LETO V. # STEVILKA 6
OKTOBER—NOVEMBER
CENA 50 S. DIN
Seja občinske skupščine Kamnik
Obsežen dnevni red in živahna razprava...
Seja občinske skupščine, 4. novembra letos, je bila verjetno naj-daljša letošnja seja. Trajala je skoraj scdem ur. Odborniki so dobili gradivo za 11 točk dnevnoga reda. Nekatcre so morali odložiti za naslcdnjo sejo. Težko bi se odločili, katcro vprašanjc, obravnava-no na seji, je bilo pomembncjšc: šolstvo, občinski proračun, zdru-ževanje sredstev za družbene službe, đelavska univerza ali nekate-ri problemi v gostinstvu in turizmu.
O vseh teli vprašanjih so odborniki zelo sproščeno in kritično raspravljali. Poskušajmo iz pestre razpravc povzcti nckaj ugotovitcv in zaključkov.
POLOŽAJ  SOLSTVA  V   OBClNI
Odborniki so prejcli dokaj ob-scžno poročilo Zavoda za prosvet-no pedagoško službo Ljubljana o stanju šolstva v občini Kamnik v šolskem letu 1965/66, dopolnjcno z nekaterimi ugotovitvami Sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo. Mnenja so bili, da je bil v vsebin-skem kot v organizacijskom pogledu napravljen na področju šolstva določen napredek. Skoraj povsem je urejena mreža višeorganiziranih Sol v obćini, povprcčni učni uspeh se je proti lanskemu letu dvignil za 3,56 % itd. V poročilu pa so odborniki pogrešali pregled gmotnih vrašanj v šolstvu, kadrovskih za-dev in samoupravne dejavnosti. Poudarili so, da iina.jo mnoge sole neustrezne matcrialnc pogojc za svoje delo. Sole na Vranji peći, v Šmartnem, v Komendi so v po-povsem dotrajanih in neprimernih prostorih. Občinska skupščina je v zvezi s tem natočila upravnim službam, da pripravijo pregled, kako se uresnićuje dolgoročni program razvoja šolstva v občini. Me-nijo, da bo treba ta program prilagoditi novim pogojem.
OBČINSKA ZVEZA V ZAGATI
V začetku oktobra je v občin-skem proračunu za kritje vseh predviđenih obveznosti primanj-kovalo preko 76 milijonov starih dinarjev, kar predstavlja 7,6 % za-ostanek za predvidenimi dohodki do konca septembra. Kje so vzro-ki? Vsi smo pričakovali, da bodo osebni dohodki hitreje naraščali, da se bo tuđi število zaposlenih povečalo. Pričakovali smo večji promet v trgovini in gostinstvu. Prispcvki od osebnih dohodkov in prometni davek sta namreč glavni
postavki v đohođkih proračuna. Vendar se pričakovanja nišo iz-polnila. Osebni dohodki rastejo po-časneje, kot smo pređvidevali; tuđi v trgovini je bil promet manjši (1(1 pričakovanega itd.
Da bi uskladili izdatke z dohodki, so odborniki predlagali, naj bi čimprej spremenili oz. prilagodili proračun novim pogojem. Sklonili so, naj se sprememba proračuna napravi na podlagi oktobrskega stanja dohodkov.
KDO NAJ ODPLACU.IE POSOJI-LO   ZA   ZDRAVSTVENI   DOM
Posebno živahna razprava se je vnela ob združevanju srcđstcv gospodarskih organizacij za razvoj družbenih služb. Po dogovorili naj bi gospodarske organizacije lani in
letos prispevalc v ta sklad neki preko 325 milijonov S. din. Do 20. oktobra letos pa so skupno vložile 253 milijonov, od tega je bilo v le-tošnjem letu zbranih 156 milijonov, ostalo pa lani. Okrog 72 milijonov S. din bi morali še prispe-vati kolektivi Titan, podjetje Kamnik, Kočna, Sloga in še ne-kalcri.
Sklad za razvoj družbenih služb je v velikih težavah, ker mora v zvezi z gradnjo zdravstvenoga doma, transl'ormatorsko postajo in ostalih naprav kriti še okrog 132 milijonov S. din obveznosti. Zato je skupščina ponovno pozvala de-lovne kolektive, da v okviru svojih možnosti pomagajo reševati te težavc.
Odborniki so se posebej ustavili ob vprašanju, kdo naj vrača naje-to posojilo za zdravstveni dom. Grc za letni obrok 28 milijonov S. din. Većina odbornikov se je za-vzemala, da bi vračilo posojila prcvzcl zdravstveni dom in ga vncscl v svoje redne stroške. Odborniki se nišo strinjali, da bi šc s temi izdatki prihodnja lctaobrc-mcnjcvali že itak skromna proračunska sredstva občine. Slišati pa je bilo mnenjc, da socialno zava-rovanje ne bo priznalo zdravstve-nemu domu stroškov, ki bi jih leta imel z vračilom posojila. Skup-
Gradnja, kl nazorno prikazuje, kakšna ne bi smela biti nova naselja
i ščina je zato imenovala posebno odborniško komisijo, ki naj prouči, kakšne so možnosti, da bi posojilo vračal zdravstveni dom.
»DOM« BO PREVZELO PODJETJE KAMNIK
Kamniški kulturni dom ali kratko »DOM« kot ga imenujemo, ima kljub sorazmerno kratkemu času, odkar stoji, zelo pestro, vendar nič kaj preveć slavno zgodovino. Zgra-dilo ga je podjetje Kamnik, vendar ga je kasneje prevzela občina. V njem so se od leta 1962 zvrstili: servis družbene prehrane stano-vanjske skupnosti Kamnik, gostinsku podjetje »DOM«, obrat gostin-skega podjetja »Planinka«. Prave-ga gospodarja pa stavba nikoli ni imeia. Zato objekt od leta 1962 ni bil već vzdrževan in je v zelo sla-bem stanju.
Za najnujnejša popravila bi bilo treba zagotoviti okrog 22 miiijo-nov starih dinarjev. Kolektiv podjetja Kamnik bo »DOM« ponuvno prevzelo v upravljanje, a pod pogojem, će obeina prispeva 11 inui-jonov za popravila. OUDorniKi so bil imnenja, da je treba prooieme v zvezi z Domom dokončno resiti, saj je zaradi tega sedaj v težavah tuđi Deiavska univerza. 8trošui kurjave in vzdrževanja namreč v celoli bremenijo to ustanovo, ki je že predlagala, da bi zaradi nerentabilnosti ukinili kino dejavnost. Odborniki so sprejeli skiep, naj skupščina v prihodnjem letu v proračunu zagotovi 11 milijunov za ureditev Doma in pogodbeno uredi s podjetjem Kamnik glede uporabe prostorov v Domu.
Delavski univerzi pa je skupščina odobrila subvencijo 2 milijona S. din.
V zvezi z Domom je bilo tuđi poročilo likvidacijske komisije gostinskega podjetja Dom. To poročilo kaže, da je bilo v servisu stanovanjske skupnosti in v go-stinskem podjetju DOM skupaj okrog 7 milijonov S. din izgube. Odborniki so od komisije zahteva-li natančnejše podatke o nastali izgubi, ki naj bi jih dobili na na-slednji seji. Kritično so ocenili tuđi prodajo nekaterih osnavnih sredstev. Glas oeni avtomat in televizor, resda -»okvarjena, sta bila prodana za skupno Z15A.M S. din. Nekatcri so mcnili, da je bil tuđi drobni inventar prepoceni prodan, saj je bilo nekaj pribora še povsem novega.
(Nadalj. na 2. str.)
SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL
Kako smo obveščeni o deki v delovni organizaciji in komuni
KAMNIŽKI   OBCAN
Clani občinskega odbora SZDL 90 skupaj s pređsedniki krajev-nih organizacij SZDL 4. novembra lotos obravnavali pomcn in oblike obveščanja v sistemu samoupravljanja. Razprava je tekla na po-dlagi gradiva, ki ga je pripravila posebna skupina. Ta skupina je razbrala podatke razširjenosti tiska v občini, obiskala je deset dc-lovnih organizacij in se pogovarjala s pređsedniki DS, neposredni-mi proizvajalci in nekaterimi vodilnimi delavci o položaju in pro-blemih obveščanja v kolektivih.
Podatki kažejo, da smo v naši občini glede na razširjenost dnev-nega in ostalega tiska pod repub-liškim povprečjem. Samo en pri-mer: v SRS priđe na 1000 prebi-valcev 80 izvodov dnevnikov, v naši občini pa 73; tednikov v SRS 330, pri nas 245 itd. To vrzel del-no izpopolnjuje razširjenost ra-dioaparatov in televizijskih spre-jemnikov, ki postajajo vse bol.) pomembno sredstvo obveščanja. Torej lahko ugotovimo, čedalje večje možnosti, da so občani spro-ti obveščeni o aktualnih dogodkih pri nas in v svetu.
Kako pa je z obveščanjem o dogodkih oziroma življenju v sami občini ali pa v delovnih organi-zacijah? Tu je bil sicer glede na število glasil delovnih kolektivov napravljen določen korak. Trenutno izdaja sedem delovnih organizacij lastna glasila, ki izhajajo ve-činoma mesečno in jih prejemajo vsi člani kolektiva. Od skupno ne-kaj preko 7200 zaposlenih ima tako okoli 3000 ljudi tj. dobrih 40 % možnost, da se seznanijo o aktualnih dogajanjih v tovarni.
