Kranj, 0211-248, ali 0471- 534 1347 Odkupujemo smrekovo hlodovino vseh kvalitet tudi lubadarice. Ver-ea.d.o.o., 0064/451-209,041-665- 360 1709 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, BOROVO, JESENOVO, JA-VOROVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. BRAZDA,d.o.o., POLJŠICA PRI PODNARTU 6, 0064/731-615 2087 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. -klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. 0061/864-071 ali 061/864-070_28ii Kupim bivalni VIKEND v okolici Kranja 20 km ali manjšo hišo. šifra: GOTOVINA 3631 Kupim rabljene gradbene elemente. 0801-741, do 15. uri, 801-081 po 16. Uri 4274 Kupim NAKLADALNO PRIKOLICO 19-20 m3. 0245-219_4287 Kupim 4 m3 suhih smrekovih plohov in desk. 0718-697_4314 kUPIM RABLJEN MEŠALEC ZA BETON 150 L. 0621-739 ALI 681- 105 4323 Kupim tovorno aluminijasto prikolico dolžine 2,7 ali 2,2 m. 0332-100 4348 Kupujem STAREJŠE STRIPE. 0061/735-645 4414 Kupim AVTOSEDEŽ za dojenčka. 0731-167 . 4452 14 eolska KOLESA za kosilnico BCS kupim. 064-114 4486 Kupim suhe bukove in kostanjeve plohe deb. 5 cm. 0622-254 4488 Kupim 8 betonskih STEBROV za kozolec. 0061/824-024_4511 Kupim kiper prikolico in trosilec hlevskega gnoja. 0324-790 4548 Kupujem MLADIČE VIŠAVSKEGA TERIERJA. 0685-291 4579 Kupim rabljene strešnike KIKINDA. 0620-546 4604 Kupim več bal travne silaže. 066- 177 4627 Kupim vrtavkasto BRANO. Jezerska c. 93 D, 242-517 4630 LOKALI V Kranju prodamo novo, poslovno stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo za 220.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643-493 354 ODDAMO na Bledu 220 m2 POSLOVNIH PROSTOROV v dveh etažah. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 _ 1741 ODDAMO v Kranju živilsko trgovino v obratovanju z odkupom inventarja. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 222- 785 1742 ZAHVALA Ob boleči izgubi'mojega očeta DIONIZIJA RENKA se zahvaljujem vsem, ki ste mi izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili v tihi dom. ŽALUJOČA HČERKA VIKTORIJA Z DRUŽINO OPREMO ZA TRGOVINO, 12 m dolžine, prodam za 6.500 DEM. Tel.: 631-370 ali 624-088 Prodamo STANOVANJSKO HIŠO s trgovskim lokalom v okolici Škofje Loke. Atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. Samo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_1952 V Kranju, v Tavčarjevi ul. prodamo 45 m2 poslovnega prostora primernega za advokaturo ali podobno dejvnost za 85.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 2119 ODDAMO TRŽIČ 50 m2 poslovnih površin za PRODAJNO SERVISNO dejavnost, 500 DEM/mes in odkup inventarja 16000 DEM (avdio-video, servis računalniške opreme itd.)« ODDAMO Kranj okolica (6 km): 2 x 400 m2 skladišča in proizvodnih prostorov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2965 Prodamo BESNICA novo poslovno hišo s parkirišči. PRODAMO KRANJ POSLOVNO HIŠO v centru in poslovno stan. hišo ob vpadnici, PRO-DAMO MEDVODE, okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO PREDDVOR Kokra dobro ohranjeno lovsko vilo ob potoku, 800 m2 uporabne površine na parceli 1200 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2966 PROSTORE za gojenje gob oddam -prodam. 0061/142-98-98 3309 V Kamniku oddamo lepo urejen,prijeten, že vpeljan gostinski lokal, predplačilo najemnine in odkup inventarja. Mike 81 Comp., 226- 503 3369 Poslovni prostor cca 45 m2 oddamo na Župančičevi ul. ob cesti z urejenim parkiriščem, primeren za mirno trgovsko ali obrtno dejavnost. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 4025 SVET R.E. d.0.0. Ljubljana Enota Kranj Huje 33, 4000 Kranj — 4000 Kranj NEPREMIČNINE teL064/^30-1!2 ENOTA KRANJ faxQ64/330-712 Poslovne prostore v II. nads. pod Mohorjevim klancem cca 130 m2 oddamo kot pisarniške prostore ali posredniško dejavnost za 1600 DEM mesečno. AGENT, 223-485 ali 0609/ 643-493 4026 V Kranju oddam v najem živilsko trgovino z odkupom inventarja. 0221-006_4254 Oddam skupne prostore 30 m2, CK, telefon: za krojača, čevljarje, skladišče itd. 0211-882 4283 Prodamo trgovsko gostinski in pisarniški lokal v okolici Kranja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 4639 Oddamo atraktiven gostinski lokal na relaciji Kranj Škofja Loka, lokal je luksuzno opremljen. Cena najema 4000 DEM, brez odkupa inventarja. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 4644 ODDAMO v Kranju manjše pisarne in trgovske lokale, na Jesenicah za obrt 70 m2 in pisarne. PRODAMO: v Kranju vpeljan gostinski lokal cca. 300 m2 in pisarne. NAJAMEMO v Radovljici, Kranju in Bledu gostinske in trgovske lokale. APRON 331-292, 331-366 4657 V Sopotnici pri škofji Loki prodamo poslovno stanovanjski kompleks na pare. cca 5000 m2, v centru Tržiča prodamo delavnico cca 300 m2 za različne dejavnosti in poslovne prostore 22 m2 primerne za pisarniško dejavnost. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 4664 4M» Agent-Kranj 4MI Glavni trg 16, Kranj teL-064l223-485,-0609f634-493 I_NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja V HRASTJU PRODAMO proizvodno skladiščno dvorano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V pritličju hiše ob glavni cesti v Stražišču oddamo 130 m2 poslovnih prostorov za mirno dejavnost. Posebni vhod, CK, najemnina 10 DEM m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO obnovljeno trgovsko hišo, 226 m2 trgovine v dveh etažah in 97 m2 pisarn v mansardi. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja prodamo poslovno-stanovanjsko hišo v gradnji, 3 etaže, 750 m2, parcela 1800 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI ali v CENTRU mesta iščemo poslovni prostor za manjšo neživilsko trgovino. V najem oddamo LOKAL MESARIJO v centru Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. Oddamo KLETNI PROSTOR 18m2 za mirno obrt v stanovanjskem bloku na Planini v Kranju. Šifra: PROSTOR ODDAMO v Kranju - v mestu POSLOVNE PROSTORE v pritličju 37 m2. K 3 KERN d.o.o. 0221-353 in fax 221-785 4689 Prodamo v Žirovnici GOSPODARSKO POSLOPJE 8 X 12 m, parcela 1500 m2, cena 35 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221- 785 4690 KOLESA ATX I. 88, prodam za 750 DEM in APN 6 S za 500 DEM. O725-549 3755 Prodam BT 50, odlično ohranjen, starejši letnik, veliko dodatne opreme. 0310-003 4312 Kupim MOPED APN 6. 078-703 4333 Ugodno prodam lepo ohranjeno in opremljeno žensko GORSKO KOLO. Kranj, 312-520 4380 Prodam GILLERO SP 01, letnik 1991, reg. do 8/97, cena 2900 DEM. 051-124 4497 Prodam PUCH PONY EXPRESS 1.80, v zelo dobrem stanju, drugi lastnik, cena po dogovoru. 0241- 659 4686 MOTORNO KOLO CAGIVA MITO, 125 cm3, letnik 1996, prvi lastnik, prodam. 0 0609/624-521 ali 451- 0 1 7 4687 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. 0491-442 2595 STUDIO FALL v Ljubljani prireja SEMINAR IZ CIGANSKIH IN TAROT KART. Za karte in vse ostalo smo poskrbeli mi. Vse dodatne informacije na 0061/1404-310 4299 OBLAČILA Ugodno prodam FANTOVSKO OB-HAJILNO OBLEKO št. 9. O245-030 4276 Izposoja poročne in obhajilne obleke po ugodnih cenah. IZPOSOJEVAL-NICA RIJA, 0472-737 4337 ŽENSKE BARETE dvojne, otorške kape HUGO dobite. 0715-050 4393 Prodam fantovsko birmansko OB-LEKO. 0242-290 4455 Prodam UNIKATNO BELO DOLGO OBHAJILNO OBLEKO. 0634-505 4547 Ugodno prodam FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO za 8 let. 0241-660 4573 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK znamke Peg. 083-434,po 20. Uri 4255 Prodam otroški VOZIČEK za 25.000 SIT, star 5 mesecev in dobro ohranjen. 0620-730 4280 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK in torbo za dojenčka, cena 12000 SIT. O 57-928 4339 Prodam kombiniran ŠPORTNI VO-ZIČEK Inglesina. 0620-651 4472 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK in STAJICO. 0324-954 46oo OSTALO BILIARD devetka, nov, izdelan iz masivnega hrastovega lesa, prodam. O 55-652 3943 Prodam novo zračno PUŠKO Slavija 631 z daljnogledom 4 X 20. 0451- 17 1 4038 STAR PAPIR, kdo ga želi občasno odvažati? Zaloga! O 326-938 4327 Prodam LESENO DRVARNICO 5x4 m. Potrebuješ, Hrastje 145, Kranj 4397 Prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. Babic, Bistrica 7, 0731-007 44oe Zbiram TELEFONSKE KARTICE -prebrskajte predale. Rener, Sorska 3, Kranj 4434 LJUBITELJI STARIN! Oddam staro Ml ATM NICO. ©461-388 4585 AVTO SOLA ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa vožnja v osi I>nMi vozilih POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... il\ l MOTORNIM koli SOM YAMAJHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne PRIDELKI Prodam jabolka, krmilni In semenski krompir jaeria, desire, frisia. Jerala, Podbrezje 218, 0731-302 2992 SENO goveje balirano z dostavo prodam. O067 53-104, zvečer 4198 Prodam JEDILNI KROMPIR sante, dezire in krmilnega. Sp. Bitnje 21, 0311-964 4244 Prodam ZELJE v Glavah. 0451 -329 4262 Prodam SENO in kupim VLEČNO KLJUKO za IMT 549. O730-1684290 Prodam DOMAČE BELO VINO. Đ228-536 4291 Prodam KROMPIR za seme Caling-ford (druga razmnožitev). O 731-125 4298 Prodam semenski KROMPIR sante original. Prezrenje 19, 0731-028 4303 ČEBULČEK prodam. Krvavška c. 8, Cerklje 4309 POSESTI GOSTIŠČE Retnje pri TRŽIČU Tel.:064/58 458 uas uctbj na DNEVE RIBJE KUHINJE do 29.3/97 OiPRTO ¥111 DAN VSAK DAN, RAZEN NEDELJE li PONEDELJKA ŽIVA GLASBA IZ SlBflflKA Prodam kvaliteten hribovski krompir. Bogataj, Gabrška gora 11, Poljane, O 688-519 4390 Prodam zimska neškropljena JABOLKA kosmače, bobovce in on-tarje. Bašelj 18 4404 Prodam SENO. Dolinar, Planica 1, 0310-010 4487 Prodam KROMPIR kifelčar, sante, dezire, kondor, jaeria in kenebek. škofjeloška 33, Kranj 4537 Prodam HLEVSKI GNOJ. 0422-569 4554 Prodam jesensko pridelan SEMENSKI KROMPIR sorte: kifelčar, kresnik, carlingord, sante, jaeria in krmni krompir. 0730-170 4560 KROMPIR sante prodam po 5 SIT. 0731-164 4580 Prodam travnato SILAŽO po zelo ugodni ceni. Hlebce 30, Lesce 4sss JEČMEN 30, KORUZA 25 NPK 15-15-15 po 29, NPK 7-20-30 po 33,50 dostavimo. 0242-638 4599 Prodam neškropljena JABOLKA in GRUŠT do dolžine 5 m. Sp. Besnica, 403-089 4624 Prodam SENO. 0422-187 4706 Prodam KROMPIR za krmo. 0411-044, Šenčur 4707 DNEVI NORVEŠKIH RIBJIH SPECIAUTET v gostilni KRIŠTOF (Predoslje) od 24. februarja do 2. marca Rezervacije po tel. 241-097 V-Lescah prodamo HIŠO popolnoma novo, 420 m2 parcele, z neozde-lano mansardo, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki. AGENT Kranj 0 223-485 in 0609-643-493i27 Takoi KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400 - 600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PRIMSKOVEM prodamo starejšo, visokopritlično hišo, na 300 m2 veliki parceli, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in Škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Radovljice PRODAMO zazidljivo industrijsko zemljišče, 6000 m2, z možnostjo odkupa po delih. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ Ribno pri Bledu prodamo neizdelano vseljivo HIŠO, 450 m2 uporabne površine, na 1650 m2 lepe parcele, mirna okolica, primnerno za večje družinsko stanovanje ali izgradnjo apartmajev ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa s-kamijoni, cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 in 0609-643-493 131 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje irr vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh V okolici Kranja kupimo manjšo starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493_136 V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo HIŠO, cca. 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450 000 DEM: AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 143 V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4, v dveh etažah na 136 m2 zemljišča, z vso dokumetacijo, še nedokončno izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493_145 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500 DO 1000 M2. POSING d.o.o. 0224-210 in 222-076 152 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_356 BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo parcela 587 712, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, fax 221 -785 453 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING d.o.o. 0224-210, 222- 076 _511 Prodamo STAREJŠO HIŠO, HOSTA ŠKOFJA LOKA, voda, elek., hišna št. je v hiši. Starost hiše je cca 100 let. Parcela meri 1800 m2, možna nadomestna gradnja, prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 1000 Prodamo KMETIJO z velikim obsegom zemljišča, z vsemi priključki, lokacija pri Žireh, ugodna cena. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 1951_ Ribno pri Bledu prodamo 600 m2 zazidljive parcele na mirni lokaciji za 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_2121^ Zg. Gorje pri Bledu prodamo stanovanjsko hišo takoj vslejivo na 1000 m2 zemljišča, hiša stara cca 50 let z vsemi priključki, z CK, primerna za mirno poslovno dejavnost, prodamo za 215.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 ali 0609/643-493 2123 VIKEND na Orlih, na 1000 m2 zemljišča, lepa lokacija komplet ograjena parcela z potrebno obnovo lokac. In gradbeno dokumentacijo z vodo in elektriko na parceli, prodamo za 83.000 DEM. AGENT KRANJ 223-485 ali 0609/643-493 2124 Blizu Bleda prodam starejšo, manjšo hišo. 0720-052 1599 Več hiš v okolici Kranja na različnih lokacijah, različnih dimenzij prodamo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 2127 MIKE & Comp. prodaja in nakup nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. 0226-503 2129 Pri Poljanah prodamo hišo v III. grad. fazi skupaj s staro kmečko hišo, še vseljivo, parcela je 1200 m2, dovoz asfaltiran ter v okolici Gorenje vasi parcelo 5200 m2 z gradbenim dovoljenjem, ter več vikendov. Mike & co., 226-503_2141 V Tržiču prodamo stanovanjsko hišo - dvojček, CK na olje, telefon, dobro vzdrževano, na parceli 770 m2, možna menjava za stanovanje z doplačilom. Mike & comp., 226-503 V Kranju prodamo starejšo hišico, delno podkleteno, kmalu vseljivo na parceli 298 m2, za 150.000 DEM in adaptirano hišo na parceli 500 m2 za 170.000 DEM. Mike & Com., 226-03 2632 V Škofji Loki ali bližnji okolici kupim zemljišče za gradnjo ali stanovanjsko hišo. Kupinina takoj. 0622-851 2633 Prodamo STAREJŠO HIŠO v Kranju, cena 135 000 DEM, KRANJ (Orehek) - polovico HIŠE, garažo in drvarnico, cena 115 000 DEM. v Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno HiŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K3 KERN d.o.o. 0221-353 in Đ/fax 221-785 2894 PRODAMO ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, PRODAMO BLED ZASIP, dvos-tanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, PRODAMO KRANJ BITNJE: ' dvostanovanjsko hišo 12x10 m z 1 dvema garažama, ob zelenm pasu ' na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2956 PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO na parceli 450 m2 del dvojčka z garažo, 160 m2 bivalne površine, PRODAMO KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM, PRODAMO Kranj Drulovka vrstno hišo v IV.gr. fazi, 160.000 DEM in dokončano dvostanovanjsko hišo, PRODAMO KRANJ CENTER poslovno stanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2957 PRODAMO KRANJ atrijsko vrstno hišo z vrtom na lepi lokaciji, 2 garaži, 361 m2, uporabne površine, PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, PRODAMO PREDDVOR okolica maj-ši vikend na parceli 300 m2, 88000 DEM, PRODAMO KRVAVEC 1ss, cca 45 m2, apartma v hotelu prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2958 PARCELE PRODAMO PREDDVOR (okooica) lepo parcelo 1200 m2, z gradbenim dovoljenjem, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2960 PRODAMO pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok: dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA CENTER zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700 m2, 150 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2961 Prodamo večjo atrijsko večetalno HIŠO v okolici Škofje Loke. Samo resne ponudbe PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_3967 Prodamo LJUBNO starejšo hišo na parceli 500 m2, cena 75000 DEM, LESCE visokopritlično hišo 10x8 m, cena 300.000 DEM, BLED RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1800 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 4015 Hišo staro cca 24 let na Šenturški ?ori z gospodarskim poslopjem na 00 mz zemljišča brez centralne kurajve, lahko tudi za vikend, prodamo za 135.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4024 /POCN NEPREMIČNINE tel/fax:331-292,331-366, KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postale kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem VIKEND ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2959 PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo. DOM NEPREMIČNE, 22-33-00, 0609/650- 123 2962 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večja parcela za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_2963 Prodamo v Žiganji vasi hiša v 3. grad.fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 3399_ Prodamo v Britofu HIŠO z delavnico, parcela 900 m2, v Strahinju prodamo polovico HIŠE, pritlični del, parcela 636 m2, možna tudi menjava za stanovanje. K3 KERN d.o.o. 0/fax 221-353 , 221-785_3576 NAJAMEMO - BLED, LESCE za tujega poslovneža najamemo hišo z garalo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_3597 PARCELE PRODAMO: VIKEND PARCELE, 2 x 600 m2, 60 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_3598 VRSTNO HIŠO v Pristavi pri Tržiču prodam. Cena po dogovoru. 0311- 550 3664 Pritlično HIŠO z garažo Kranj Primskovo na parceli 350 m2, cena 125.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3952 MAKUER BLED d.O.O. PRODAJA NEPREMIČNIN] 4260 bled, Ljubljanska cesto 3, teL-064/76-461, fax:064/77-026 Bled - Dobe; ZAZIDLJIVO PARCELO 530 m2 prodam ali menjam za stanovanje, najraje v Ljubljani. O061/133-06-53_4068 Bled Zasip: ZAZIDLJIVO PARCELO 635 m2, vsa dokumentacija, 80 000 DEM prodam. 0061/125-10-90 4098 PARCELO v Kovorju - Nart, prodam. O061/612-589 4128 NJIVO na Črnivcu prodam 920 m2. 0712-518 4332 BAŠELJ prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo 200 m2 stanovanjske površine na parceli 708 m2 za 130.000 DEM. STANING 242-754 4352 NAKLO prodamo 1 nad. kmečko hišo 20x10 m z 464 m2 parcele na lepi lokaciji primerni za pooslovno dejavnost. STANlNG 242-754 4353 KRANJ okolica novejša hiša 9x9 s CK in v prizidku delavnica 9x8 m na parceli 900 m2. STANING 242-754 4354 V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO MANJŠO HIŠO DO 200.000 DEM IN VAM UREDIMO CELOTEN POSTOPEK. STANING, 242-754 4355 ŽELEZNIKI okolica prodamo starejšo hišo z 2000 m2 parcele primerna za vikend. STANING 242-754 4356 TRŽIČ prodamo ali zamenjamo dvojčka 112 m2 stanovanjske z 800 m2 parcele za 160.000 DEM. STAN-ING, 242-754_4357 ŠKOFJA LOKA ODDAMO v najem hišo s CK in 1000 m2 vrta mes. najemnina 700 DEM. STANING, 242-754 4mh AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6.4290 TRŽIČ t»Ufax: 50-502. mobitel: 0609/646-902 NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI W INŽENIRING d.o.o. Kranj, Poštna 3, tei:224 210, PODKOREN v bližni smučišč prodamo 2000 m2 zazidljive parcele z veljavno lokacijsko dokumentacijo po 50 dem/m2. STANING 242-754 4359 Pri Sežani prodam starejšo stanovanjsko hišo, možnost plačila na obroke. 053-990 4396 Zg. Gorje pri Bledu - prodamo starejšo HIŠO, komplet prenovljeno na 1000 m2 zemljišča, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609/ 643-493 4428 v Kranju prodamo starejšo HIŠO, komplet prenovljeno, z vsemi priključki, na lepi parceli 510 m2, garaža posebej, cena po dogovoru. AGENT kranj 0223-485 ali 0609/643-493 4430 HIŠO v 3. gradbeni fazi moderne zasnove na dobri lokaciji (cca 1000 m2 zemljišča) primerno za poslovno dejavnost v Dupljah pri Kranju prodamo. Cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609/643-493 4433_■ Kranj - okolica prodajamo VRSTNO HIŠO, lahko menjamo za starejšo z večjo parcelc-do 10 km. Košnik, s.p., 0332-041 4474 ZIDAN ČEBELNJAK možen vikend na lepi lokaciji v Podljubelju, prodam. O 58-75 4 4482 V Struževem prodamo starejšo visokopritlično HIŠO na parceli 800 m2. STANING, 242-754_4498 Prodam v Škofji Loki zelo veliko STANOVANJSKO HIŠO V IV. gradbeni fazi na zelo lepem kraju z veliko parcelo. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_4597 Prodam PRITLIČJE 60 let stare HIŠE 9 x 8 m z garažo in 200 m2 vrta z* 75000 DEM ali menjam za parcelo l začeto gradnjo. Šifra: PRIMSKOVO 4601 — V Kranju ali okolici kupimo stamos-tojno hišo z vrtom do cca 150.000 DEM,kupimo tudi polovico oz. dfll hiše z malo vrta. Mike & Comp., 226-503 461» Zazidljivo parcelo ali začeto gradnjo kupimo v okolici Kranja, Škofje Loke ali Medvod. Mike & Comp. 226-503 4618__ Prodamo večetažno vrstno hišo v Škofji Loki z lepo parcelo in lokacij^ Samo resne ponudbe!! PIA NEPRE' MIĆNINE, 623-117, 622-318 4637 Prodamo VIKEND ob smučišču Črni Vrh nad Idrijo. Vikend je narejen d° podaljšane Četrte grad. faze, parcela v izmeri 910 m2, prodajna cen? 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622-318__«40 Prodamo dvostanovanjsko hišo v Kranju. Hiša je v celoti opremljena, vsi priključki, dve garaži, stanovanjske površine 400 m2, parcel? meri 800 m2, starost 23 let. Prodajna cena 550.000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev jeseni 97. PIA NEPRE' MIČNINE, 622-318, 623-117 *g Prodamo stanovanjsko hišo v Lescah. Hiša ima vse priključke, staros' eno leto, parcela v izmeri 450 m2-Prodajna cena po dogovoru, rji NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 «•«___ Prodamo zazidljivo parcelo Železniki, v izmeri 2200 m2 namenjeno za gradnjo skladišča-delavnice. Infrastruktura urejena - voda in elektrin* na parceli. Prodajna cena 150.0W DEM možen dogovor. PIA NEPfl6,,' MICNINE, 623-1T7, 622-318 Stanmg 064 242 754 Kranj Prodajamo in kupujemo /a vaj. stanovanja hiše parc*'U vikende poslovne* pro*>t<»rc' Na relaciji od Kranja do RadovWJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCEL1-* NOVOGRADNJO ali staro hišo. J LESCAH prodamo na lepi loW™t komfortno atraktivno hišo, rnožno obrti, v Podkorenu hišo z možnos-J turizma, v KRANJU staro hi«£ APRON 331-292___jJS V Pristavi pri Tržiču prodamo vrstnf hišo. B.A.V, Koroška c. 5, Tržič, * 233___ V Kranju in okolici prodamo več B.A.V., Koroška c. 5, Tržič. 