Značilnost tovarniških glasil, ki jih izdajajo v Stolu, Titanu, Tovarni kovanega orodja, Svilanitu, Rudniku kaolina, v Tovarni usnja in Trgovskem podjetju Kočna, je predvsem ta, da pri naša jo informacije o delu samoupravnih or-ganov, o rezultatih gospodarjenja,
SEJA    OBClNSKE    SKUPSClNE KAMNIK
UREJANJE TURISTlCNEGA
OBMOC.IA VELIKE IN MALE
PLANINE
(Nadalj. s 1. str.)
Skupščina je sprejela odlok o urejanju, izgradnji in varstvu tu-rističnega območja Velike in Male planine. Odlok je upošteval zaključke, sprejete na posvetu kori-stnikov tega območja na Veliki planini 10. oktobra letos. Med nji-mi so  pomembni zlasti tilc:
—  Na turistićnem  območju Velike in Male planine se bo ustanovila cna počitni.ška skupnost, ki bo zajemala koče vseh naselij.
—  Zemljišća na turističnem ob-moćju Velike in  Male  planine se oddajajo prck   natečaja, ki se  izvede za vsak gradbeni zaselek po-sebej.
—  Zasebnik  dobi   lahko  le en-kratno lokacijo za en objekt. Na območju gostinsko-turističnih cen-trov ne bo dovoljena gradnja zasebnim graditeljem.
— Obdrži naj se tipična arhitektura objektov, razvijajo pa naj se nove variante, posebno glede upo-rabnejše notranjc ureditve.
Občinska skupščina je poobla-stila komunalni zavod Velike planine v Kamniku, da opravlja do-ločene zadeve pri urejanju in izgradnji turističnega območja Velike in Male planine.
F. S.
o raznih strokovnih problemih, manj pa pomagajo z obravnava-njem perečih vprašanj gospodarjenja in proizvodnje kako mobilizirati proizvajalce, da bi aktivno sodelovali pri odpravljanju težav.
Tuđi gradivo, ki ga, mimogrede povedano, člani delavskih svetov še vedno ne dobijo povsod vna-prej, še ni doseglo svojega namc-na. Clani samoupravnih organov se o predlogih in nakazanih rešit-vah ne posvetujejo dovolj s svoji-mi sodelavci v obratih in poslovnih enotah.
Res je, da glasila delovnih organizacij enkrat mesečno težko povsem zadostijo vsem zahtevam, ki jih terja glasilo kot tribuna proizvajalcev in upravljalcev, ven-dar bo po mnenju udeležencev plenarne seje treba v kolektivih še precej storiti za izboljšanje kva-
litete teh oblik obveščanja. Zlasti bo treba več storiti za obveščanje kolektiva od »spadaj« navzgor, o dogajanjih v obratih, v ekonomskih enotah itd.
Velja opozoriti na izkušnje v »Svilanitu«. Ugotovili so namreč, da mesečno glasilo ne more dovolj ažurno obveščati kolektiva. Zato so uvedli še poseben ciklo-stiran bilten, ki tedensko ali še na krajše obdobje prinaša vsa aktualna vpra-šanja, o katerih razprav-Ijajo samoupravni organi. Ce za-seda delavski svet ali upravni odbor, že na.slednji dan vsi zaposleni vedo za sprejete sklepe in zaključke.
Udeleženci seje so razpravljali precej tuđi o vlogi občinskega glasila »Kamniški občan«. Menili so, da je v letošnjem letu sicer vsebinsko bogatej.ši, vendar občani še vedno pogrešajo već prispevkov iz delovnih kolektivov in iz po-sameznih podeželskih krajev. Zato so člani plenuma pozvali krajevne organizacije SZDL, naj si bolj prizadevajo, da bo njihova dejav-nost kakor tuđi delo krajevnih skupnosti in sploh posameznikov našla več prostora v »Obeanu«. S tem v zvezi so menili, naj bi delovni kolektivi imeli z določenim denarnim prispevkom v Kamni-škem  občanu   zagotovljen   prostor
za objavo prispevkov o življenju in delu v podjetjih. Kaže, da v nekaterih organizacijah podpirajo predlog, da bi opustili tovarniški1 mesečnike ter materialno in vsebinsko podprli »Kamniškega ob-čana«, ki bi tako lahko redneje izhajal  in  postal  še  kvalitetnejši.
Udeleženci seje so opozorili na to, naj bi bil »Občan« v prihodnje šc bolj kritićen do posameznih slabosti in pomanjkljivosti, da naj bi še aktivneje prikazoval življenje v komuni in njegove značilnosti.
Sestavki naj bi bili pisani v čimbolj razumljivom in ne v akti-vističnom jeziku. Kolikor se da, bi bilo treba tujke nadomeščati z lepimi domačimi izrazi.
(U)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ obCani, Clani szdl
(terena Kamnik)
V novembru in decembru vas bodo obiskali naši odborniki. Prosimo, da jih sprejmete z razumc-vanjem in poravnate naročnino, ki je šc vedno samo 240 S. din. Pripravite člansko izkaznico! Cc je nimate, lahko dobite novo.
Krajevna org. SZDL Kamnik
Delovna skupnost Svilanita svečano proslavila praznik podjetja
Clani delovne skupnosti Svila-nit Kamnik so že petič proslavljali svoj tovarniški praznik. Mesec ok-tober jih spominja na dva po-membna dogodka v njihovem razvoju. Prvi je bil ta, ko so se združili trije obrati: Jugopamuk Za-price, bombažna tkalnica Smarca in tkalnica svile Mekinje v eno podjetje, drugi dogodek pa, ko> je združeno podjetje postalo resnič-na tovarna s tem, da je bila 15. oktobra 1962 dosežena prva milijarda. V vidiku moramo imeti, da ena milijarda ne pomeni za vsako podjetje enako. Za Usto podjetje, ki proizvaja predmete v vrednosti od 2 do 200 N. din, pomeni milijarda zelo veliko.
Od ustanovitve do prve afirmacije, to je razdobje 15 let, je delovna skupnost doživljala notranje
pretrese in krize, kot jih doživlja veliko mladih kolektivov. Take razvojne nevšečnosti pa doživljajo zlasti po tistih podjetjih, kjer so odpovedale funkcije samoupravljanja in se uvcljavile funkcije samovolje in birokratizma. V letu lOfil je v Svilanitu nastal velik preobrat pod novim strokovnim vodstvom. Prvi ukrepi, ki so jih sprejeli samoupravni organi, so bili: zgraditev sodobne tkalnice bombaža, združitev vseh treh ob-ratov za eno ograjo, specializacija proizvodnje v frotirju in svili ter lazpoi-editev delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo na odgovorna delovna mesta, kjer bodo kos proizvodnim nalogam. Rezultat ta-kega poslovanja je pokazal pozitivne uspehe v tem, da se je bruto proizvod  v  vsakom  letu  pove
Modna revija v parku tovarne Svilanit. Na sliki je model, ki je zascdel prvo mesto
čal za eno milijardo. Potrošniki so spoznali Svilanit preko pestrih frotir izdelkov in modernih kra-vat, ne pa samo preko reklame »kravata ni copata« kot nekoč.
Te zgodovinske dogodke hoče kolektiv prenesti kot tradicijo na nove delavce, da bodo ludi mladi Ijudje spoznali, koliko napora in samoodpovedi je bilo potrebno, da je zrasla taka tovarna.
V spomin na te dogodke je delavski svet sprejcl sklep, da se vsako leto 15. oktober praznuje kot tovarniški praznik. Tuđi letos sose na ta dan ob zvoku tovarni.ške sirene zbrali v tovarni, da bi čimbolj svečano proslavili svoj praznik. Na praznovanje so bili povab-Ijeni tuđi predstavniki družbeno-pol i ličnih organizacij občine Kamnik in predstavniki podjetij, s ka-t.erimi ima podjetje kooperacijske obnose. Proslava se je pri cola z vajami enot civilne zaščite. Vajam jo prisostvoval tuđi predsednik Skupščine občine tov. France Vi-tlorvol. Po vaji je bila svečana seja dolavskega sveta, na kateri je predsednik izrekel priznanje de-lavcem, ki so že 10 let v tovarni, in jim izročil darilo za nesebično in požrfvovalno dolo. Po seji se jo pričelo športno tekmovanje, ki jo obsegalo naslednje discipline: vle-ronje vrvi, polževe dirke s kolesi, tek v vrečah in ocenjevalno vožnjo z motornim! kolesi. V razkoš-nem parku, obdanim z raznobarv-nimi cvetlicami, je bila modna revija. Manekenke v rožnato pastel-nih oblači]ih iz frotirja so se spojile z okolico kot ubrana celota, kar je revijo še bolj poživelo. Prikazani so bili modeli za dom in plažo iz frotirja, ki jih bo podjetje v prihodnjem lotu dalo na tržišče. Prireditev in praznovanje je po-tekalo v najlepšem redu in prijateljskom vzdušju v zadovoljstvo gostov in članov delovne skupnosti.
-da
2
VEČ   SAMOZAVESTI
UREJENI IN SODOBN1 PROSTORI SO VSEKAKOR POROK ZA USPEŠNO DELO
Krajevna organizacija SZDL Kamnik je v dvorani nad kavarno 10. novembra 1966 sklicala posvet članov odborov vseh društev in druž-beno političnih organizacij svojega območja. Posvet je bil preširoko zasnovan in je bržkone to vzrok, da kopica predlogov ni bila potrjena v obliki sklepov, ki bi lahko bili trdna osnova za nadaljnje akcije.
Program je predvideval razpravo o tekočih problemih mesta, o odnosili občanov, društev in organizacij do občinske skupščine in obratno ter razpravo o medsebojnem so-delovanju. Posvet je bil pripravljen na osnovi zaključkov in sklepov III. plenuma občinskega odbora SZDL Kamnik. Navzoče je uvodoma s skle-pi seznanil predsednik posveta. Sez-nanil jih je še  s sklepi  IV.  plenuma
CK ZK, o smernicah samoupravljanja v krajevnem merilu, o vlogi občinske skupščine in njenih organov, o vlogi poslancev in o pomenu ter oblikah   obveščanja   občanov.
V razpravi so navzoči poudarili predvsem težave, s katerimi se sre-čujejo pri delu v društvih in orga-nizacijah. Nezanimanje in skopa sredstva so poglavitna nevšečnost. Način  stekanja  sredstev  ni   najboljši
kakor tuđi ključ delitve med posa-mezne organizacije in društva. Ne-kateri posamezniki uspejo zagotovi-ti svojim organizacijom več sredstev.
Poudarili so utesnjenost v nepri-mernih in nesodobnih prostorih, kjer se včasih drenja  kar več koristnikov,
Predlog, da se adaptira za de-javnost družbeno-političnih in ostalih organizacij bivši zdravstveni dom, žal ni bil sprejet. Kazalo bi izde-lati podrobno analizo potreb in ekonomske moči vseh družbeno-političnih organizacij in s tem programom samozavestneje nastopiti pred skupščino občine. Poslopje nekda-njega zdravstvenega doma namreč namerava preurediti gostinsko pod-jetje  »Planinka«.
Razprava o odnosih do skupščine občine se ni razživela. Prav tako je bila ravnodušna rozprava o lokalnih   problemih.   Od   članov   odbora,
ki so nosilci določenih interesov, ki nekje vsekakor soupadajo s problemi mesta, je bilo pričakovati več zanimanja in več samozavesti pri nakazovanju in reševanju proble-mov. Če želimo, da bodo občani resnični nosilci odločanj, potem bo potrebno taka in podobna posveto-vanja večkrat pripraviti, oceniti teht-ncst predlogov in jih sprejeti v trd-no formuliranih sklepih ter jih nato posredovati izvršnemu svetu občinske organizacije SZDL Kamnik, ki kaže veliko aktivnost in za dosežene uspehe žanje priznanje znotraj občine in izven nje. Uspehi akcij, ki so se pričeli s predlogi občonov, še bolj   poudarijo vlogo  SZDL.
Posvetovanju, ki so se ga udele-žili člani odborov ZB, DPM, RK, AMD, LT, TD, gasilcev, lovske družine, tabornikov in krajevne skup-nosti, ni prisostvoval nihče iz šport-nih   društev.
Tuđi  občinskih  odbornikov ni  bilo.
OBCANI!
SPOMLADI LETA 1967 BOMO VOLIM POLOVICO ODBORNIKOV   SKUPSCINE   OBČINE   KAMNIK.   KI   .IIM   JE   POTEKLA 4-LETNA  MANDATNA  DOBA
V Kamniku volim« zvezne poslancc v vseli pet zborov zvezne skupščine. nadalje 3 republiške poslance in sicer v republiški zbor, gospodarski zbor in kulturno-prosvetni zbor skupščine SR Slovenije.
Prispevek ima namen pravočasno obvestiti občane o vo-Iilnih enotah. kjer volijo občinske odbornike, republiške in zvezne poslanice.
Želimo, da se občani aktivno vključijo v priprave za volitve, zlasti odbori društev, odbori družbeno-političnih organizacij in samoupravni organi, ki naj bi na organiziranih se-stankih razpravljali o možnih kandidatih za odbornike občinske skupščine ter za republiške in zvezne poslance.
Odbori krajevnih organizacij naj pošljejo predlogc o kandidatih volilni komisiji občinskega odbora SZDL.
Nove odbornike občinske skupščine borno volili za na-sleđnje volilne enote:
A) OBClNSKI ZBOR
1.  Volilna enota št. 2 — Zgornji Tuhinj za volilce naselij: Zg. Tuhinj, Stara Sela, Cešnjiec, Golice, Liplje, Crni vrh, Cirkuse. Veliki hrib. Mali hrib in Laže.
2.   Volilna enota št. 4 — Srednja vas za volilce naselij: Loke, Srednja vas, Podhruška. Potok, Vaseno, Piršcvo, Snovik, Sela, Znojile, Zubcjcvo, Bela peć. Sovinja peč, Poljane, Tro-bclno, Rožično, Studenca in Markovo.
3.  Volilna enota št. (i — MeUinje za volilce območja Sp. Mekinj.
4.  Volilna enota št. 8 — Godič za volilce naselij: Godič, Brczje, Vodice in Kršie.
5.  Volilna enota št. 10 — Stahovica za volilce naselij: Bi-stričica,   Okroglo,   Klemenčcvo.    Zakal,   Stahovica,    Županje njive in Kamniška Bistrica.
6.  Volilna enota št. 12 — Tunjice za volilce naselij: Tu-njice, Tunjiška Mlaka in Laniše.
7.  Volilna enota št. 14       Nasovče za volilce naselij: Breg, Potok, Nasovče in Klanec.
8.  Volilna enota št. 16 — Moste za volllce naselij: Moste, Zejc in Suhadole.
!). Volilna enota št. 18 — Smarca za volilce naselij: Smarca.
10.  Volilna enota št. 20 — Duplica za volilce naselij:  Dii-plica, Bakovnik, III. Matije Blejca, Prvomajska. Bakovniška, Mengeška in Bazoviška ulica.
11.  Volilna enota št. 22 — Zaprice I. za volilce naselij: Za: priče. Zupančičeva. Streliška. Kranjska in Kajuhova ulica ter Ljubljanska cesta (hiš. št. 1 in 2).
12.  Volilna enota št. 24 — Sutna za volilce Sutne, Kidri-čeve.   Kolodvorske.   Sadnikarjevc,   Petruškove   in   Usnjarske ulice.
13.  Volilna enota št.  2fi — Titov trg za volilce Titovega trga. Trga svobodc. Japljeve, Parmove, Prešcrnove in Tom-siČcvc.
14.  Volilna enota št. 28 — Levstikova ulica — Košiše za volilce Tunjiške ceste, Lcvstikove, Kcttejcve, Poti na Poljane. Kosiš in Zal.
B) ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
1.  Volilna enota št. 1 — Stol za stolarno in maloscrijsko delavnico.                                                                                     .
2.  Volivna enota št. 3  — Stol za žago, transport in  dcl uprave.
3.  Volilna enota št. 5 — Titan za EE ključavnice in priprava proizvodnje.
4.  Volilna enota št. 7 — Titan za EE livarna, široka potrošnja, fitingi.
5.  Volilna enota št. 9 — Svit za podjetje z obrati.
6.   Volilna enota št.  11  — Kamnik  za volišče v  pisarni osnovne proizvodnje.
7.  Volilna enota št. 13 — Projekt za gradbišče Projekta, obrtno podjetje Alprem in montažno padjetje Toplovod Lj. — delovišče Kamnik ter obrat, montaž. podjetja Zarja Kamnik.
8.  Volilna enota št. 15 — Kaolin za Rudnik kaolina Crna in Tovarno kovanega orodja Kamnik.
9.  Volilna enota št. 17 — Kočna za podjetja: Kočna, Prehrana. Pctrol, Planinka, Tobak, Borovo, Peko, Koteks. Vinogradar,  Izletnik,  Zavod  za izgradnjo  turističnih  objektov   v Kamniku,  Počitniška skupnost  na  .lamah,  skupnost  gradbi-šča Zclezničarski dom Kisovec in za privatne obrtnike, ki so člani zbornice, ter pri njih zaposlene delavec (ki nišo zajeti v 29. volišču volilne enote št. 16).
10.  SKUPINA KMETIJSTVO:
Volilna enota št. 19 — za (»li obrat Kamnik, KZ — kooperacija. Veterinarski zavod, Kozorog, Sadna drevesnica, Arbo-retum Volčji potok, Agrokombinat Križ — obrata na Križu in v Komendi.
11.  SKUPINA PROSVETE IN KULTURE:
Volilna enota št. 1 — za OŠ Kamnik — Fran Albreht, Motnik. Špitalič. Zg. Tuhinj. Smartno, Loke, Sela, Mekinje in Vranja peč.
12.  Volilna enota št. 3 — za Gimnazijo Kamnik, Osnovno solo Tomo Breje in Muzej Kamnik.
13.  Volilna enota št. 2 — Skupina zdravstva in socialnega varstva — Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
14.  Volilna enota št. 1 — Skupina delovnih ljudi v državnih organih SOb Kamnik.
Poslanca v republiški zbor Skupščine socialistične republike Slovenije volijo v 46. volilni enoti vsi volilni upravičenci, ki prebi vajo v tehle območjih:
Mekinje. Jeranovo, Zduša, Podjelša, Tunjice, Tunjiška Mlaka. Laniše, Gmajnica. Gora, Komendska Dobrav a. Mlaka, Podboršt, Nasovče, Breg, Klanec. Potok, Komenda, Križ, Moste. Suhadole, Zcje, Podgorjc, Smarca, Duplica, Bakovnik, Ulica Matija Blejca, Prvomajska, Bakovniška, Mengeška, Bazoviška, Perovo, Pot 27. julija, Kovinarska cesta in Podlim-berska pot, Zaprice, Zupančičeva, Streliška, Kranjska, Kajuhova ter del Ljubljanske ceste, Vilka Rožica, Vcgova, Jurčiče-va, Trdinova, Copova, Kcrsnikova. Rozmanova, Jenkova, Mi-klavćičeva, Mlakarjeva, Aškerčeva, Svetčeva, Podgorska, Ogrinčeva, Murkova, Ljubljanska. Sutna, Kidričeva, Koledvor-ska, Sadnikarjcva, Petruškova, Usnjarska, Novi trg, Maistro-va, Grcgorčičeva, Šlandrova, Titov trg. Trg svobode, Japljeva, Parmova, Prešcrnova. Tomšićeva, Medvedova. Zabljarska, Trg talcev, Fužine, Levstikova. Kettejeva, Tunjiška cesta, Pot na Poljane. Košiše in Žale.