52-23J 4660__ V centru Kranja prodamo ParcJ^ 900 m2, v Hotemažah parcelo 2vy m2, v Podljubelju parcelo 930 rn^ lokacijsko dokumentacijo. BA d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-23J 4861____«Xj Kupimo več hiš, vikendov in pa/?v, različnih cenovnih razredi : B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tr*^ 52-233____> PRODAMO Olševek 1300 m2j£. ZIDUIVE PARCELE z vso dokum« 2 tacijo, Tupaliče - 2000 ' 0 ZAZIDLJIVO PARCELO, Sen'ca 1475 m2 ZAZIDLJIVO PARCfcJV Begunje - več ZAZIDLJIVIH P% CEL. K3 KERN d.o.o. O 221-3*' , fax 221-785 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZA0,., NUDI - TRIO "BONSAJ". «421- ^________y TRIO igra na ohcetih, obletnica^ lokalih, veliko petja. 0731-gjJ^jj; DUO vas zabava na poroka^, raznih zabavah. 0451-292 FANTJE Z VASI vam 19^^ porokah, zabavah itd. V 9^l"0^ lokalih, lahko tudi redno ali ob * ^ tedna. 0451-229 SVETOVANJE O ... SPOLNO PRENOSLJIV"1 BOLEZNIH DERMATOVENEROLOSK^ KLINIKA UNIVERZITETNE^ KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA nn„ mobitel 041 666 irj VSAK DEL0VNIK OD 12. - J* un OD 18. -19. URE J POSLOVNI STIKI p?trD|^PUJEMO DELNICE Save, 3$r°la, Krke in ostalih. »310-537 rvS^PAFrrNEFUA za odprtje DIS-hSJjKE! »041 665-741 4104 Krini Rodročiu Gorenjske (okolica DrŽ?»' Prevzamemo ekskluzivno tl^stevništvo tržno zanimivih arti-!^j>041 665-741_4105 £NlCE mX° in USNJENO KOTNO ^zt^ GARNITURO 260 X 210. __4694 KOSTANJA, beli JE-I'K lnv59Mp,R. TOMOS AVTOMA-368 nekai rabljenih oken. »451- 4697 "^ftll^TO in STEBRE M k0Z°" HIŠA, STANOVANJE, LOKALI - od A do 2 IZDELAVA, STORITVE in USLUGE. »332-260 165 Podaljševanje, oblikovanje in terapija pogrizenih nohtov z ekskluzivnimi ORLY-jevimt preparati iz Amerike, ki so zaradi kvalitetnih in Inovativnih izdelkov v nohtni kozmetiki številka Iširom po svetu. Priporočamo se za obisk na tel.: 064/33 26 20-JANJA PIA nepremičnine, centrala Ljubljana - Brod in i PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka Tel./fax: 064/622-318 in 064/623-117 obveščamo vse naše sedanje in bodoče stranke, da smo odprti podružnico na JESENICAH, na naslovu TITOVA CESTA 63. Tel./fax: 064/863-145 Ob tej priložnosti naj vam predstavimo še naše nove dejavnosti v sodelovanju s pogodbenimi partnerji: - celotni postopek od nakupa zazidljive parcele in vpisa v zemljiško knjigo, pripravo spremembe namembnosti, projektiranje vase nove hiše s pridobitvijo lokacijskih in gradbenih dovoljenj - gradnjo oz. postavitev objekta na ključ z ureditvijo okolice - omogočamo tudi gradnjo po fazah Prepričajte se o naši ponudbi, predvsem pa o naših konkurenčnih cenah, kvalitetni izvedbi in odlični organizaciji dela. Prodam ŠTEDILNIK 2 P + 2 E, Rade Končar, malo rabljen in BANJO za kopalnico, dolgo 1 m. »51-860 4703 STAN. OPREMA Zelo ugodno prodam dve omari ena trodelna. 0242-108 4248 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, DVOSED in dva FOTELJA. »55-422 4285 Prodam nove TELEČJE ustrojene KOŽE 100 DEM 1 m2. »725-605 Prodam OMARO - most raztegljiv dvosed in okroglo mizo. »730-518 4340 KOPALNIŠKO GARNITURO rabljeno, za simbolično ceno, prodam. »241-271 4463 Prodam KOPALNO KAD. »622-667 4539 Zaradi selitve prodam pohištvo (spalnico, otr. sobo, kavči, omaro, dnevno sobo.). »324-347 4564 Zelo ugodno prodam sedežno garnituro. »221-097 4666 Zelo ugodno prodam GOVEJE in TELEČJE USTROJENE KOŽE. »472-184 4705 ROLETE. ZALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. »211-418, 714-519 1722 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o.. Kranj, »222-754 1927 Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na »064/736-327 od 19-22 h 3846 S.P. ZIDARSTVO - izvajamo adaptacije, novogradnje, fasade, obnove dimnikov, urejanje dvorišč in poti, tlakovanje z vašim ali našim materialom. »061/614-221, vsak dan po 18. uri 3971 Prevoz blaga in selitve s kombijem CD 25. nos. 1500 kg. »331-724, Zdravko 4096 VEDEŽEVANJE ŠPORT Prodam 100 let stare LESENE SMUČI, zelo dobro ohranjene. »064/736-234 4288 Obdelava mansard (predelnih sten, stropa - v KNAUF sistemu), ter Armstrong stropov. »064/491-425 aH 224-373_222 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »O324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 PRODAJA IN POLAGANJE KAKOVOSTNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST ZA VSE PROSTORE VAŠEGA DOMA VAM NUDI LE-KERO, tel. 245-125, 245-124 401 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA UPRAVNA S0LA vpis v 1. letnik Informacije: 622-764 SANACIJA HIŠNEGA DIMNIKA - v enem dnevu! Koren Jože, Čopova 1, Žalec, »063/715-526 2791 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. »422-193 2968 PRODAJA IN POLAGANJE LAMI-NATNEGA, LAMELNEGA IN KLASIČ-NEGA PARKETA PO ZELO UGODNIH CENAH. PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUST IN UGODNI KREDITNI POGOJI POKLIČITE! LEKERO - KOKRICA, «245-125, 245-124, del.čas. 7-20. ure 578 CISTERNE ZA KURILNO OUE -nerjaveče ali železne izdelamo po meri ali v vašem prostoru. Izdelujemo tudi NERJAVEČE BOJLERJE -kombinirane po želji naročnika. »064-806-069, 0609-635-262 675 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je enostavna, pos-netki pa odlični. »222-055 769 Hitro in kvalitetno vam po ugodni ceni izdelamo predelne stene, vetrolove, stropne in stenske obloge, obnavljamo okna, vrata in vse vrste pohištva, katerega izdelamo tudi po naročilu. » in fax: 242-689 1417 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. »061/ 627-356 1543 Izračun dohodnine in Izpolnjevanje obrazcev. »310-176 3733 TV.VIDEO, STOLP, AVTORADIO, SAT.SPREJEMNIK in ostalo elektroniko vam popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center). »222-004 2339 RAČUNALNIŠKE MONITORJE popravimo v PROTON servisu. Bleivveisova 2 (kino Center). »222-004 2347 ZIDARSTVO - fasade, notranji ometi, tlakovanje dvorišč z materialom ali brez. »061/817-727_236» KERAMIKO, PARKET POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, UGODNO. Tarle, »323-585 2421 OLJNE GORILNIKE , avtomatiko, peči, cisterne dostavimo, montiramo In izvedemo meritve izkoristka. Beta-S, d.o.o.. tel. fax 874-059 2583 SPREJEMAMO NAROČILA ZA VODOVODNE INSTALACIJE NA NOVIH HIŠAH, TER RAZNA (MANJŠA POPRAVILA, PREDELAVE IPD.). MATERIAL BREZ DAVKA, SOLIDNE CENE. »211 -128 (tajnica) ali osebno od 6-8 ure in okoli 18. ure 4101 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. TESNENJE OKEN in VRAT. uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! »061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616 STKOJVO IZDELOVANJE estrlhov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...»242-037 3232_ Delam vsa gradbena dela in vse vrste fasad s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na obroke. »0609/622-946 3291 MONTAŽA VODOVODNIH INSTALACIJ in izdelava kopalnic, popravilo pip in bojlerjev itd. »712-104 4131 BELJENJE stanovanj HITRO IN KVALITETNO. «064/228-348 ali 061/823-896 4135 Izvajanje, sanacije in vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. «326-359 4313 arhing studio RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 Imate težave? Svetujem vam pri poslu, pomagam vam v težkih situacijah, vedežujem vam iz ciganskih kart - samo osebno! Vse težave bomo rešili skupaj! Pokličite! Naročite se lahko vsak dan na «061/ 1404-310_3007 KOVINSKE ZAŠČITNE IN OKRASNE MREŽE, STOPNICE HENKE - zavite, zložljive, okrogle...«064/806-026 3024 PRALNE, POMIVALNE STROJE popravljam. «331-450 od 7-8 h, čez dan 0609/634-088 3187 STROKOVNO OBREZOVANJE DREVJA in grmovnic, načrtovanje in zasaditve vrtov. «310-744 3476 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443, zvečer 3513 Sešijem in popravljam vse vrste ženskih in otroških oblačil. »328-232, po 17. url 3553 Izdelujemo načrte za vse vrste gradbenih objektov, adaptacij, itd., ter notranjo opremo za zasebnike in podjetja. Izbira tipskih načrtov stanovanjskih hiš. C. Iva Slavca 5,4000 Kranj Tel.: (064) 224-815 W«^)inWIIOWaM«MIMieiMIMIIIIIIPt>>»«WW*WIII)MIMWIIIIII|||MII*«NtW DEKLARACIJE oblikovane s tekstom, črtno kodo in grafiko Izdelamo ekspresno. «634-665 4317 Oblikujem in tiskam seminarje, spise, prošnje... «82-689 4328 Postavitev kmečkih peči, kaminov, zidanih štedilnikov, polaganje keramike. «685-173 4331 Obrezovanje sadja, živih mej. celoletna košnja in urejanje okolice. «471-882 4360 čiščenje talnih oblog, sedežnih garnitur, oken, stenskih oblog... LESKET 211-338_4408 Vso dokumentacijo v zvezi s prodajo ali nakupom nepremičnine vam uredimo od A do Ž. Za informacije pokličite AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493_4431 Izvajamo gradbena dela, polagamo keramične ploščice, tlakovanje dvorišč. « 064/632-437 4436 _ avtotehna WĐ@ tehtna odločitev opels moj naslednji avto HN* VIS Jesenice, Cesta Borisa Kidriča 6, tel: 064/ 861-240 • AVTOTEHNA VIS in Pintar, Koroška 53 a, Kranj, 064/224-621,212-191 • AVTOTEHNA VIS in Pišek, Grenc 37, Škofja Loka, 064/634-930 ELEKTRO SERVIS s.p. Tel.: 064/685-444, GSM 041/665-635 POPRAVILO PRALNIH STROJEV, EL. BOJLERJEV IN EL. INSTALACIJ Z GARANCIJO! Popravila vseh TV aparatov TV Gorenje tudi na domu. 0331-199 4456 VODOVODNE INSTALACIJE - hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Košnik, s.p., 0332-041 4473 Izolacije mansard, montaža strešnih oken, laminatnih parketov in ostalih stenskih in stropnih oblog. 0411- 051 4477 MIŠO s.p. KRANJ Tel.: 064/326-612 Tel,: 0609/641-064 • montaža in servis senčil rolete, žaluzlje, lamelne zavese • montaža: talnih, stenskih in stropnih oblog • suhomontažna prenove oken in vrat • brušenje in lakiranje vseh vrst parketov • Izdelava in servis pohištva • polaganje laminatnih parketov Popravilo gosp.aparatov in plinskih štedilnikov za vso Gorenjsko. 057- 695 4567 POPRAVLJAMO IN TAPECIRAMO vse vrste pisarniških stolov. 0064/ 324-741, 0609/643-281 4581 Izvajam vse vrste notr. in zunanjih pleskarskih del. 056-715 4583 Oblaganje tal, sten z kamnom, brušenje kamna, izdelava škarp. KLESAR 326-165_4589 Kvalitetno izdelujem SMETNJAKE ralzličnih velikosti in ŽEBLJE raznih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, 0326-426 4603 IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - jogijev. 0064/411 -808 35414 STANOVANJA V Kranju nujno kupimo več 1 ss stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane interesente. AGENT Kranj 0223-485, 0609-643-493 123 KRANJ PLANINA 1:1 ss preurejeno v 1,5 ss, 45 m27IV., 1950 DEM/m2, prepis in selitev takoj. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3183_ Prodamo KRANJ 1 garsonjero 22 m2 v centru mesta, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 3396 Prodamo več enosobnih, dvosobnih in trosobnih stanovanj v Tržiču, v Kranju, Tržiču in na Jesenicah kupimo več stnaovanj različnih velikosti. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52- 233 4663 LESCE prodamo garsonjero 28 m2, vsi priključki, cena 50000 DEM. POSING, 224-210 4668 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 V Radovljici prodamo GARSONJERO v hiši, 28 m2, CK, balkon, ločena kuhinja, uporaba dvorišča, cena 55000 DEM. MIKE & comp., 226-503 4«12 V Šortijevi takoj kupimo več različno velikih stanovanj. Mike & Comp., 226-503 4613 KUPIMO KRANJ GARSONJERO Za gotovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2953 ODDAMO ŠKOFJA LOKA: stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica 3ss v hiši s posebnih vhodom, garažo in vrtom, CK., tel., 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 2954 V Kranju kupimo več 1 ss stanovanj po možnosti na Planini ali bližnji okolici do 70.000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 V Šenčurju zamenjamo 1 ss stanovanje, 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enake kvadrature v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 134 2 ss stanovanje s kabinetom na Planini III, 70.90 m2, v petem nadstr., lepo vzdrževano, obrenjeno na sončno stran, z balkonom, z vsemi priključki, takoj vseljivo, prodamo pod nujno za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 135 Menjava na Jesenicah 2 ss 70 m2 menjamo za 1 ss tudi na Jesenicah, RADOVLJICA 1 ss, 49 m2 menjamo za Kranj, v šoriijevem naselju. K3 KERN d.o.o. 0221-353 in 0/fax 221-785_789i Prodamo RADOVLJICA 2 ss 50 m2, cena 78 000 DEM, 2.5 ss po 60 m2 na Gradnikovi z opremo, cena 90 000 DEM, BEGUNJE - Zgoša v pritličju HIŠE 60 m2, cena 55 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353 in 0/fax 221-785 2N3 k oLaau # ^ BOUTIQUE(f ^* MATURANTSKE. BIRMANSKE m POROČNE OBLEKE (A9 ^ITALIJANSKA M0t%> s^v? £j Dvosobno stanovanje vsaj v prvem nadstropju ne višje od tretjega do 85.000 DEM kupimo za znanega interesenta, po možnosti na Planini z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 357 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ NAJAMEMO GARSONJERO, 1SS ALI 2 SS STANOVANJE. POSING d.o.o. 0224-210 in 222-076 512 V KRANJU, ŠK.LOKI, RADOVLJICI, LESCAH IN MEDVODAH TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS, 2 SS IN VEČ SS STANOVANJE. POS-ING d.o.o. 0224-210 in 222-076 513 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_953 Prodamo 2 ss v Škofji Loki Podlubnik v izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nads., zastekljen balkon, staro cca 18 let, prodajna cena 100.000 DEM. Prepis možen takoi. selitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117 622-318 997 PRODAMO KRANJ Planina III ATRIJSKO 2+2, 92 m2, obnovljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2950 PRODAMO KRANJ Planina III AT-RIJSKO 2+2, PRODAM ŠKOFJA LOKA, 3,5 ss, 38 m2, 35m2 atrija, j obnovljeno, PRODAMO KRANJ Šor-Ilijevo nas. GARAŽO za 11.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2952 d.o.O. H tel.fdx:064 52 233 Koroška cesta 5 4290 Tržič ODKUP DELNIC: SAVE, PETROLA, PIVOVARNE UNION In druge... ■■■ ■■■ ■■■ 1T064/312-385 Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite, ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 pogovorili se bomo o najboljši možni variatni. 1730_ Na Frankovem nas. prodamo dve enosobni STANOVANJI z vsemi priključki. Cena ugodna, možnost dogovora. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 1950 V KRANJU PRODAMO 3 SS V MIRNI OKOLICI 71 m2, v IV. nadstr. tkaoj vseljivo, bližina VODOVODNEGA STOLPA, brez CK, za 100.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 2120 Prodamo 2 sobno stanov. 68 m2, IV. nad. , CK, balkon, 100.000 DEM. Mike & Co., 226-503_2131 Prodamo 2 ss 72 m2 in 40 m2 podstrehe, mansardno, CK, 115.000 DEM. MIKE & Comp., 226-503 2133 Kranj Planina II 2,5 ss, 85 m2, pritličje z atrijem prodamo ali menjamo za dva manjša stanovanja. Mike & Co., 226-503 2136 Kupimo več različno velikih stanovanj v Kranju ali okolci, tudi v Škofji Loki in na Jesenicah. Mike & Co., 226-503 2139 Prodamo na Zlatem polju 3 ss 71 m2, pritličje, balkon, CK se napeljuje, 90.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 Prodamo pri Vodovodnem stolpu 3 ss, 71 m2, 4. nad., CK se napeljuje, takoj vseljivo, prodamo za 100.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 2629 Ugodno prodamo KFIANJ 3 ss 75 m2, v pritličju, cena 105 000. K3 KERN d.o.o. 0221-353 in 0/fax 221-785 2890 NAJAMEMO KRANJ 3 ss. neopremljeno, s CK in telefonom, NAJAMEMO KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2955 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-48 ali 0609/643-493 4019 Dvosobno pritlično stanovanje na Drulovki z velikim atrijem, končno, z CK In vsemi ostalimi priključki, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj prodamo za 125.000 DEM. AGENT 223-485, 0609/643-493 4020 V Zg. Gorjah prodamo 2 ss 49 m2, v večstanovanjski hiši, brez CK z balkonom v drugem nads. za 65.000 DEM. AGENT 223-485, 0609/643-493 - 4021 V Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje 63 m2, v I. nadstr. z etažno CK, v starejši hiši za 63000 DEM. AGENT 223-485 ali 0609/643- 493 4022 Nujno kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4023 Iščem manjše STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Nudim tudi pomoč v gospodinjstvu. 0623-039 4122 V Kranju pri zdravstvenemu domu prodamo 3 ss v IV.nads. z vsemi priključki, etažna CK na plin, takoj vseljivao, prenovljeno, 69 m2, 120.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_4177 V Kranju prodamo 2 ss, IV. nad. nizki bloki 74 m2, na ul. J. Platiše, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj, za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 aH 0609/643-493_4178 Nujno najamem GARSONJERO ALI 1 sobno stanovanje. 0323-834 4302 Prodamo Izola 2 ss 72 m2 v I. nads., z garažo, vrtom in letno kuhinjo, prodamo za 120.000 DEM, BLED 1 G 27 m2 v alpskih blokih, BLED 2 ss 70 m2 v visokem pritličju, CK, JESENICE 3 ss 75 m2. cena 75000 DEM, 2,5 ss 68 m2, cena 68000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 3397 Prodam atrijsko stanovanje na Planini 3, vel. 88 m2 s kletjo, Kranj 2 ss v 7. nadstr., Planina, cena 102 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, tel in fax 221-785 3575 KERN d.0.0. NEPREMIČNINE ,el" SaJuu Maistrov trg 12 1«: §1-785 4000 Kranj PRODAMO KRANJ Planina III: ATRIJSKO, 3ss, 80 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123_3596 Kupim STANOVANJE v Tržiču na Deteljici, Bistrica od 50 m2 - 60 m2. Plačam z gotovino. 0332-652, po 17. Uri 3622 Novo GARSONJERO prodamo 27 m2 po 2200 DEM. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00. 0609/650-123 3951 Prodam 2 ss na Sp. trgu v Škofji Loki, 70 m2 za 85000 DEM, etažna CK. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 3968 Pri Vodovodnem stolpu v Kranju NUJNO PRODAMO 4 sobno stanovanje, 84 m2, 1. nadstropje, 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 STRAŽIŠČE prodamo 3 sobno stanovanje 59,6 m2 brez CK. STAN-ING, 0242-754_4351 Najamem GARSONJERO, 1 ss ali 2 ss, Kranj - Bled - Tržič. 0328-593 dopoldan 4400 Zamenjam 2 ss na sončni lokaciji za starejšo hišo na Gorenjskem. 0863-098 ali 861-052_4437 ODDAM SOBO z balkonom, kuhinjo in souporabo kopalnice za cca 1 leto s 6. mesečnim predplačilom. 0312- 574 4442 ODDAM 1 ss opremljeno STANOVANJE v Tržiču. Cofrič, T. Dežmana 4, Kranj 4448 Takoj kupim starejše stanovanje v Škofji Loki. 058-719 4462 JESENICE - prodam 2,5 sobno stanovanje, oktober, 68000 DEM. 081-876 4494 V najem ODDAM starejšo hišo najboljšemu ponudniku. Žabnica 57 4549_ Smo mlada tričlanska slovenska družina. Potrbovali bi stanovanje. Šifra: POMOČ 4569 Oddam ogrevano opremljeno SOBO. 0323-963 4807 nepremičnine 064 22 33 00 Na Zlatem polju prodamo 2 ss 61,50 m2, etažna CK, II. nad., prodamo za 100.000 DEM. Mike & Comp., 226- 503 4614 V Tržiču prodamo 2 ss, mansardno stanovanje, 62 m2, III. nad., balkon, CK. Mike & Comp., 226-503 4615 Prodamo več trosobnih STANOVANJ v škofji Loki. Partizanska c. In Podlubnik. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622- 318 4636 Prodamo enosobno stanovanje v Škofi! Loki, v izmeri 37,52 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, klet, lepo vzdrževano. Prodajna cena 68000 DEM. Prepis možen takoj vselitev konec aprila 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 4638 G S ITD" mobilni telefon Panasonic Telefaks KX-F1100 BX/S na navadni papir s telefonom In tajnico Tel.: 080-1590 BREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INFORMACIJE telefon trade UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, tel.: 064 222-868 PE KR : Ljubljanska 1, tel./fax: 064 222-150 PE LJ : Brilejeva 12, tel./fax: 061 1590-232 PE LJ : BTC - hala A, tel./fax: 061 1852-710 POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: v BITNJAH: starejšo hišo na parceli 500 m2 v SEBENJAH: pritličje nove hiše na parceli 800 m2 v LJUBNEM: starejšo manjšo hišo na parceli 500 m2 v PREDDVORU: 2/3 hiše. parcela 613 m2 v RADOVLJICI: 2 SS 50 m2. v 2. nadstropju na BLEDU: apartma 22 m2 v alpskih blokih v KRANJU: 2 SS 68 m2 na Planini v 7. nadstropju v KRANJU: mansardno stanovanje 77 m2 na JESENICAH: 2 SS 54 m2 v 4. nadstropju v KRANJU: mansardno stanovanje 77 m2 na JESENICAH: 2 SS 54 m2 v 4. nadstropju v KRANJU: 3 SS 75 m2 na Dražgoškl v pritličju v CERKLJAH: starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem K3 KERN d.o.o., tel. 084/221-353, tel In fax 221-788 Prodamo Kranj 2 ss predelano v 2,5 sobno v II. nadstropju, cena 102.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 4645 Prodamo Kranj Planina 2 ss v izmeri 62 m2, 6. nadstropje, cena 105.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 4646 InepremićnineI 064/226-503 V Kranju prodamo lepo vzdrževano, sončno stanovanje 85 m2, CK, tel, cab ali menjamo za manjše. 0327- 464 4655 PRODAMO STANOVANJA: garsonjero na Bledu, 1 sobno v Lescah, 3 ss v Kranju. Kupimo manjša stanovanja v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in najamemo 1 do 2 ss v Kranju in Radovljici. APRON 331-292, 331-366 4656 BLED Alpski bloki prodamo garsonjero 34,50 m2, vsi priključki, nadstrešek za avto. Cena 69000 DEM. POSING. 222-076_4669 JESENICE prodamo 3 ss, 75 m2, lepo urejeno, vsi priključki, cena 75000 DEM. POSING. 222-076 4670 JESENICE prodamo 3 ss v hiši 78 m2. CK. tel., cena 50.000 DEM. POSING. 222-076_4671 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 1 ss 42 m2, komfortno, cena 75000 DEM. POSING, 224-210 NUJNO KUPIMO GARSONJERO. ENOSOBNO ali ENOINPOLSOBNO stanovanje v škofji Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 KRANJ Planina I prodamo 3 ss 84 m2. Vsi priključki, cena 128.000 DEM. POSING, 224-210_4673 KRANJ Center oddamo dvosobno stanovanje, opremljeno, CK, tel, takoj vseljivo za 650 DEM/mes. POSING, 222-076_ 4674 RADOVLJICA oddamo več 2 ss za 500 DEM/mes. POSING, 224-210 4675 KRANJ oddamo garsonjeri Šorlijevo nas. Planina I, cena 350-400 DEM/ mes. POSING, 222-076_4676 KRANJ prodamo dve 3 ss, Mohorjev klanec 80 m2, CK, adaptirano za 90.000DEM in 75 m2, vsi priključki za 89.000 DEM. POSING. 