Poslance v zvezni zbor zvezne skupščine volijo vse volilne enote v občini Kamnik.
Odbori družbeno-političnih organizacij, društev in samoupravni organi naj bi pri obravnavanju in predlaganju kandidatov za predstavniška telesa upoštevali predvsem tele kriterije: dosedanje delo v društvih, samoupravnih organih, družbeno-političnih organizacija!): da kandidati nišo prcobre-menjeni z drugimi liinkcijami; pripravljenost posameznika za aktivno delo: zavzemanje za resnične samoupravne odnose v našem družbenem življenju in borba proti vsem zaprekam, ki zavirajo še hitrejši soeialistični razvoj. Struktura kandidatov naj izraza dejansko strukturo prebivalstva občine Kamnik: kandidati naj bodo Ijudje, ki ne bodo govorili eno, delali pa drugo in ki uži vajo ugled v kraju, kjer prebivajo, še posebej pa na delovnem mestu: kandidati morajo i meti vse druge moralne kvalitete.
Socialistična zveza delovnih ljudi občine Kamnik
KAMNIŠKI   OBCAN
i
Anonimna pisma in samoupravljanje
KAMNISKIOBCAN
Nekaj misli o anonimnih pismih. Se vedno se dogaja, da forumi družbeno-političnih organizacij in posamezni funkcionari i dobivajo anonimna pisma. V takih prime-rih se porodi vprašanje, ali pismo proučiti, ugotoviti resničnost ali ga vreći v koš. Menim, da je vse-bino anonimnih pišem pregledati in jo preveriti, samoupravnim organom pa posredovati ugotovitve, da le-ti lahko ukrepajo.
Prevelikega pornena anonimnim pismom pa le ni dajati. Preveč imamo še ljudi, ki se bojijo pokazati na nepravilnost posamezni-kov v delovni skupnosti sami in v družbi. Ljudje še vedno javno in na prvem mestu ne izražajo ti-stega, kar mislijo, to pa pred-vsem zato, ker so v praksi občutili posledice, če so obravnavali nepravilnosti posameznikov. Vendar bi bilo napak misliti, da sedaj ni več nikakih možnosti za posledice, četudi kdo pošteno obravnava na-pake, zlasti napake posameznika. Strah pred posledicami je v ne-katerih primerih torej vzrok za anonimna pisma. Vsebina teh pišem je največkrat neresnična. Kadar pa je resnična, tedaj ukrepajo družbeno-politične organizacije in samoupravni organi, ki so odgovorni za odpravo nepravilnosti.
Ljudje, ki pišejo anonimna pisma,   načenjajo  vrsto  problemov,
S skupnim delom večje zadovoljstvo
Odbor krajevne organizacije SZDL Sela je sklical sestanek, na katerem so obravnavali doseda-nje delo organizacije in priprave za letno konferenco. Nadalje so se pogovorili o gradnji vodovoda Sela—Rožično in o problemih, ki so nastali s tem v zvezi.
Ugotovili so, da se je v zadnjih letih precej naredilo, tako cesta, vodovod Markovo, za vodovod Rožično pa so priprave v teku.
Za cesto so porabili 2,4 milijone starih din, za vodovod Markovo pa so prispevali 400 tisoč S. din. Vrednost opravljenih del presega ca. 8 milijonov S. dinarjev. Razli-ko so krili prebivalci s svojim delom delno pa tuđi Gozdni obrat Kamnik, ki je finančno podprl gradnjo ceste.
Kljub uspehom pa z delom nišo zadovoljni. Nimaio Se urejenih go-zdnih poti. pokopališča, manjka pa iim zlasti kulturno zabavnoga življenia. Sklenili so, da bo Delav-ska univerza Kamnik pričelo ob nedeljah predvajati ozkotračne filme v prostoru, ki so ga uredili za film.
Svet krajevne skupnosti mora rlelati boli složno in ne prepuščati delo le predsedniku in podpred-sedniku. Uspehe bodo dosegli le s skupnim delom in s pomočjo vseh občanov. Pri gradit vi ceste so Iju-dje prispevali vsak po pet delov-nih dni, prav trsko na bodo morali zasukati rokave, če bodo hoteli zgraditi vodovod in odstraniti z dnevnega reda druge nnvšečnosti.
Pri njihovem delu želimo vsem občanom krajevne organizacije SZDL Sela še mnogo uspehov.
s katerimi po nepotrebnem anga-žirajo družbeno-politične organizacije in posameznike.
— Preverjanje anonimnih pišem pa zahteva tuđi zavzetost upravnih služb občinske skupščine, zlasti inšpektorjev, s tem v zvezi pa nastanejo zopet določeni stroški.
Zaključek, do katerega često pridemo, je ta, da je neznanec napisal pismo zgolj zaradi oseb-nega sovraštva. Tak primer smo imeli pred nedavnim, ko smo dobili polanonimno pismo. Polano-nimno zato, ker se je nekdo hotel skriti za krajevno organizacijo SZDL Spitalič in za ime Hribar, ki pa je v Tuhinjski dolini zelo razširjeno. Pismo je bilo naperje-no po dosedanjih ugotovitvah inspekcijske službe SOb Kamnik in družbeno-političnih organizacij osebno na ing. Smida, zaposlene-ga pri GG Ljubljana, obrat Kamnik. Ne preostane nič drugega, kot da tovariš ing. Šmid sam preko sodišča išče zaščito in primerno ukrepa proti ljudem, ki so namer-
no natolcevali in pisali o neres-ničnih stvareh.
Ali so anonimna pisma umestna v naši samoupravljalni družbi? Ali nimamo dovol.j organiziranih in-štitucij, kjer je možno pokazati in razpravljati o nepravilnostih ter predlagati zboljšave itd.? Imamo sestanke samoupravnih organov od ekonomskih enot do soj delav-skih svetov, sej skupščine, imamo sestanke družbeno-političnih organizacij, Zveze komunistov, SZDL, Zveze sindikatov, Zveze mladine, Zveze združcnj borcev NOB itd. Sestanki običajno nišo le na sede-žih občin, ampak so v krajevnih organizacijah, v delovnih organi-zacijah.
Ali ni živahna aktivnost po IV. plenumu CK ZKJ dokaz, da se je naša družba odločno uprla tištim silam, ki so hotele iz naših ljudi narediti le poslušno orodje, le dobre poslušalce, le štcvilke? Normativni akti od ustave SFRJ do statutov občin, statutov in pravil-nikov delovnih organizacij ne dajo le dovolj pravic, ampak tuđi do-
volj možnosti in dolžnosti, da se proti nepravilnostim borimo javno.
Naša prizadcvanja morajo biti usmerjena v to, kar je potrdil IV. plenum CK ZKJ in sicer: v naši družbi ni nedotakljivih ljudi, pa naj gre za proizvajalca ali funk-cionarja na kakršnemkoli odgo-vornem mestu. Praksa zadnjih let to tezo potrjuje. Delo in odlo-čitve posameznika morajo sloneti le na podlagi širokih dogovorov in usklajevati splošno družbene interese. Ce so odločitve osebnega značaja, imamo ne le pravico, ampak tuđi dolžnosti nepravilnosti obsojati, zahtevati kazni za kršii-ce ter predlagati odpravo napak.
Ob upoštevanju vscga navede-nega anonimna pisma resnično ni-majo mesta v naši dru/.beni praksi. Občani, resnici poglcjmo v oči! Resnice ne more nihče krojiti po svoje, je taka, kot je.
Usmerimo naše napore v to, da na organiziranih posvetih sprego-vorimo o nepravilnostih, četudi so za posameznika grenke, kar bo mnogo uspešnejše kot anonimno pisarjenje.
Odslej naj velja načelo: »Javna kritika nepravilnosti pocdincev namesto zahrbtnega obrekovanja!«
V. G.
Kdaj in kdo se bo usmilil trga za Malograjskim dvorom? Mar   parkirni   prostori   rcs   nišo
potrebni našemu mestu?
Letna konferenca mladine podjetja »KAMNIK«
Mladina tega podjetja, ki je do-kaj agilna posebno na športnem področju, je pri pregledu svojega celoletnega delovanja ugotovila, da je, žal, še vedno večina mladine neaktivna in da ne delujeprav nikjer.  To je  sedaj   v  vseh  mla-
dinskih organizacijah splošcn po-jav, vendar pa je tako nezanima-nje zaskrbljujoče, saj mladina ne rešuje niti svojih problemov. Če-prav so možnosti delovanja, tako na športnem, kulturnem ter političnom področju, predvsem v tem
SZDL in  njen humani odnos do občana
Odbor krajevne organizacije SZDL Spitalič je bil iniciator skupne seje sveta krajevne skupnosti in odborov drugih društov ter organizacij. Na sestanku so se zlasti pogovarjali o naši družbi po IV. plenumu CK ZKJ, o delu samoupravnih organov v Spitaliču, o nopravilu gozdnih potov in o pomoći občanov sovaščanu, ki mu je pogorelo imetje.