224-210 4677 Kranj Planina II prodamo 2,5 ss 70 m2, komfortno za 107.000 DEM. POSING 222-076_4678 Kranj Planina III prodamo 1,5 ss 51,90 m2, balkon, vsi priključki za 95.500 DEM. POSING. 224-210 4679 Kranj Planina I prodamo 2 ss 63 m2, vsi priključki za 104.000DEM. POS-ING, 222-076_4680 KRANJ CENTER prodamo 2,5 ss 64 m2, adaptirano, meščansko za 100.000 DEM. POSING. 224-2104681 Kranj Planina I prodamo 2 +2 kabineta, atrijsko, vsi priključki za 135.000 DEM. POSING, 222-0764682 KRANJ PLANINA II in PLANINA III prodamo 1 ss 43 m2, za 75.000 DEM. POSING, 224-210_4683 V Kranju ODDAMO PRITLIČNI DEL HIŠE z opremo, CK in telefonom, BLED 2 ss z opremo, ŠKOFJA LOKA 2 ss v bloku z opremo. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-7854692 KRANJ- STRAŽIŠČE prodamo 3 ss stanovanje, 61 m2, CK, tel., za 79 000 DEM. Primo d.n.o. tel/fax 50-502. mob. 0609/646-902_46M V Stražišču ODDAMO 3S stanovanje, neopremljeno, najemnina 700 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. TRŽIČ - Ravne, PRODAMO 1.5 sobno stanovanje, 56 m2, 78.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2S stanovanje, 61 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ZBILJAH oddamo 1/2 nove stanovanjske hiše, v lepi in mirni okolici, s pogledom na jezero. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRODA; , MO 1 S stanovanje. 45 m2, 74.000 , DEM; 2S stanovanje, 53 m2, 75.000 , DEM; 2S stanovanje, 58 m2. 92.000 t DEM In 3S stanovanje, 75 m?. J 110.000 DEM. SVET NEPREMlC* \ NINE, 330-112. NA DRULOVKI prodamo 2 S novanje. 57 m2,110.000 DEM. SVF NEPREMIČNINE, 330-112. NA PLANINI I in III prodamo več 2 s stanovanj, SVET NEPREMIČNIN^ 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranl11 PRODAMO obnovljeni 3 S stanova^ DEM. SVET NEPREMIČNINE, 112. Pri Vodovodnem stolpu v KrarJ" prodamo 3 S stanovanje, 71 f|r 100.000 DEM. SVET NEPREMI0 NINE, 330-112 VARSTVO VARSTVO na vašem domu. Nahaja. mo se v Žabnici. 0312-251 Jjg Nudim varstvo vašemu malčkuJ popoldanskem in večernem čast0, 0312-369, Marjeta, po 13. uri VOZILA DELI "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni J novi rez.deli, odkup avtomobil"' 0692-194__»g VLEČNE KLJUKE - EUROKLJUj izdelava in montaža. 0 633-5^ delavnica 0609/639-308 Po delih prodam Z 101, Z 750,126P; ter Boch črpalko Fiat Rltmo. 95J, 176 43'- Prodam novo TOVORNO PRlKOf, CO za osebni avto, 460 (1,50x1,70). 0730-246 / K9 43" SMERNIKE za OPEL ASTRO, ug°£ no prodam. 0331-896 Kupim OPEL KADETT, letnik 19^J prednjo levo luč. 0O61/815-325j^ Prodam POKROV MOTORJA *' CLIO 40 % ceneje. 0891-029 ^ TV-VIDEO-AUDIO-HM ZASTOPSTVO IH PftOl Od PiorveEn Qi NAJCENEJŠI DOLBY .,. PROLOGIC RECEtVEft 49#*. * i IN KOMPLET PETIH S SUBWOOFERJEM 32.90» PRI NAS JE DENAR 1 VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAtfS CANKARJEVA 5, KB^J TEL.:064/222-055 VOZILA _,----m Odkup, prodaja, prepis vozil, menjava staro za staro, moženi *^ AVTO AS.d.o.o., Polica pn Na* | 0471-340 ali 312-255 Odkup, prodaja vozil lastništva. O 325-981 _ ODKUP-PRODAJA RABLJENI^ ZIL - KONKURENČNE ffiv STARO ZA STARO, KREDIT. *• J 298, 0609/643-202 -'—^T7e!% Avtomobilisti, akumulatorje ij0 v Topla, Atsa z dveletno Q^aJnM od 4.390,00 SIT dalje, nudi A" 1^ BIRA Prašen Slavko, Smledn'5 £ irče, 0 064/324-802 L NAKUPOVALNI IZLET vJtfJPJI Madžarsko vsak teden. 04*' > 2594_____'gif* Odkup, prodaja vozil W ^pfjL menjava staro za staro- j* AVTO. 0634-148 Al ^/li^jBf~TRADING, d.o.o. OVIM RAČUNALNIK/% TISKALNIKI PC CD ROM • MUL TIME DIA SERVIS RAČUNAL. OPREME T^/, video, zvočne. MPEG kartice, Co F?OM bralne in zapisos/alne enota, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, Potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 t. { Obiščite nas vsak dan t\ od 9-13 in 15-18.30 ure i | Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj / I^^SOm hewlett BfFffffffl *$t£TE LO&iTfGH R 5 3/91, 5 v, 60.000 km, kovinsko siv, ohranjen, prodma. «715-331, zvečer 4320 vfeSfm R 4 GTL in skladiščni •^<^_B53-218, zvečer 3533 15/^PA323, 1.3 letnik 1988, reg. do uq|w'' garažiran, lepo ohranjen, *<^J>rodam. «621-414 3870 658°^ GOLF JXD, 12/85. «862-1^*"^^- 3863 ALFA rOmeO 33 1.5 TI, leto •51. 89. 1 • lastnik, cena ugodna. Z 101 GTL 55,1. 85,12400 km, rdeče barve, reg. do oktobra, cena po dogovoru, prodam. «57-416 4304 AUDI 80, I. 87, prodam. 4305 88, cena 2200 DEM. 4251 -400 SU7 ir*~ 90, ^m R 19 CHAMADE, 1.8 GTX, I. barv«, do avgusta, metalno sive J^cena po dogovoru. S323-689 in Alc? 2ASTAVA 126 P, letnik 1989 d°brQ«kROME0 33 1.5, letnik 1985, ^l^anjena. »332-276 4264 Itjt}^ OMEGA 2.0 ICD (limuzina), ^ert 'ffj. reg. do 6797, vsa oprema C^na 1? ITI6' zelo dobro ohranjen. >t^£00 DEM. 0332-755 4266 9l!»a£ ŠKODO FAVORIT 135 L, I. y^»H)67, 0609/647-421 4266 kararnbolirano vozilo. «061/ •5^l°g0y6l 4-0 1 3 4270 "J^SSjRfJ. 84. «451-741 4272 n 4 r i r° 8ervSi,'' 89, re9- cel° leto- ravno JL6na 2qnn'r^modre barve, prodam. -^^DEM. «422-212 4275 ff*K5^r 1-6 TDI KARAVAN, o!?k|a. ha: !tresne letve, tonirana •p. 130 000 odbiJači- letnik 1989/ Prodam JUGO 55, I. 90, dobro ohranjen. «715-062 4306 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, I. 93, 52000, garažiran, zelene barve, ohranjen, 7200 DEM. «719-505 4307 Ugodno prodam OPEL RECORD 1980, reg. do junija 1997. «327-089 4308 Prodam ALFO 33, letnik 1987, reg. do 7/97. Motor generalno obnovljen, cena 4400 DEM. «801-726 od 18. do 21. ure 4310 VEDEŽEVAJE - TAROT 090 41 02 S5K km, 13.000 DEM. ■ K0S tt£ra0nJen OPEL KADET. I. ^^«688-166 4279 !S^rceGn»LF JGl- r*9' d0 T58 1 ce"a po dogovoru. «242- r?****-^__ 428' ^odatn»SSAT 20 16 V. limuzina - ,^™a_oprema. «222-5144286 SjBlffiS45- l90. bele barve. 525-819' Cena 2500 DEM- pTr~~-------- 4289 len^^TTol----- IN VBn2^UGIJA Prodam GOLF diesel, L.90. «731- 261 4322 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1989. «51-737 4334 Prodam LADO 1200 S, I. 87, prevoženih 72000 km, registracija 31.8.97. «66-766_4336 Z 101 I. 82, odlično ohranjena, garažirana, drugi lastnik, prodam za 100.000 SIT s prikolico. «57-214, zvečer 4338 Prodam OPEL KADETT 1.4 SOLZA. 3 v, bele barve, lepo ohranjen. «802-599 4343 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 90, reg. do 9/97, lepo ohranjen, drugi lastnik, 52000 km, 3600 DEM. «421-499 po 16. uri 4344 Ugodno prodamo: R 19 GTS I. 90; TRAFIC FURGON povišan I. 93; AX ALURE 1.1 I.93; LADA SAMARA 1.3 I.92; CITROEN ZX 1.4 I.93, CLIO 1.2 RN 5 v 1.93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. «422-522, RENAULT PREŠA CERKLJE! 4346 GOLF I. 82, reg. do 9/97, bel, ugodno prodam. «411-842 4350 Prodam R 4 GTL, I. 87/88, reg. celo leto. «421-429 4364 KADETT 1.3 S, I. 89, moder, 4xnove ume, 8600 DEM, VECTRA 1.6 IGL. I. 3, rdeča, oprema. 16500 DEM, R 5 CAMPUS, I, 93. 5 v. reg. 12/97, rdeča, 8500 DEM, GOLF 1.8 GL, I. 95/96, perla vijol, 2x air bag, klima, 6000 km, 24500 DEM, BMvV 316, I. 88, metalic, reg. 7/97, 8800 DEM, VITARA 1.6 I.95/96, modra, klima 34900 DEM, AUDI 80 1.6, I. 90, moder, prvi lastnik, 14.900 DEM, JUGO 45 KORAL I. 89, krem, reg. 4/ 97, 2100 DEM, AUDI 80 2.8 QUA-TRO, I. 91/12. črn. 23500 DEM, VECTRA 1.6 I, I. 91. bela, 92000 km, 13500 DEM, ASTRA 1.6 IGL. I. 93. modra, reg. 2/97, 16900 DEM, VOJAGER 2.4 SE. I. 96, vsa oprema. 52000 DEM, CAMARO 3500, I. 96, 16000 km, 47000 DEM. AVTO LESCE, «7 1 9-118 4366 GOLF JGLD, I. 85 in Z I «714-311 85, prodam. 4321 R 19 GTS, I.90, 75000 km, reg. 12/ 97, 1. last. 9700 DEM, PUNTO 55 S, I. 94, rdeč, 10.900 DEM, SUZUKI SvVIFT GTI, I. 90, bel, reg. 11/97, 9900 DEM, MERCEDES C 180 ESPRIT, I. 93, moder. 37500 DEM. GOLF JXD, I. 89. met. zelen, SS, reg. 11/97, 8900 DEM, VOYAGER 2.5 SE TD. I.93, zelen, 127.000 km, 31500 DEM, LADA NIVA 1600, . 93, bela, original spojlelrji, 35000 km, 9500 DEM, R 5 CAMPUS diesel, I. 91, črna, 5 v, SS, AR, 6100 DEM, DAIHATSU CHARADE TD, I.90. 5 v, reg. 2/97, ALU 6900 DEM, JEEP CHEROKEE 2.1 TD, I. 92, črn. 28500 DEM, MODEO 1.8 CLX I. 94/ II, zelen. AC, AIR BAG, ABS, 4 V, reg. 2/98, 22600 DEM, ASTRA KARAVAN 1.6 I, I. 93, bela, SV, AR, 17300 DEM. AVTO LESCE, 719-118 4367 R5 CAMPUS, I. 92, rdeča, 3 V, 17300 DEM, SUBARU JUSTY 1.2 GL, 4 WD, I.90, zelen, 10.800 DEM. AVTO LESCE. 719-118 4368 Prodam JUGO 45 A, I. 86, dobro ohranjen. «56-142 4369 Prodamo FIESTA 1.3 I. DAIHATSU 1.6 16 V, BX 1.6. 5500 DEM. R 4 92/ 12, 4800 DEM. Možen kredit, staro za staro. «323-298, 0609/643-202 4370 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 90. «323-558 4371 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1988. «061/627-571 4372 Prodam MERCEDES 190 E 2.0. «725-637 4373 ZASTAVA 128 SKALA 55, I. 89. prevoženih 69000 zelo dobro ohranjena. «327-369 4378 Prodam bel GOLF, letnik 1981, reg. celo leto. «328-958 4382 r738-113 t Prodam R 4, letnik 1991. Hrastje 51, Kranj_4403 OPEL ASTRA 1.6 I, GL s kat., I. 91. model 92, reg. celo leto, servo volan, radio, lepo ohranjen, prodam za 12900 DEM. «242-456_4405 VW VENTO 1.8 I GL, I. 8/93, 43.000 km, metallk rdeč, prvi lastnik, pro-dam. «310-588_4411 Prodam R 4 GTL. I. 89. «332-439 4412__ Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L. I. 12/91, reg. do konca leta ln zelo lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Be-gunje 160. «733-142_44ie Prodam OPEL KADET, letnik 1983. «211-884 4419 Prodam JUGO 45, letnik 1986, zelo lepo ohranjen, prevoženih 90.000 km, za 1300 DEM. «624-450 4439 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen JUGO 45 AX. «403-308 4441 GOLF 1.3, 1.89, garažiran, prodam. «736-219 4445 Prodam OPEL CALIBRO 2.0 i, 1.11/ 91, rdeče barve, el. nastavljiva ogledala, nastavljiv sedež, servo volan, radio, ugodno! «59-207 4446 Prodam Z 55 SKALA, 1.89, dobro ohranjen, reg. do 13.1.89. «422-762 4447 Ugodno prodam GOLF 1.4 CL, 1.94/ 6, prvi lastnik, dobro ohranjen. «731-025 4451 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989, rdeče barve, reg. celo leto. «311-279 4457 Prodam ASTRO 1.4 GL, I. 91. ohranjen, ugodno. «422-163 4458 UOSKA (več kot plesna aola) V Kranju, Škof (i Loki, Radovljici, In na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/411-581 Prodam VVV HROŠČ 1200, ohranjen, registracija oktober 97. «212-191, 224-621 4464 Ugodno prodam Z 101 I. 84 in FIAT 126 P, .88, oba registrirana. «332- 289 4465 Prodam FIAT TIPO 1.4 S l. 93, HYUNDAI PONY 1.3 LS, 1.90. «411-860 4466 Prodam HYUNDAI PONY 1,5 LSI HB, 3 v. I. 94. «411-860 4467 Prodam BMW 316 I. 86, reg. celo leto, dobro ohranjen. «401 -328 4475 Prodam R 4 letnik 1992. šlibar, Sr. Dobrava 12, Kropa 4479 Prodam WV I. 75. «451-086 4484 Prodam R 18 I. 84, reg. ravno potekla, karamboliran, zadaj desno. «84-147 4489 FORD MONDEO 1.8 RS, . 95, kot nov, ugodno prodma. «78-413 4491 Ko je bil nov, je imel vse kar imajo veliki, zdaj, ko je starejši, pa ima se več - CLIO 1.2 RN. I. 93, rdeč, 39000 km, ohranjen. «211-780 4495 Prodam Z 101 1.1 GX, I. 1987. «310-537 4500 Prodam JUGO 55, letnik 1989. Grajska 23, Bled 4502 Prodam JUGO 45, I. 88, reg. 7/97, rdeč. «861-118 4503 HYUNDAI PONY 1.3 LS, I. 91. možnost kredita, prodamo. AVTO- GARANT 634-231_4505 Ugodno prodam JUGO 55, I. 88. «312-335_4506 JUGO 55, dobro ohranjen, prodam. «802-726 4507 \\10o\'diookum mobitel S\m\ Stružnikova /9 4208 ŠENČUR Tel., Fox: 064/411 0I6 AVTOAKUSTIKA ^^lrne- KENV/OOD %Phonocar CD PioiNieen- T»» Ari ot Enfrtskmtnt • BLAUPUNKT DUM IDC BoKhOrupp«, i k 11 Lil O mac) DECKER TIPO 1.4 ,1. 