Predstavniki krajevne skupnosti so poudarili, da sodelujejo pri po-pravilih gozdnih potov kar tri je in sicer: zainteresirani občani, krajevna skupnost in Gozdni obrat Kamnik. Zato morajo v le-tošnjem letu napraviti plan dela
gozdnih poti in visine sredstev, ki naj bi jih dali občani ter krajevna skupnost. Plan dela pa potrebu je Cozdni obrat Kamnik zato, da bi v letu 1967 vedel razpolaga-t.i s sredstvi, ki jih bo imel približno v visini 250.000 N. dinarjev. Organizacija SZDL je bila tuđi pobudnica pomoći požgani družini. Menimo, da se v praksi ures-ničuje načelo humanosti v naši družbi, za katero se zlasti zavze-majo družbeno-politične organizacije in samoupravni organi. Pa naj še kdo vpraša, kaj ima od organizacije SZDL! Pri odgovorih borno lahko zelo konkretni.
V. G.
aktivu velike, pa mladina tega ne izkorišča. Tako je dosedaj mladin-ski klub životari 1 predvsem zaradi neaktivnosti većine mladincev. Prcmajhno je bilo tuđi sodelova-nje ostalih aktivov, predvsom gimnazije, ki bi po svojih zmožnostih lahko mnogo prispevala k uspeš-nemu delovanju kluba.
Mladinci so mnogo razpravljali
o problemih v podjetju. Zavzeli so se, da morajo vse organizacije v podjetju enotno nastopati proti raznim nepravilnostim, kar bi prav gotovo pomagalo pri rešitvi mnogih težav. Vso pozornost so zlasti posvetili vprašanjem izobra-ževanju, obvoščanju v kolektivu, stimulativnomu nagrajevanju.kjer mlade ljudi kaj radi zapostavlja-jo, racionalnomu izkoriščanju stro-kovnega kadra, vprašanju odgovornosti, rekreacije in razvoju podjetja. Poseben poudarek sodali neaktivnosti većine mladincev, ka-tcrim bi morale pomagati ostale organizacije v podjetju.
-sm
4
Problematika zdravstvenega zavarovanja in stanje skladov
Dne 26. oktobra 1966 se je zbral na svojo 1. sejo novoizvoljeni svet zavarovancev, čeprav ne v polnem številu in sele na drugi sklic. Clani so obravnavali problematiko zdravstvenega zavarovanja in finansira-nja, (zdravstvenega zavarovanja) iz-volili predsednika sveta in štiri člane v skupščino Komunalne skupnosti so-cialnega zavarovanja delavcev Ljubljana.
Problematika finansiranja zdravstvenega zavarovanja se je izredno zaoštrila že v pričetku leta 1965, zlasti pa po reformi. Zaostritev je bila potrebna zato, ker so stroški zdravstvenega zavarovanja hitreje naraščali, kot je to dopuščal porast narodnega dohodka. Skupščina komunalne skupnosti je morala v letu 1966 sprejeti ustrezne ukrepe za uskladitev dohodkov z izdatki, da bi si zagotovila sredstva za zdravstveno varstvo. Kljub določenim restrikcijom na področju finansiranja zdravstvenega varstva kaže 9-me-sečna realizacija primanjkljaj v skladu za 9,405,257 N din. Izpad dohodkov gre predvsem na račun pre-nizko realiziranega osebnega dohodka na območju komunalne skupnosti. Pričakovati je, da bodo izdatki sklada presegli planirano kvoto za ca. 3,050.000 N din. Če bo skupščina SRS sprejela predlog, da se stopnja zniža od 7 na 6 °/0 od osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje od 1. decembra 1966, se bo izpad dohodkov pove-čal še za nadaljnjih 3,600.000 N din. Ocenjeni primanjkljaj ob koncu
bo kljub temu minimalen in ga bo sklad lahko pokril z razpoložljivimi sredstvi   rezerve.
Statistični-podatki Zavoda za so-cialno zavarovanje kažejo, da je v letu 1966 bolniški stalež v upada-nju. Povprečni odstotek izgubljenih delovnih dni se na območju celotne ljubljanske skupnosti giblje med 4 in 5%. Odstotek izgubljenih dn. v primerjavi s prvim polletjem 1964 je 5,14, 1965 je 4,96 in v letu 1966 4,17. Najvišji odstotek izgubljenih delovnih dni je v občini Grosuplje in najnižji v občini Ribnica, 2,39. Odstotek izgubljenih delovnih dni v občini Kamnik v primerjavi s I. polletjem   1964   je   5,02,   leta   1965   je
4,89 in v letu 1966 4,43%. V raz-dobju od 1. januarja do 30. junija 1966 je bilo v 26 podjetjih na območju občine Kamnik zaradi bol-niškega staleža izgubljenih ca. 49 tisoč 150 delovnih dni. Največji odstotek staleža ima Rudnik kaolina in to 9,70, najnižjega pa Sloga Moste,  2,39.
Ko je z zakonom ukinjena pravica zdravljenja v naravnih zdravili-ščih, ni s tem rečeno, da se zava-rovanci tega načina zdravljenja ne bi potluževali. Zakonodaja to pre-pušča odločitev zdravljenja v naravnih zdraviliščih samoupravljanja organom,  da  ga   izvedejo  preko  si-
stema     razširjenega     zdravstvenega zavarovanja.
Za izvajanje razširjenega zavoro-vanja lahko ustanovi skupnost po-seben sklad, ki se bo vodil ločeno od poslovanja drugih skladov. K temu načinu zdravljenja naj bi prispevale del sredstev delovne organizacije. Izdelanih je pet variant, v kolikor se bodo podjetja za katero od teh od-ločila. V ta namen bo izvedel Zavod anketo v tistih podjetjih, ki zapo-slujejo več kot 50 delavcev. Pričakovati je, da bodo delovne organizacije pristopile k samofinansiranju tega načina zdravljenja in tako pripomogle svojim bolehnim in izčrpa-nim delavcem k ponovnemu zdravju.
O razstavah in še kaj
Na Gorenjskem je bilo v tem letu do konca septembra 71 raz-stav, ki jih je obiskalo 150.000 ljudi. Od tega je bilo v Kamniku 5 razstav z 2969 obiskovalci. Raz-stavo gorenjskih likovnikov je obiskalo 180 ljudi, filumenistično razstavo 480, razstavo kamniških slikarjev-amaterjev 440, razstavo Kamnik v stari podobi pa 207. Največ obiskovalcev je pri-tegnila razstava nacističnih koncentracijskih taborišč: 1662. Pre-seneča pa slab obisk razstave starih slik in podob v Kamniku. Mar se prebivalci tako malo menijo za
preteklost svojega mesta? Vse razstave je z nemajhnim trudom or-ganiziral in pripravil muzej Kamnik, ki je v ta namen tuđi uredil dvorano nad kavarno. Dal je na-mestiti novo električno napeljavo za razstavni prostor, za kar je in-vestiral 200.000 starih dinarjev, zavese za dvorano pa so veljale 300.000 starih dinarjev. Tako ima Kamnik sredi mesta lepo opremljeno dvorano, primerno za vsako razstavo. Lastnik dvorane je de-Iavsko kulturno-prosvetno društvo »Solidarnost«. Muzej je plačal od vsake razstave 1000 S. din na dan
Priprave za letno konferenco SZDL v Crni
Odbor krajevne organizacije SZDL Crna je sklical posvetova-nje vseh odborov političnih orga-nizacij, Rdečega križa in Sveta krajevne skupnosti. Na sestanku so razpravljali o IV. plenumu CK ZKJ in o problemih, s katerimi se ukvarja SZDL. Živahna raz-prava je bila zlasti v zvezi z razvojem kmetijstva, posebno zato, krr je kmetijska zadruga Kamnik prodala del strojev in stavbo, za kar so kmetje v tem predelu precej prispevali. Ljudje težko razumejo razvoj kmetijstva in, če smo v Kamniku zadrugo združili z Agrokombinatom Ljubljana, ni rečeno, da so vsi Zadružni domovi plaćani. Znano je, da je za Zadružne domove v Tuhinjski dolini
potrebno vrniti posojilo. Kje dobiti sredstva, če ne tako, da se del osnovnih sredstev proda na licitaciji.
Tako se je prodala stavba v Crni, del Zadružnega doma v Srednji vaši, v Motniku, nekaj inventarja v Ncvljah itd. Likvi-dacijska komisija bo na prihodnji seji skupščine dala svoje poročilo, ker je zaključila z delom, čeprav z vrsto nerešenih problemov.
Nadalje so razpravljali o letni konforenci SZDL, ki bo v decembru 1966. leta, o delu krajevne skupnosti, zlasti o poteku gradnje vodnega rezervoarja in vodovoda. Beseda je stekla o načinu rešitve dveh socialno ogroženih prebival-cih toga območja. Sklenili so, da
o tem seznanijo socialno delavko SOb Kamnik.
Letos je odbor SZDL Crna orga-niziral izlet članov, pobral članarino in izvedel več uspelih razgo-vorov. Predlagal je tuđi, naj se skliče zbor volivcev in razpravljal o asfaltiranju ceste itd.
Na letni konferenci bodo lahko poročali o uspehih in si z moralno podporo članov SZDL zastavili naloge za v prihodnje. Vendar bodo morali vztrajati na tem, da delo ne bo slonelo le na nekaterih članih odbora.
-ko
kot odškodnino za dvorano, še po-sebej pa za porabo električnega toka. Skupno je za vseh pet razstav nakazal 87.000 din. Nadaljnjih razstav pa muzej ni mogel organizirati, ker je električno pod-jetje izklopilo tok zaradi neplača-nih računov. Izjemoma ga je spet vključilo za razstavo nacističnih taborišč, ki je bila združena s to-variškim sestankom internirancev. Navajamo te ugotovitve z željo, naj bi v bodoče izklopljeni električni tok ne bil vzrok, da bi dvorana sredi mesta ostala neiz-koriščena za razstave in priredi tve.
Dodali bi še ugotovitev, da je šahovska sekcija Solidarnosti ostala v tem poslopju brez prostorov. Ko so ob velikopotezni regulaciji podrli nekdanjo telovadnico, ki jo je zadnje čaše lastnik kavarne, gostinske podjetje Planinka, upo-rabljalo za svoje skladišče, so spremenili v skladišče prostore šahovske sekcije. Novi lastnik je se-veda odrekel gostoljubje šahistom, ki zdaj nimajo kam s svojim in-ventarjem. »Solidarnost« je pred težkim problemom in šahovska sekcija je v zimskem času, ko je običajno razvijala največjo dejav-nost, brez prostorov in mora pre-nehati z delom. Prav ta sekcija je vsa leta sem bila med najbolj delovnimi v društvu. Poiskati borno morali kako možnost, da priđe do potrebnih prostorov.
V SMRKCJU BO DOVOLJ PITNK VODE
Ali se bo v krajevni skupnosti Crna premaknilo na bolje?
V Smrcčju je vodilni zbiralnik postal premajhcn, saj se je nanj priključilo nekaj hiš, čeprav je bil zgrajen in namonjen le za pit-no vodo v osnovni soli.
Sedemnnjst hiš pa je brez pri-merne vode in zato so pričeli z delom za povećanje zbiralnika. Svet krajevne skupnosti je imeno-val poseben gradbeni odbor, ki bo vodil dola. Vendar ima ta odbor težave, ker nckaleri Ijudje odkln-njajo pomoč, čeprav so dolžni pri-spevati svoj delež ne glede na to, ali imajo že vodo ali ne. Predno so dobili dovoljenje za priključek na star vodovod, so obljubili, da bodo v primeru razširitve tuđi prispevali svoj delež. Je že tako, da raje pbljubljamo, kot obljube izvršimo.
Predsednik sveta krajevne skupnosti tovariš Franc SuŠtar je sejo
sklical dvakrat, vendar je bila obakrat nesklepčna. Res je, da so člani sveta krajevne skupnosti za svoje delo odgovorni pred volilci, vendar ne smemo pričakovati, da bodo brez pomoči občanov trije ali štirje lahko vse opravili. Zato ni čudno, če posameznim članom primanjkuje volje do dela. Kljub temu pa so se odločili, da začno 7. delom. Za 6-kubični vodni zbiralnik in vodovodne cevi so na-menili 8000 N. din. Vse delo bodo opravili občani sami, vsak pa mora prispevati še 50 N. dinarjev. Gradbena skupina je dobro raz-položena in kaže, da bodo dela do zime uspešno končana.
Pri delu jim želimo mnogo uspehov in več aktivnega sodelo-vanja.
V. G,
KAM NISKI   OBCAN
In tako izgleda »preurejena« fasada, Ce jo obnavlja nekvalificiran delavec
5
Poravnalni sveti so se pogovorili o delu
KAMNIŠKI   OBCAN
Na vabilo občinskega odbora SZDL so se dne 14. oktobra 1966 v Kamniku zbrali predstavniki po-ravnalnih svetov iz naše občine, da se pogovorijo o svojem delu. Po uvodni besedi predsednika občinskega odbora SZDL Vinka Gobca je predsednik občinskega sodišča v Kamniku Rajko Svetek kritično oce-nil   njih   dosedanje   delo.
V naši občini smo poravnalne svete začeli ustanavljati konec leta 1959, danes pa jih deluje 16. 2e takoj v začetku so pokazali lepe uspehe in so resili na stotine spo-rov, ki so kalili dobre odnose med občani. Zadnja leta pa je v njihovem delu nastal zastoj, kar se zlasti vidi v vse manjšem številu obravnavanih zadev. Medtem ko so prva leta resili povprečno po 250 zadev letno, so v letu 1965 resili skupaj le 39 zadev. Ta upadek deloma opravi-čujejo objektivni vzroki. Poravnalni sveti so v začetku resili mnogo starih sporov, ki so že dolga leta tleli med Ijudmi, ražen tega pa so jim sodišča in drugi državni organi sami odstopali v reševanje zadeve, za ka-tere so menili, da jih bodo stranke lahko same poravnale doma. Kas-neje so to prakso opustili, da ne bi   krnili   družbene   vloge   poravnal-
nih svetov in samoupravnih pravic občanov.
Za slabše delo poravnalnih svetov pa je tuđi nekaj subjektivnih vzrokov. V začetnem obdobju so se za njihovo delo neposredno zanimali razni organi, zlasti sodišče. Podobno skrb so pokazale družbe-no-politične organizacije. Socialistič-na zveza je dve leti zapored organizirala posvetovanje o delu poravnalnih svetov, kar je bilo koristno za izmenjavo izkušenj in za dogovor o nadaljnjem delu. Kasneje pa so ti sveti ostali prepuščeni samim sebi, brez moralne in ćelo materialne pod pore.
Nihče se ni zanimal, koliko časa posamezni člani že opravljajo svojo funkcijo, nihče ni poskrbel za nove volitve. Razumljivo je, da je pri čla-nih, ki že najmanj 4 leta in več opravljajo svojo funkcijo, prvotni polet popusti. Ni treba posebej pou-dariti, da je delo poravnalnih svetov zelo težko in odgovorno ter za-hteva od članov veliko potrpežlji-vosti, poznavanja razmer, sposobnosti, prepričevanja in podobno. Ne-ustrezno je bilo urejeno tuđi po-vračilo stroškov članom in njihovo nagrajevanje. Mnogokrat nišo dobili   niti   sredstev   za   nabavo   pisar-
niških potrebščin. O delu poravnalnih svetov se je tuđi premalo govorilo na zborih volilcev in drugih sredstvih  obveščanja.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da so se poravnalni sveti doslej kar dobro uveljavili in da se občani pohvalno izražajo o njihovem delu. Nedvomno je treba njihovo vlogo še bolj okrepiti, zlasti v sedanjem obdobju poglabljanja demokratizacije in samoupravnosti naše družbe. V tem procesu naj poravnalni sveti opravljajo svojo vzgojno funkcijo utrjevanja in poglabljanja sožitja med občani ter nastopajo proti ne-potrebnemu pravdanju in zaoštravanju   dobrih   odnosov   med   Ijudmi.
Da bi poravnalni sveti čim bolje opravili svojo nalogo, pa jim mo-rajo pomagati politične sile in drugi družbeni faktorji. Socialistična zveza naj tuđi v bodoče sklicuje podobne razgovore, na sestankih osnovnih organizacij in zlasti na zborih  volilcev pa  naj se več govori
o delu poravnalnih svetov. Ti naj na zborih volilcev tuđi občasno po-ročajo. Zagotoviti jim je treba ma-terialna sredstva, kar naj bo naloga krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Pregledati bo treba, ali sedanja mreža ustreza potrebom, ali ne bi morda kazalo ponekod ustanoviti nov poravnalni svet, drug-je pa ukiniti. Statistika kaže, da 4 poravnalni sveti v letih 1964 in 1965 nišo obravnavali nobene zadeve. Krajevne skupnosti, ki so po občinskem statutu upravičene ustanavljati poravnalne svete na zborih volilcev, naj bi pregledale, v katerih krajih  naj  bi  le-ti delovali.
Predvsem pa je nujno potrebno, da se čimpreje izvedejo volitve novih članov, da se nadomestijo tišti ćlani, ki že dolga leta opravljajo svojo funkcijo ali ki so iz kakršne-gakoli vzroka odpadli. Pomlajenim poravnalnim svetom pa nudimo pri njihovi družbeni funkciji vso možno pomoč.                                        R. S.
Obisk iz rudarskega revirja
15. oktobra so nas obiskali upo-kojenci iz Trbovelj pod vodstvom svojega  predsednika   tov.   Murna.
Veselje v blokovskem naselju
V blokovskem naselju ob Zu-panćičevi ulici je zadnji mesec ne-navadno živahno. Motorji nenehno brne, rijejo po zemlji, izravnavalo, nasipajo, prevažajo, odvaža.jo. Prebivalci trinajstih blokov, last-niki vseh avtomobilov, ki so jim garaže odrezane od prometa, slu-tijo, da se bliža veliki trenutek, ko bo vse izravnano, urejeno, asfaltirano in razsvetljeno. Do tega pa je bila dolga pol
Pred 11 leti so zrasli prvi bloki, potem pa v presledkih drugi, do-kler jih nišo lani našteli do 13. Odšli so zidarji, za seboj pa so pustili deske z žeblji, gramoz, na-
pred domaći prag pa se nišo mogli pripeljati s kolesom. Vpili so in klicali na pomoč može iz občinske skupščine, da pridejo in jim poberejo kamenje, zatrpajo jame in izravnajo nasipe. Po dveh letih ni bilo okrog blokov nobene deske ne deščice, ne treske ne tre-ščice. Gospodinje so ugotovile, da se dajo s pridom uporabiti v do-mačem štedilniku.