91, temna stekla, radio, izredno ohranjen, prvi lastnik. «325-077, 041 662-698_4386 OPEL KADETT 1.4 S, 90/9, rdeča, radio, izredno ohranjen, prvi lastnik. «325-077, 041 662-698 4387 Prodam R 18, letnik 1986. «721- 182 4394 Prodam VW 1300, I. 70, za rezervne dele. «64-422 4420 CROMA 2.5 TD, I. 88. 173.000 km, reg. do 9/97,metalik sive barve, prodam ali menjam. «422-593 4422 R 11 TSE, 1.4 I. 87, 146.000 km, metalik sive barve, z zelenimi reg. tablicami, ugodno prodam. «422- 593 4423 HONDO CRX 1,6, 16 V, letnik 1988, prodam. «53-334, 451-035 4424 SCHIROCCO 1.6 GT, I.82. reg. do 8/ 97, lita platišča, nove gume 195 X 15, radio 2 X 300 W, ugodno prodam. «064/461-719 4429 Prodam JETTA JX, 1.87, reg. do 3.7.97, prevoženih 120 000 km, možnost menjave za OPEL VEC-TRO. «862-152 4435 JUGO 45. I. 89. prodamo. AVTO-GARANT 634-231 4512 VW 251, TRANSPORTER zaprt, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4513 MAZDA MX 3 I. 94, kot nov. možnost kredita, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4514 NISSAN SUNNY I. 87, možnost kredita, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4515 ZASTAVA 101 GT 55,1. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4516 PEUGEOT 405 GL I. 90, odlično ohranjen, možnost kredita, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4517 BMW 318 I, I. 92, kot nov , možnost kredita, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4518 VW GOLF JXD, I. 87, prodamo, možnost kredita. AVTOGARANT 634- 231 4519 OPEL SENATOR 2.5 E I. 84, vsa oprema, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4520 AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO, AVTOVLEKA NON - STOPI JAKŠA, tel.: 064/241-168 JUGO 55, 1.90, reg. do 2/98, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4521 OPEL KADETT 1.3 karavan, I. 89, ugodno prodamo. AVTOGARANT, 634-231 4522 RENAULT 4 GTL. I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4523 SEAT CORDOBA I. 95, 1.8 GLX, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4524 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL, ugodni krediti. AVTOGARANT. 634-231 4525 FIAT CINOUECENTO I. 95, lepo ohranjen, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4526 PEUGEOT 405, GR, I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4527 Prodam GOLF letnik 1988. «64- 379 4529 Prodam Z 101,1. 90. Zg. Brnik 40 C. Cerklje 4530 MAZDA 323 1.3 I. 85, ugodno prodamo, možnost kredita. AVTOGARANT 634-231 4531 Prodam R 4 I. 90, reg. do 9/97. «58-34 7 4538 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil R 18 I. 87, PEUGEOT 305 SR, I. 80, LANCIA Y 10 Fire 1.91, REGATA 70 I. 85, R 9 TL. I. 82, GOLF, I. 89, 90. 83. 82, JUGO 55 I. 89. 86, VISA 11 RE I. 85, JUGO 45 A I. 87, KOMBI MAZDA 2200 D I. 90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepis vozil. «224-029 4540 Prodam R 5 CAMPUS, I. 12/92, strešno okno, radio, katalizator. «212-708 4570 Prodam JUGO 45. I. 86, zelo ugodno. «461-507 4572 Prodam JUGO 55, I. 89/90, reg. 27.2.98, prevoženih 50.000 km. Do-lenec, Delnice 18, Poljane 4574 Prodam Z 750, I. 76, reg. celo leto, ohranjeno. «631-162 4575 AUDI 80. I. 77/78, reg. do 5/97, po generalni,dobro ohranjen, cena 1000 DEM. «326-167 4576 Prodam CITROEN AX, I.90, odlično ohranjen. «0609/622-539 4577 Prodam R 18, letnik 1983, 5 prestav. «328-042 4578 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, 82.000 km, registracija 4/97. «323-042 4582 GOLF diesel 11/89, 11500 DEM. Križe, Snakovška 54 4584 Prodam LADO SAMARO 1300 S, I. 93. «718-233 4587 Prodam LADO SAMARO 1500, 5 v, I. 93, OPEL ASTRO karavan, I. 94, KOMBI 8+1 diesel, I. 82, R 11 I.87. CITROEN GA I. 81, GOLF I. 81 in I. 87, LANCIA DEDRA 2.01. 89, Z 101,1. 81. Za vsa vozila možnost kredita. Možnost menjave staro za staro. «242-296 4590 Prodam GOLF JX 1.3, bele barve, letnik 1990 (januar), lepo ohranjen. «451-07 9 4592 SERVIS in PRODAJA NASMEH d.0.0. Hrastje 145, Kranj tel./fax: 064/327-926 OPEL VECTRA 1.6 GL, I. 90, 90.000, SONČNA STREHA, METALNO CRN, prodam. «242-277 4543 FORD ESCORD 1.8 D, I. 93, 65000 km, srebrn, prodam. «242-277 4544 NISSAN MICRA 1.0 I. 87, 58000 km, 3 v. prodam. «242-277 4545 Prodam ali zamenjam za večji PEUGEOT 205 GL, I. 87/88, rdeč. «57-02 1 4550 Prodam GOLF II, I. 88, bencin, cena 8200 DEM. «725-403_4553 GOLF JGL, I. 82, garažiran, prevoženih 77000 km, prodam. «84-613 4559_ Prodam OPEL ASTRA GL 1.6, I. 93, 61000 km, reg. do 2/98, 17500 DEM. «246-773, 245-558 4566 RENAULT POOBLAŠČENI AVTOKLEPAR AVTOVLEKA-AVTOKLEPARSTVO Bojan Žepič, s.p. Retnje 45, 4294 Križe tel./fax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 Opravljamo pogodbena dela za Zavarovalnico Triglav, Adriatic, Tilia in Slovenica Prodam GOLF I GTI, SUZUKI 600 BANDIT MB 12/13, 1.89 in rez. deli Golf Zastava. «411-919 4609 Prodam obnovljeno in ohranjeno z 101, I. 85, reg. 8/97. Rovte 12, Podnart_46io GOLF JX Ietnik1986, prodam. «83-564 4611 Prodam R 4 GTL. letnik 1986. «620-969 4620 Prodam R 4 I. 86. reg. do 7/97, dobro ohranjen. «332-410 4622 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do decembra, prvi lastnik, lepo ohranjen. «730-032 4623 JUGO 65, I. 90. lepo ohranjen, prodam. «332-761 4626 Prodam JUGO 55,1.90, reg. do 8/97. «223-175 4628 AVTO LESCE POSREDNIŠKA PRO-DAJA VOZIL. «719-118_4631 Na zalogi 55 rabljenih vozil po ugodnih cenah. AVTO LESCE, 719- 118 4632 Prodam osebni avto Z 101, letnik 12/ 84, reg. do junija 97. «50-551 vo 4635_ Prodam RENAULT 5 FIVE, letnik 1995/10, prvi lastnik, cena 10.100 DEM. «451-872_4647 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 88. «471-519 4648 Prodam 18 letnnik 1985, reg. do 6.5.bele barve, šibedah. «422-221 4652 Prodamo SUZUKI MARUTI I. 93, rdeč, prvi lastnik. Možen kredit 041/ 666-754 4653 se ^.■4« QMI - PTFE Teflonski dodatek olju ' do 88 % manjša obraba motorja ' trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km ' povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon ' povp. 5 % manjša poraba goriva ' povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja ' zaščita pri hladnem zagonu ' doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO d.o.o., Mestni trg 27, 4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 ! Z 128, I. 90, zelo lepo ohranjen, 78000 km, reg. do 3/98, rdeče barve, prodam. 0326-573 4593 FORD MONDEO KARAVAN 1.8 16 V, letnik 11/94, prevoženo 58.000 km, vsa dodatna oprema, prodam. «624-385_4598 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, za 2900 DEM. «241-156_jjftj Prodam JUGO 45, I. 88, registriran celo leto. «222-074 4eos GfiNTfiR ■ t| Bratov Praprotnik 10. NAKLO ■^^■^ Tel. fax 064/471-035 l'RODA|A IN MONTAŽA IZPUŠNIH - . SISTEMOV TIR ,4^) VfoZ.. AVTOMOBILSKIH >"^*r BIWICEV ¥MOKROEF amortizerji Prodamo Z 128, I.90, rdeča, prvi lastnik 041-666-754, možen kredit 4654_ HYUNDAI PONY 1.3 LS SEDAN, I. 90, cena 7200 DEM, SUZUKI SvVIFT 1.3 GLX. I. 91, cena 9400 DEM, RENULT CLIO 1.2 RN 5 v, letnik 1993, cena 11600 DEM, GOLF CL 1.4 3 v, I. 95, 19200 DEM, OPEL CORSA 1.2 I, I. 95, cena 15.600 DEM, RENAULT 5 FIVE, I. 95, cena 11.100 DEM, RENAULT 9 GTD, I. 85, cena 4000 DEM. VOZILA so servisirana in registrirana. Možna menjava ali nakup na bančni kredit prodamo, servis in prodaja HYUNDAI in SUZUKI VOZIL. LUŠINA ŠKOFJA LOKA, «632-286 4067 GOLF II, bele barve, 3 vrata, bencinar, letnik 1992, lepo ohranjen. «451-017, mobitel 0609/624-521 4664 JUGO 55 KORAL, I.90, prodam. «332-178_4685 ODDAM LEASING R ESPACE I.92, model 93, v račun vzamem osebni avto. «324-698 4&as Prodam YUGO 45E, I. 87, prevoženih 72.000 km. n 66-421 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam JUGO 55 A, 1.87. Ugodno! «323-851 4695 MARUTI 80 CS, kat., I.95/6, 32 000 km, radio, dod. oprema, 7 300 DEM, PEUGEOT 405 GR, 1.11/97, metalno siva barva, kat., odlično ohranjen, 90 000 km, 13 400 DEM in GOLF II JXD, 3 V, bela barva, 120 000 km, I.6/90, ohranjen, dod. oprema, 9 700 DEM. «064/801-009 4702 Prodam CITROEN GSX 1.2, I.79, karavan, odlično ohranjen, reg. do 6797. »621-398 in 0609/642-749 4708_ Prodam CITROEN AX, I. 94, cena po dogovoru. «421-019 4710 Prodam GOLF JXD, I.88, s petimi vrati, bele barve, dodatno opremljen In garažiran. «421-315 4711 Prodam UNO 60 S, 120 000 km, za 2 800 DEM. «460-027 4712 Prodam JUGO 45 A, I.87, cena po dogovoru. «57-844 4713 Prodam 126 p. 1.81 in I. 89 ter VW PASSAT, I.92. «461-412 ffU ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medicinskih pripomočkov. «55-44-6, 50-2743684 Iščemo dekleta za strežbo v KAVA BARU In pizzerijl. «242-541 3784 Iščemo ZASOPNIKE za prodajo na terenu z najnovejšimi medicinskimi pripomočki. Možna redna zaposlitev. «57-961 po 20. url 4084 Potrebujete honorarno ali redno zaposlitev z dobrim zaslužkom in tedenskimi izplačili? Pridružite se skupini zastopnikov, ki tržijo uspešnico SLOVENSKA KRONIKA XX. STOLETJA založbe Nova revija. Delovne izkušnje in lasten prevoz nista pogoj. Zagotovljeno je strokovno uvajanje. Vse potrebne informacije dobite po telefonu 133 43 06 od 11. do 15. ure. Iščemo sposobne ZASTOPNIKE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. Inf. od 18-20. ure na 053- 415 3037 Redna zaposlitev, dinamično delo, stimulacija, kolektiv. Vas zanima? Pokličite «76-622, od 17. do 20. ure 3164_ DZS zaposli več komunikativnih in sposobnih ZASTOPNIKOV. «041/ 665-875 3190 Zaposlimo VODJA STAVBNEGA KLEPARSTVA IN STAVBNEGA KLE-PARJA. «311-452_4072 DEKLE za strežbo zaposlimo. «041 665-741 _4103 MESARJA z izkušnjami redno zaposlimo. Pogoj: Slovenec, odsluženi vojaški rok, urejene stanovanjske razmere. Mesnica Dolhar, Tržič, «50-348 4176 Iščemo NATAKAR J A-ICO, z del.izkušnjami, inf. osebno v gostilni Grmač v Podbrezjah ali po 0731- 500 4562 VOZNIKA C ln E kat. v mednarodnem transportu, zaposlim, z izkušnjami. 0491-076 4565 STROJNIK gradbene mehanizacije dobi delo takoj. 0328-328, popoldan 4596 Gostilna v okolici Tržiča išče dekle ali fanta za delo v strežbi in v kuhinji. Ponudbe osebno. Naslov v oglasnem oddelku. 4ooe Prodajalka z Izkušnjami dobi redno zaposlitev v tekstilni trgovini v Kranju. Šifra: STROKOVNOST Honorarno zaposlimo ZASTOPNIKA ZA PRODAJO SENČIL na območju Gorenjske, vključno - Ljubljana. Plačilo stimulativno - provizija. Naslov v oglasnem oddelku. Iščem MESARJA - SEKAČA. Mesarija Gregorc, 0245-398 4215 POSEBNA DIREKTNA PRODAJANA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI ŠOLSKI PROGRAM NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ. 0634-064, 56-105 in 0609/ 637-492_4222 Zaposlimo PRODAJALKO s trgovsko izobrazbo. 