Končno pa so le prišli možje, zabili nekakšne količke in rekli, da bodo uredili ceste. Razveselili so se tuđi stanovalci in novi pred-volilni sestanek je bil manj hru-pen  kot prejšnji. Pa je spet pre-
Džunglo med bloki v Zupančičcvi ulici bo zamenjal asfalt
sipe in jame. Otroci so se podili med visokimi hišami, ki so postale njihov dom, brcali konzervne škatle, ki so jih novi stanovalci metali skozi okna, se zbadali na žebljih. ki so štrleli iz desk in se zatekali z razbitimi koleni po pomoč v ambulante, pa se spet vraćali v domačo džunglo, da si razbije.)© še drugo koleno. Hodili so na delovne akcije sem, hodili tja,
teklo nekaj časa, let.o, dve in spet so obnovili količke, tokrat malo v drugačnem redu. Aha. so rekli v Zupančičevih blokih, spet bo zbo-rovanje volilcev. No, in potem je ostalo pri starem. In dobro, da je ostalo pri starem. Kajti. . . .
Lani so se začele revolucionarne spremembe. Pokazalo se je, da so vodovodne cevi pretanke in jih  bo troba zamenjati.   Izkopali
so jarke, položili nove cevi z garancijo, da bodo zadostovale za več kot 10 let, skrbno zadelali jarke in jih dobro izravnali. Potem so prišli novi stroji, skopali nove jarke in jim zaupali v varstvo telefonske kable. Vestno so vrnili zemljo na prejšnje meslo in jo pošteno potlačili, da so potem pri-peljali še težji stroj, ki je izkopal nov jarek za električne kable. Ze tretjič je težki valjar potlačil zemljo, ki je bila globoko prekopana do zadnje pedi.
Junija meseca so sporočili sta-novalcem blokov, naj se v Juliju oskrbijo z drvmi in premogom, ker v avgustu ne bodo mogli vozovi med bloke zaradi asfaltiranja prehodov. Lastniki avtomobilov so planirali dopuste in izlete za av-gust, saj bodo med cestnimi deli garaže odrezane od prometa. Toda kakor se zakasni krovec za popravilo strehe, kakor ti lahko krojač izgotovi poročno obleko sele po poroki, kakor lahko dobiš vabilo na sejo Sele po seji — edino1 dim-nikar nikol ne zakasni zastran dimnika, čeprav ve, da kuhaš na električnom štedilniku — tako je ludi med bloki mirno potekel av-gust in dal slovo september. Oktobra pa se je začelo. In še traja. S presledki, ki pri stanovalcih stopnjujejo mero spoštovanja ob misli na nepovratno preteklost. Iz-ginil bo idiličen pogled iz moder-nega bloka na đivjino v podnožju. Nič več ne bo visokoga ple-vela, ki je tako prijazno uspeval med bloki in radodarno preskrbel s semenom vse vrtove v okolici. Cesta ne bo več podobna cesti na divjem zapadu in samo naša slika bo ohranila spomin na nekdanje rase. V copatah bos lahko stopi 1 do mesar ja, v samopoistrežno trgovino ali do bifeja, po gladkem fisfaltnem cestišču, tam, kjer si dozdaj moral pešačiti v škornjih in si svetiti z baterijo. Vse se sprerrrinja. Kdor raka, dočaka in bolje pozno. kot nikoli. Stanovalci blokov ob Zupančičevi in Murno-vi cesti gredo novim zarjam na-sproti. Veselje jim greni samo mi-sol, da je na ta račun občinska blagajna dobila veliko luknjo.
Upokojenci so imeli s seboj pevski zbor. Takoj po izstopu iz avtobu-sa so že zapeli dve pesmici.
Goste smo peljali na Mali grad in od tam smo jim razložili zgo-dovino našega mesta ter jim pokazali razvoj naše industrije v novi Jugoslaviji. Z zanimanjem so si ogledali cerkvico na Malem gradu. Nato so se ustavili pred spomenikom žrtev NOV in počastili spomin padlih z lepo slovensko pe-smico. Takoj so je zbralo lepo šte-vilo občanov, ki so pozdravili to lepo zamisel naših gostov.
Sledil je obisk poknpališču na Zalah, ki je napravit na Trbovelj-čane izreden vtis zaradi lepe lege in ure.jenosti.
Kosilo v Grajskem dvoru je poteklo v prijetnem pogovoru. Goste je pozdravil predsednik kamniških upokojencev tov. Vrankar Jožc. Orisal je zanimivo povezavo med kamniškimi kovinarji in trbovelj-skimi rudarji v stari Jugoslaviji. To nišo bili le kulturni stiki, tem-več tuđi politični. Naši kovinarji so bili v Trbovljah v času borbe rudarjev proti Orjuni in Zivkovi-ćevem režimu.
Trboveljski upokojenci so nam s ponosom pripovedovali, da ima-jo svoje klubske prostore in da so prav v zadnjem času kupili večjo nišo z vrtom. Čudili so se, da mi v Kamniku nimamo nobenega po-dobnega prostora. Pojasnili smo jim, da imamo sicer obljube naše obćine, da pa že dolgo čakamo na tako potreben prostor, kjer bi se mogli številni upokojenci, zlasti zunanji, sestajati, pokramljali, v zimskem času pa tuđi pogreti.
drobm; vesti
Na meji naše občine v Sidražu pod Senturško goro so 9. oktobra praznovali krajevni praznik s slo-vesnostjo pri spominski plošci domaćina in partizanov, ki so padli v noči od 3. na 4. oktober 1944. Solska mladina in pevci so iz-vajali krajši kulturni program.
V Zavodu za rehabiliatcijo in-validne mladine so 7. novembra praznovali drugo obletnico vselit-ve v nove prostore. Gojenci zavoda so pripravili prisrčen program pesmi in recitacij, 7. november pa bo odslej veljal kot prazničen dan zavoda.
6
Gostovanje pevcev iz Nizozemske
V času od 22. do 24. septembra je v Kamniku in Domžalah go-stoval 85-članski moški pevski zbor R. K. Ulfts Mannenkoor '57 iz Ulfta v Ho'landiji. Organizacijsko je to gostovanje pripravilo prvo slovensko pevsko društvo LIRA iz Kamnika.
Vse leto so se pevci pripravljali za pol v Jugoslavijo. Vadili so in zbirali denar, ne samo da bi jim turneja dobro uspela, temveč da bi na kratki in zgoščeni turneji Ludi čimveč videli in doživeli. Mnogi med njimi še nišo videli gora. Po dolgi, naporni poti, ko so se ponoći vozili skozi Avstrijo, so v meglenem jutru stopili v Ljubljani na naša tla. Neverno so zmajevali z glavo, ko so slišali, da bodo Ocz pol ure v soncu. Na poti proti Domžalam so se na-enkrat pokazale Kamniške planine v vsej lepoti. Takrat bi bilo treba videti, kako prevzame člo-veka novo doživctje! Nastanili so se v Grobljah in Višja gospodinj-ska šola v Grobljah je bila ves čas bivanja Holandcem nadvse prijazen dom.
Prvi dan je bil pred spomenikom revolucije v Kamniku svečan pozdrav. Goste, s katcrimi je prišel tuđi njihov župan gospod Cramwinckel s soprogo, je pred spomenikom pozdravi I predsednik skupščine občine Kamnik tovariš France Vidervol. V svojem pozdravnom govoru je med drugim podal tuđi zgodovinski in gospodarski razvoj našega mesta. Župan g. Cramwinckel je pozdravil Kamničane v imenu svoje občine in v širšem govoru poudaril po-membnost takih stikov. Po krat-kcm pozdravu LIRE sta oba pred-sednika simbolično zasadila gredo 500 rdečih tulipanov, ki so jih pevci prinesli iz svoje domovine. Globoko vsebino je dala svečanosti pesem o osemnajstih mrtvih, ki jo je Jan Campert spesnil v zaporu zadnji večer, preden so ga gestapovci ustrelili s sedcmnajsti-mi tovariši. Zbor je zaključil petje s slovensko pesmijo Nocoj pa, oh nocoj. Pesem je sprožila val na-vdušenja in na mah zbližala Kamnik 7. Ulftom.
Popoldanski izlet z žičnico na Veliko planino je bil za goste izredno doživetje, saj je bilo to do-živetje cclo za nas, ki smo stalno pod planinami.
Večerni koncert v Kamniku pod vodstvom dirigenta Th. Knikkin-ga je v prvem delu zajemal umet-ne in narodne pesmi raznih na-rodov, drugi del pa je bil v celoti posvećen holandskim pesmim. Vmes je nastopila pri klavirju ga. Riet Louwes-Tempcl. Program je bil sestavljen z veliko pozornost.jo in okusom,. Med drugimi smo slišali Zajčev Večer na Savi in Ven-turinijevo Nocoj pa, oh nocoj. Publika je koncert zelo dobro spre-jela in je moral zbor več pesmi ponavljati. Ob pričetku drugega dela koncerta je predsednik LIRE ing. Cebulj pozdravil nastopajoće. Dekleta in fantje v narodnih no-šah so obdarili vse pevce s kam-niškimi majolikami, v ozadju dvorane pa je LIRA zapela Tam, kjer pisana so polja. Pozdrav je bil preprost in prisrčen in je napravi! na goste globok vtis.
Nepozaben vtis je napravila na naše goste tuđi Postojnska jama. Tu je bil nepredviđen koncert na njihovi tureji. Kateri zbor bi se mogel premagati, da ne bi v kon-certni dvorani v jami zapel? Tuđi pri njih je bilo tako. V tej največji koncertni dvorani Evrope so zapeli Mijn Holland in Anto-novičev ruski Dober večer.
Tuđi koncert, ki so ga imeli Holandci v Grobljah, bo izredno številnim poslušalcem ostal globoko v spominu.