077-383 4236 V redno del. razmerje sprejmemo PRODAJALKO za delo v trgovini z mešanim blagom v Poljanah. Poizkusna doba je 3 mesece, zahtevana trgovska izobrazba. Trgovina Na Produ, Poljane 65, Poljane, tel.: 064/685-171 Zaposlimo PRODAJALKE v živilskih trgovinah v Radovljici, Begunjah, Kranju in okolici Kranja. Tel.: 225-034 V redno del. razmerje sprejmemo DELAVCA za prodajo orodja iz opreme na terenu. Od kandidata pričakujemo sposobnost za delo s strankami, vozniški izpit B kategorije in vsaj IV. stopnjo izobrazbe. Poskusno delo je 3 mesece. Ponudbe na naslov: BOC, d.o.o., Poljane 65, 4223 Poljane, tel.: 064/685-171 Visoko usposobljenega brusilca za okroglo brušenje in delavca z toplotno obdelavo kovin, zaposlimo. Markič Milan, Glavna c. 38, Naklo 4259_ Zaposlim ŠIVILJO s prakso. 051-485 od 16. do 19. ure 4326 Zaposlim KV MIZARJA. Krč, Leše 3 d,Tržič_4335 Predstavništvo vrhunske kozmetične firme išče PARTNERKO za organizacijo svetovalne mreže. 0360-951 ODLICiNO PLAČANO DELO Želite postati VODJA SKUPINE in voditi svoje zastopnike? Pokličite nas po tel.: 061/1325 255 Prodaja knjig je še vedno odlično plačano delo! V redno delovno razmerje sprejmemo ELEKTRO TEHNIKA ELEKTRONIKA in ENERGETIKA ter ELEKTRO TEHNIKA ZA TELEKOMUNIKACIJE. 0718-077_4181 Zaposlimo FANTA ZA PRIUČITEV V KUHINJI in dekle za STREŽBO v pizzeriji. 0461-502 in 58-758 4185 Bavaria Wolltex Company Podjetje Bavaria Wolltex Company je v 5 /ef/7i delovanja na slovenskem tržišču pridobilo okoli 100.000 strank, doseglo ogromen medijski odziv ter utrdilo image proizvajalca vrhunskih volnenih izdelkov. Zaradi razširitve proizvodno-prodajnega programa in želje po še večji bližini kupcem v vseh delih Slovenije izzivamo: vse sposobne, ambiciozne, prodorne in samostojnega dela željne ljudi, da sprejmete naš izziv - samostojna prodaja naših izdelkov v tistem delu Slovenije, kjer ste doma. Ali ste stari več kot 25 let, imate vsaj trgovsko izobrazbo, delovne izkušnje na področju prodaje, vozniški izpit, ste samostojni podjetnik ali pa imate morda celo svoje lastno podjetje? Potem je za vas pravi naslov: Bavaria Walltex Company, Ul. kneza Koclja 14, 2000 Maribor. Za prodajo komercialno uspešnih artiklov iz Nemčije honorarno ali redno zaposlimo zastopnike na območju Gorenjske in Notranjske. Takojšnja izplačila, visoke provizije. 0 064/622-846 4375 Iščemo več pridnih, poštenih ter vestnih delavk za čiščenje poslovnih prostorov na območjih: Podnart, Jesenice, Hrušica, Kropa, Upnica, Kranj, Šenčur, Voglje, Voklo. Zažel-jen lasten prevoz. K sodelovanju vabimo tudi študentkel Šifra: PRIDNA 4376 Takoj zaposlimo izkušenega delavca za delo v ključavničarski delavnici. 064-485 4383 Prodam PIŠČANCE, stare 7 tednov. Po ceni 260 SIT/kg. Kličite na 0633-439, po 18. uri 4249 Prodam 5 mesecev stare ZAJKLJE. 0246-640 4258 Prodam TELIČKO sim. staro en teden in suha drva. 0310-122 4265 Prodam enoletne PAVE in kupim hrastove STEBRE kozolca. 0332- 383 4267 Oddam PSIČKA mešančka koker-španjela, starega 7 tednov. 0242- 042 4269 Prodam 1 teden starega TELIČKA slm. Šmartno, Prenje, 0421-504 4271_ Prodam 120 kg težko TELIČKO sim., ter MESO od mladega bikca. 0471- 084 4281 Prodam 10 dni starega BIKCA križanca. 0326-526 4330 Prodam BIKCA starega 10 dni. 0721-319 4345 Prodam TELETA težkega 230 kg. Prešeren, Vrbnje 36, Radovljica 4347 Prodam TELIČKO sim., staro 2,5 meseca. 066-937 4349 TELIČKO 140 kg težko, prodam za zakol ali nadaljno rejo. 0622-480 4377_ Kupim TELIČKO sim. staro do 3 tedne. 078-617 4379 Kupim BIKCA simentalca starega do enega meseca. 0403-686 4381 Prodam TELICO sim. brejo 7 mesecev. 0061/612-422 408i RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4133 NOVOFUNDLANCE - mladičke z rodovnikom (v leglu so tudi belo črni primerki) prodam. 0061/59-085 4140 Prodam VEČ 7-10 dni starih črno-belih BIKCEV. 0471-604 4223 Podjetje iz Škofje Loke išče honorarnega računovodjo (dvostavno knjigovodstvo), podrobnejše informacije po tel.: 064/634-330 Zaposlimo ekonomskega ali komercialnega TEHNIKA z izkušnjami za delo v pisarni. Tel.: 225434 Zaposlim slikopleskarja, lahko priučen, vesten, takoj. 0713-011 4629 Za sezonsko delo zaposlimo 2-3 SLIKOPLESKARJE. 0064/881-652 4633 ŽIVALI Prodam jagnjeta. Zasip, 77-746 4392 Prodam 14 dni staro TELIČKO črnobelo. 0806-206 4399 ČRNEGA ŽREBCA, starega 5 let, prodam. 0874-201, zvečer 4410 Prodam HAFLINGERJA primeren za jahanje in vprego. 0227-237 4413 Prodam TELETA črnobeli. 0312- 195_4415 Kupim 20 dni staro TELIČKO čisto simentalko. 0730-519 4417 bo vpisoval v tečaje vzgoje in šolanja psov vseh pasem od 4. meseca starosti dalje v torek, 4. marca 1997, ob 18" v prostorih Zveze borcev na Kidričevi 1 (nad Petrolom). 064/620-140 LUDVIK B E R NIK 064/621-190 MARKO RUPAR Prodam SVINJO težko 250 I*' Olševek 2__J* Prodam KRAVO, dva TELIČKA' DRVA. «422-036__^ Prodam BIKCA simentalca, stareflj 3 tedne. «57-373__^ Prodam POLOVICO TELETA. «682' 745__*| Prodam 5 brejih OVC za 75000 «84-234__jjji Prodam JAGNJE in OVCO za zaW*j «403-611, zvečer__J* PRODAJAM PIŠČANCE, primerj* za nadaljno rejo. Zupančič Bra0* Sg. otok 8, Radovljica, «738-152 Prodam PRAŠIČE za nadaljno rf ali zakol, težke 25-120 kg. Vc# Letališka 7, Šenčur, 491-085 ^ Prodam 14 dni staro TELIč^jJ simentalko. «723-770__ Prodam TELICO za zakol ali m«£ jam. Sr. vas 108, Šenčur Prodam JAGNJETA 450 SlT/W. Koroška 1, Bled Prodam 200 in 420 kg težka bika ali menjam za telico. «411-670 4418 Prodam BIKCA težkega 400 kg. «682-632_4421 Kupim mlado KRAVO. «061/613- 097_4427 Prodam TELIČKO črnobelo in križanko ter suha drva. Gorice 11, Golnik 4438 Prodam TELICO, težko, v 9. mesecu brejosti. Ljubljanska 24, Radovljica Prodam dva tedna starega BIKCA simentalca. 057-373 4450 Prodam ZLATE PRINAŠALCE z rodovnikom. 0421-034 4471 Prodam JAGENJČKE in sedem mesecev starega OVNA. 0733-503 Prodam brejo KOZO in TEL^f simentalca za rejo ali za zaK°_ 0491-276___JJ3 OČIŠČENE KOKOŠI za juho po $ SIT, prodam. 0461-591, Tenetis« 4619 ---I Prodam BIKCA slm. stareg3 meseca, škofjeloška 49, Straiišče 4650_ Na pašo vzamem govejo ŽlvlN^' 00609/614-900, zjutraj ali zveče' 4651_____ Prodam 10 dni staro TELIČKO ^ Mače 7, Preddvor 4#' KRAV* 47C Prodam MESO mlade 0451-837__ Prodam KRMILNIK in NAPAJALNI, za kokoši oz. purane. 0241-=*J popoldan NOVE EUROPSKE ZVEZDICE NA SLOVENSKEM TRGU. VSI KI BI RADI ZASLUŽILI DOBER DENAR ZA SVOJE DELO POKLIČITE ME NA PAGER 0610 849 862 PLUS VAŠE TEL. ŠT. DA SE DOGOVOR-IMO ZA SESTANEKI_4425 Zaposlimo sposobnega in ambicioznega AKVIZITERJA. inf. po 0226-394 po 20. uri 4426 Nudim DELO NA DOMU, Od po storilnostnem načelu. 0731-1674464 Zaposlimo delavke za strežbo v bistroju In kavarni. 0731-293 4478 ZAPOSLIMO KV AVTOLIĆARJA z delno prakso. 0422-522, od 17. do 19. ure 4641 Zaposlimo RAČUNOVODKINJO z delavnimi izkušnjami. 0422-522, od 17. do 19. ure 4542 Iščemo zastopnike z lastnim prevozom za trženje Izdelkov s področja zdravstva. 082-049 4546 Iščemo prijetno mlado NATAKARICO. 0222-192, od 15. ure dalje 4552_ Zaposlimo KV PEKA in ŠOFERJA za razvoz. 0221-051, 221-281, 0609/ 617-536 4555 ZAHVALA Po tihem trpljenju nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, teta in sestrična MARIJA NOVAK roj. BREZNIKAR, roj. 1910 iz Velesovega Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, IBI Kranj in OŠ Helene Puhar za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za denarno pomoč ter mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala lepa g. župniku za opravljen obred' pevcem za lepo petje in pogrebni službi Jerič ter Rezki Česen. Posebna zahvala tudi (M Beleharju za dolgoletno skrb in nego. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči VSI NJENI Velesovo, Velenje, Krumpendorf, Tupaliče, Duplje ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo iivljenje. Ob izgubi našega očeta, starega očeta in strica ALOJZA PODOBNIKA p.d. Šimnovega ata z Bukovice 7 v Selški dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Hvala za pomoč Peteraeljevi, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem lovskega zbor^ Škofja Loka in lovskim rogistom iz Domžal, zahvala tudi vsem sodelavcem, ki ste nam D. v pomoč. Zahvaljujemo se gasilcem GD Bukovica za vso skrb in organizacijo kot tu* članom vseh ostalih gasilskih društev za njihovo prisotnost kljub slabemu vremenu te predsedniku GD Bukovica za poslovilne besede. Hvala LD Selca in predsedniku z* poslovilni govor ter Policijski postaji Škofja Loka za skrbno urejanje prometa. NajleP zahvala pa gre sosedu Niku Štiblju za vso pomoč. VSI NJEGOVI Bukovica, 26. februarja 1997 Prodam TELIČKO sim., staro 10 dni. Zorman, I. Hribarja 13. Cerklje 4365 Prodam brejo OVCO in OVNA ter PRAŠIČA 150 kg. 0491-540 4388 Prodam KRAVO s teletom. 241 t681- 4391 ZAHVALA Čeprav te ni več med nami iiviš v naših srcih. Tiho kakor je živela, je odšla od nas naša dobra in skrbna tn^ stara mama, sestra in teta JELKA PODOBNIK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik . sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darov ^ cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu .sR^eg3 na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Klin^0.^, centra Ljubljana za zdravljenje v času njene bolezni, g. žup° pevcem in izvajalcu Tišine. Vs 'sem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI EUROTRADE d.o.o., Ljubljana, Gosposvetska 10 J^ek, 28. februarja 1997 ZAHVALE 55. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob boleči izgubi nadvse dobre mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete JULIJ ANE ŠILAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno Kvr?P°darjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavcem AMZS TB Kranj in KRA ISD Kranj, gospodu župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem Za zapete žalostinke in pogrebni službi Navček. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Anica in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo Orehek, Železniki, dne 17. februarja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete JULKE TUŠEK iz Adergasa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in našo mamo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega SLOB ODANA STANKO VIČA ŠENČUR, Beleharjeva 10 k srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, arovano cvetje in sveče. Še posebej hvala sosedu Mirotu Sušniku za lep govor. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Tilka, hčerki Zorica in Mirjana z možem Lotharjem ter vnuki: Mattias, Tadej in Lili ter ostalo sorodstvo Šenčur, 15. februarja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete MARIJE ŠUBIC iz Strahinja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala dr. Primožičevi za zdravljenje v času njene bolezni, g. župniku Matiji Selanu za pogrebni obred z mašo, kvintetu Gorenjci za lepo petje, Društvu upokojencev Naklo in pogrebni službi Navček. Iskrena hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Strahinj, 18. februarja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata BRANETA MILOJČIĆA (1950-1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in vsem, ki ste nam nudili pomoč in stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala. Žalujoča žena Kristina, hčerka Sanja in Jelena ter ostalo žalujoče sorodstvo A ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, moža in dedija JOŽETA PERKA se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, ki ga je spremljalo na njegovi zadnji poti ter za poklonjene sveče. Hvala g. Niku Valjavcu za izrečene spremne besede, trobentaču za odigrano Tišino ter pevcem Zupan iz Tržiča. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angelca, hčerka Jolanda in Jana, vnukinji Joliette in Manuela ter ostalo sorodstvo Tržič, 22. februarja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete ANGELE JENKO rojene 1927 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem in sodelavkam Tovarne klobukov Šešir Škofja Loka, sodelavkam in sodelavcem obrata Alpine Gorenja vas, sodelavcem orodjarne Alpina Žiri za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku g. Bohincu za poslovilne besede. Vsem, ki ste našo drago mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, Se enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenja vas, Žiri, Ožbolt nad Zmincem, Srednje Bitnje ZAHVALA Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. Z bolečino v srcih sporočamo, da je v 85. letu za vedno zaspala naša draga, dobra mama, tašča, stara mama, prababica in teta IVANA GOVEKAR ——nwmi..„ . Grogova mama iz Dragočajne 1 Iskreno a'je, da Za'lva^uJemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno Jutronažn-r°iVano cvetJe m sveče. Posebna zahvala dr. Vidi Tršanovi za zdravniško pomoč, M°horič i -Z Medvod za P°moč. in razumevanje, vaščankama Veri Vehovec in Julki 2a 'eP pogr u^kično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi g. župniku Rafku Kralju ^a^°rkol °krec?' Pevcem za zapete žalostinke, nosačem ter vsem drugim, ki ste nam 1 Pomagali. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. a'uJoči: hčerka Tončka z družino, snaha Mari z družino in ostalo sorodstvo Dragočajna, Zbilje, Nasovče, Podreča, februar 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, svakinje, tašče, babice in prababice MARIJE GRADIŠ AR roj. 1908 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo ge. dr. Teranovi in patronažni sestri ge. Ivici za pomoč v času njene bolezni. Hvala g. župniku, pevcem iz Dupelj, podjetju Navček in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Duplje, Struževo, Kranj, 17. februarja 1997 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljubega moža, očija, dedija in tasta MILANA VIPOTNIKA slikarja iz Lesc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, mu darovali toliko lepega cvetja in sveč ter ga pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi dr. Zupancu za ves trud, gospodu župniku Babiču za lep obred, g. Niku za zaigrano Tišino, pevcem Zupan, gospe Pozderac za izrečene žalne besede ob odprtem grobu in Akrisu za vso organizacijo. Posebna zahvala Bertu, Mariji in Bernardki za vso pomoč ter sodelavcem Kompasa in Save. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE Vahtnica se sramuje - Ko smo pred nekaj manj kot letom dni na straneh našega časopisa vprašali "Kdo bo "vahtal" vahtnico?" - eno najstarejših hiš na osrednjem Mestnem trgu tisočletne Škofje Loke, smo sprožili sicer postopek, da se ta hiša, ki je bila pomotoma izpuščena iz spiska spomeniško varovanih objektov, v ta spisek uvrsti. Da tak odnos ni zmotil le nas, priča napis: "Sram me je - vahtnica", ki se je pred nekaj tedni pojavil na tem objektu, ki pa neodgovornega lastnika -Alpetour še vedno ni predramil. Ker je napis točno nasproti oken županovega urada v Žigonovi hiši, in ga ob vsdkem pogledu skozi okno nikakor ne more spregledati, obstaja upanje, da bo župan končno le tudi kaj ukrenil in skladno z odlokom in zakonodajo preprečil, da se ta sramota nadaljuje. In še nekaj: kdor pogleda predstavitev Škofje Loke na svetovnem računalniškem omrežju Internet, bo opazil, da je prav Vahtnica povsem v ospredju na predstavitveni sliki tega mesta, in če se podre, bo moral vzdrževalec to sporočiti tudi v svet. Nas bo tedaj dovolj sram? • Š. Ž. Priznanja ob svetovnem dnevu civilne zaščite Ljubljana, 28. februarja - Pred 1. marcem, svetovnim dnevom civilne zaščite, bo danes ob 13. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani osrednja svečanost. Za svetovni dan civilne zaščite je 1. marec določila generalna skupščina Mednarodne organizacije civilne zaščite že leta 1990, pri nas pa ga praznujemo od leta 1992. Osnovni namen praznovanja je okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred njimi. Svetovni dan civilne zaščite je tudi priložnost, da z nagradami in priznanji pohvalijo organizacije in posameznike, ki so se najbolj izkazali pri reševanju ljudi, živali in premoženja ob nesrečah ter pri zaščiti okolja. Letos bo kipec prejela Gorska reševalna služba Slovenije, med nagrajenimi organizacijami z Gorenjske pa sta tudi 15. brigada vojnega letalstva (plaketa) in Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš (zlati znak). Pri posameznikih so si plakete prislužili Milivoj Dolš-čak in Drago Kupnik, zlate znake Janko Koren, Rajko Simič in Stane Škrabar, srebrne znake Jernej Cimp^j šek, Danilo Hinič, Totaf Kučič, Jelka Pontelli in lvK° Šink, bronaste znake pa oslav Breznik, Miroslav KjjJ' zelj, Marija Pečnik in Srečk" Rože. • S. Saje NIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J J teI./Ux:064/88 I '910, 881 *W ugodne cene oglaševanja na Videostraneh in med program^ Poslanska pisarna Jožeta Možgana, dr. med., poslanca Državnega zbora S prvim marcem 1997 bi rad začel z delom poslanca na terenu v svojem volilnem okraju. Odločil sem se za "razpršeni tip" delovanja med našimi ljudmi, tako da bi bil čimbolj dostopen za vsakega volivca, ne glede na stranko. V Državnem zboru so nam dali na razpolago čas ob ponedeljkih, da bi opravili to delo dobro in učinkovito. Poslanske pisarne bodo delovale v prostorih upravnih enot na občinah Gorenja vas, Škofja Loka, Železniki, Žiri in prostorih krajevnih skupnosti Poljane, Selca in Sovodenj... časovni razpored dela: Prvi ponedeljek v mesecu (razen v avgustu): od 8. do 10. ure - Žiri od 10.30 do 12. ure - Sovodenj od 12.30 do 14.30 ure - Gorenja vas od 15. do 16.30 ure - Poljane od 17. do 19. ure - škofja Loka Drugi ponedeljek v mesecu (razen v avgustu): od 8. do 10. ure - Železniki od 10.30 do 12. ure - Selca od 12.30 do 14. ure - škofja Loka Tretji ponedeljek v mesecu (razen v avgustu): od 8. do 10. ure - škofja Loka od 10.30 do 12. ure - Poljane od 12.30 do 14.30 ure - Žiri od 15. do 16.30 ure - Sovodenj od 17. do 19. ure - Gorenja vas četrti ponedeljek v mesecu (razen v avgustu): od 8. do 10. ure - Selca od 10.30 do 13. ure - Železniki od 14. do 17. ure - škofja Loka Gospod Janez Podobnik dr. med. predsednik Državnega zbora in naš poslanec bo na razpolago: Drugi ponedeljek v mesecu (razen v avgustu) od 14. ure do 16. ure - Škofja Loka Knape, 27. februarja - Na opozorilo naše bralke iz Knap smo se odpravili v to vasico, dobra dva kilometra od Bukovice v Selški dolini. Sredi vasi namreč stoji podirajoča se hiša, ki ji je lastnik pred dvema letoma odstranil ostrešje, "zob časa" pajo v tem času že toliko načel, da grozi, da se bo podrla na cesto. Lastnik B. O. iz Selc ni želel javno razlagati, zakaj je do takega stanja prišlo, izvedeli smo le, da bo objekt že prihodnji mesec pokrit. Upamo le lahko, da se bodo do tedaj mimoidoči in mimovozeči tej nevarnosti znali izogniti... • Š. Ž. G.G. Activa, župan dr. Rupel in Kitajska Vic z brado: Bitenjčan je potoval v Peking. Ko je na kranj' ski železniški postaji želel kupiti vozovnico do Pekinga, s° ga le debelo gledali. In mu lahko pomagali le do Ljubljane-Tudi tam ni dobil "direktne" do Pekinga, temveč le dO Zagreba. Tam pa spet samo do Budimpešte. Zatem dO Moskve, naprej vic poznamo. Ko je na povratku na pekinŠk1 železniški postaji vprašal, če imajo karto do Bitenj, ga Je prijazna poševnooka prodajalka vprašala: "Želite do Zgornjih, Srednjih ali do Spodnjih Bitenj, gospod?" Čisto nova anekdota: ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel je bil nedavno na obisku na Kitajskem. Ko je hott* plačati račun s plačilno kartico Ljubljanske banke, je p° polurnem telefonarjenju, računalniških preverjanjih g drugih umetnijah, ki jih obvladajo birokratski blagajni* /tudi na Kitajskem, ne le pri nas/, izvedel samo to, da * kartico Ljubljanske banke na Kitajskem ne bo mog*' plačati. Nakar je župan dr. Rupel hrabro poskusil Še s plačilno kreditno kartico Activo. Brez pripomb in s širokim nasmehom je kitajski blagajnik sprejel Activo. Se še čudite, zakaj že kar 18.310 imetnikov tekočega računa v Gorenjski banki uporablja Activo? Skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM Avtoservis Bled Ribenska 6, 4260 Bled Tel.: 064/741-116, 741-317 Fax: 064/741-625 Spticapj^jdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel atjavaftMKi ommatcm nmt a mm http Vrtvvv motMH li Računalniiki engineering d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platile 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Rw:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.P0MOC&EUNET.SI ZA VAŠ USPEŠEN ZAČETEK LETA! UGODNE CENE OSEBNIH RAČUNALNIKOV IN OSTALE RAČUNALNIŠKE OPREME Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Šumijo gozdovi d Srednja vas pri Goricah - Franc in Ana Ribnikar že vse življenje gospodarita na svoji kmetiji v Srednji vasi pri Goricah. Kmetija obsega kar nekaj hektarjev gozda, ki Francu veliko pomeni. Če smo bolj natančni, bi bilo brez gozda na njegovi kmetiji kar težko preživeti, je dejal 71-letni Franc. Letošnja zima pa do gorenjskih gozdov ni bila preveč prizanesljiva, saj sta žled in sneg kar dobro pustošila. Tudi Ribnikarjevega gozda nista obšla in mu povzročila precejšnjo škodo. Da bi Franca vsaj malo odtegnili od gozdnih skrbi, smo mu pripravili presenečenje. • K Ribnikarjevima smo pripeljali Kvintet Savo s pevko Jelko. Franc je kvintet Savo poznal, tudi za pevko Jelko Potočnik je že nekje slišal, nikakor pa se ni mogel spomniti, kje. Pa smo mu pomagali. "Jelka je včasih pela s Sestrami Potočnik," mu namigne Drago Papler. "Ooo, potem pa že vem," je odvrnil Franc, "saj te so pa pele Šumijo gozdovi domači." Ta pesem je Francu namreč zelo pri srcu, saj veliko časa prebije v gozdu, poleg tega P3^ tudi dobra pesem. Če pa mu je tako všec,, pa spodobi, da mu jo tudi zaigrajo. In ČeP kvintet Sava tega že dolgo ni odigral. ' Šumijo gozdovi domači vseeno zaigr3' uspešno. , yo Nazadnje so Francu poklonili še nji"°^ kaseto. Ni pa to vse, kar se je dogajal0 . tokratnem našem obisku, da boste P° ffl informirani, pa si morate ogledate Katf'j. presenečenja na programu Gorenjske tel ; zije TELE-TV Kranj danes ob 20.20. Šubic, slika: Gorenjska televizija > l P! m s bi 8< rn ra tU o, v; rn o< to He U os M St je nij *a de m mmmmmmmumm 6jd»* se Mi eoi, ZAKAJ jc Dv 8* fetflNec f>eSo&A $m*o No gfttl jfeJMARfA! AH ie veste, da skupaj z LX telegramom lahko pojete tudi darilo v obliki buteljk bonbonjerc aH Šopka eve&ga cvrtja? Kot dodatek ob Izrekanju sožalja pa eo vam na voljo eveče. Telegram lahko naročite na Va8l poiti aH po telefonu na Številki 96. =?ADiO srn m STB 14 SOI NOCOIV VEČERNEM PR [»TIP*