Letos so bile po večletnem delu v celoti obnovljene čudovite Je-lovške freske v cerkvi. Istočasno so v prostoru napravili učinkovito indirektno razsvetljavo, tako da nudi danes prostor edinstveno okolje za posebne svečanosti. Zavod za spomeniško varstvo je do-volil, da se smejo v cerkvi prire-jati tuđi koncerti rosne glasbe. Tako bodo Groblje nedvomno postale kraj kvalitetnih in dobro ob-iskanih prireditev.
Po koncertu je bil v Grobljah tovariški pevski večer. Med zdra-
vicami in nagovori je bilo polno navdušenja in začudenja, da je mogoče v borih dveh dneh toliko doživeti. V zboru je veliko delav-cev, ki jim delo ni dovolilo, da bi šli na pot za daljši čas. Vrniti so
Kamnik« in da želijo, da bi Kam-ničani prišli v Uli't s transparentom »Kamnik groet Ulft«. Upaj-mo, da se bo ponudila prilika vrniti obisk prijetnim holandskim gostom.
Predsednik skupšćine občine Kamnik Franc Vidervol pozdravlja nizozemske goste,  Zraven njega na  levi strani  je župan g.  Cramwinckel s soprogo
se morali prekmalu, toda navezali so se na nove kraje. Stevilna pisma Ijudem, ki so jih srečali v 1eh dneh, napovedujejo obiske za prihodnje leto. Eni bi šli radi na počitnice na planino, drugi v Kamnik, tretjim so všeč Groblje. Skratka: turneja je resnično uspela. Njihov domaći časopis je na-pisal, da je na holanđskem transparentu    pisalo   »Ulft    pozdravlja
Ob koncertu pa smo doživeli ludi drugo prijetno presenečenje. Urejevalci Malega gradu so temeljito zasukali rokave in delo, ki naj bi bilo končano sele za praznik republike, je bilo končano že na večer koncerta v Kamniku. Urejeni so bili tuđi nasadi na severnem pobočju, tako da bodo spomladi oživeli skupaj s tulipani pred spomenikom.
Iz kamniškega muzeja
% RIMSKA NASELBINA V SI-DOLU? V Sidolu v Tuhinjski dolini so že leta 1899 pri kopanju vodnjaka našli rimski kipec, ki ga je ustanovitelj kamniškega muzeja Josip Niko Sadnikar vključil v
K članku o gostovanju pevcev iz Ulfta
L.jubeznivi nizozemski gosti so nam poslali tuđi kopico časopisov, v katerih je opisana njihova us-pešna pevska turneja v Kamniku. Vsi so navdušeni nad sprejemom in pozornostjo občinstva ter polni hvale nad lepotami krajev, ki so jih videli.
DE GRAAFSCHAP-BODE ob-javlja pol strani dolgo poročilo pod naslovom »Uspešna pot pev-skega zbora iz Ulfta v Jugoslavije-«. Z živahnimi besedami opisuje prihod v Ljubljanom prvo srečanje s predstavniki LIRE, prihod v Kamnik in svečanost pred spomenikom revolucije. Objavlja tuđi sliko med pozdravnim govorom preds. skupščine občine Kamnik Franca Vidervola. Na sliki, posneti ob prekrasnem vremenu, so tuđi župan občine Gendringen, v kate-ro sodi ludi mesto Ulft, g. P. J. Cramwinckcl, dirigent LIRE prof. Samo Viemšak in predsednik inž. Cebulj ter soprogi obeh županov. Druga slika pa kaže župana g. Cramwinckla ob sajenju tulipanov pred spomenikom. V poročilu je tuđi opis Kamnika in njegovega deleža v borbi proti okupatorju, ki je obema narodoma skupna.
Posebej pa opisuje večerni koncert v dvorani Doma pod naslovom »Fascinerend«. Izraza veliko priznanje občinstva, ki je s tako prisrčnim in dolgotrajnim odobravanjem sprejelo njihovo petje, na-va.ja izmenjavo pozdravov in spo-minskih daril ter cvetja. Nepozaben je za pevce tuđi koncert v starinski cerkvi v Grobljah in pozdravni večer s pevci in predstavniki občin Kamnik in Domžale. Izredno je bilo tuđi zadovoljstvo izletnikov, da so ob tako lepem vremenu lanko občudovali lepote Slovenije z ogledom Postojnske jame in Velike planine. H koncu izražajo zahvalo vsem za izredno prijetno bivanje.
Časopis DE GELDERLANDER PERS objavlja prav tako izčrpno poročilo pod naslovom »Nizozemski tulipani v Kamniku — Jugo-slovanski pevci bodo gostovali v Ulftu leta 1967. — Fantastična turneja pevskega društva iz Ulfta." Na čelu teksta sta sliki zbora med poljem pretresljive pesmi o 1.8 ju-nakih pred spomenikom revolucije ter slika obeh predsednikov ob-Čin med sajenjem tulipanov. V uvodu pravi dopisnik, da bo kam-
niški pevski zbor LIRA vrnil obisk nizozemskim pevcem prihodnje leto. Z zadovoljstvom ugo-tavlja, da je radio Ljubljana že kmalu po svečanosti pred spomenikom objavi 1 posnetek govorov in pesem o 18 junakih.
Isti časopis objavlja v naslednji številki še sliko iz sprevoda nizozemskih pevcev po Kamniku z velikim pozdravnim napisom »Ulft -Nizozemska pozdravlja Kamnik«, kar pomeni v nizoizemskem jeziku: »Ulft groet Kamnik«. Clanek zaključuje z željo, da bi prihodnje leto radi videli v Ulftu napis »Kamnik pozdravlja Ulft« ali »Kamnik groet Ulft«.
Kamničani ne bodo kmalu po-zabili gostovanja simpatičnih nizozemskih pevcev, ki so izprićali tako veliko ljubezen do pevske kulture in obiskali kraje in ljudstvo, s katerim ga veže ista usoda v pretekli vojni: odpor in borba proti istemu okupatorju. »Pesmi vseh narodov pojemo, samo nem-ških ne^, so rekli pevci in s tem poudarili svoj globok in dosleden odpor proti okupatorju, ki je pri-zadel toliko gorja njihovi lepi domovini.
svojo zbirko in je zdaj v muzeju. Kipec predstavlja Zevsa. Te dni pa je Janez Klemen, po domaće Mejač iz Sidola, našel bakren rimski tulec in ga prinesel v muzej. Na istem mestu je našel še več ostankov iz rimske dobe, kar kaže verjetno na rimsko naselbino. Kamniški muzej bo prihodnje leto poizkusil z izkopavanjem potrditi to dom n evo.
% ZAKLADNA NAJDBA V MOSTAH. — Posestnik Ivan Sti-mac v Mostah št. 35 pri Komendi je bil pri prezidavanju oken ne-navadno začuđen, ko so se iz oken-skega oboka vsuli srebrni novci. Nabral jih je kar za ćelo perišče in o najdbi takoj obvestil kamniški muzej, ki je vso zakladno na.jdbo odkupil. Novci SO' iz prejš-njega stoletja, vmes pa tuđi to-larji Marije Terezije. Najstarejši denar je iz leta 1858 in še čisto nov. Videti je, da še ni bil v prometu, zato sodijo, da je takratni hišni lastnik skril denar pred do-brimi sto leti. Najditelju »zaklada« gre vse priznanje, da je o najdbi takoj obvestil muzej.
% STARO MIZO SO  RAZBILI
in požgali v neki hiši v Smartnem v Tuhinjski dolini. »Tako nam je bila napoti, pa nismo vedeli, kaj bi z njo*<, so rekli. Miza je imela letnico izdelave v vogalih in bi morda prišla prav v muzeju. Lepo bi bilo, če bi ljudje, predno kaj uničijo, obvestili o tem kamniški muzej. Mairsikateri predmet bi tako ostal obranjen.
KAMNIŠKIOBCAN
7
KAMNIŠKI   OBCAN
8
Kaj morajo starši vedeti o pravilni pomoći pri poklicnem oblikovanju svojega otroka
Izbira pokliča je z družbenega stališča ne le socialno, marveč ludi gospodarsko vprašanje, s stališča posameznika pa vprašanje njegovega življenjskega napredka. Ko si otrok izbira poklič, si želimo dvoje: da bi v pokliču dobro delal in da bi bil zadovoljen, oseb-no srečen.
Kdaj si je otrok izbral izmed ogromnega števila poklicev prav tistega, ki je zanj najprimcrnejši, ki mu bo najverjetneje omogočil največje osebno zadovoljstvo in osebnostno rast? To je takrat, kadar otrokove telesne in duševne zmožnosti, nagnjenost in veselje za določena dela ter možnost, da si pridobi določena strokovna iz-kustva, ustrezajo zahtevam pokliča, ki si ga izbira. Najti je torej treba poklič, v katerem bo otrok svoje sposobnosti najbolj uvelja-vil. Težave so še večje tuđi zato, ker pade tako važen korak, kot je poklicna odločitev, ravno v času pubertete, ko je mladostnik najmanj sprejemljiv za nasvete, sam pa v veliko primerih še ni dovolj zrel, da bi se mogli zanesti na njegovo odločitev. Zato moramo z njim sodelovati, a mu ven-dar pustiti, da se sam odloća. Starši bi se morali seznaniti z raznimi šolami in poklici in si biti na jasnem, da so poklici kot druž-bene vrednote vsi enakovredni. Vrednoto jim daje veselje in zmožnost posameznika za tako de-lo. Ločijo se glede na zahtevnost in odgovornost in seveda s tem tuđi glede na zaslužek.
V mislih mnogih so še vedno moški in ženski poklici, kar pa danes zaradi delitve dela in mehanizacije proizvodnje pogosto ne drži. V naši industriji si še vedno ne moremo predstavljati žensk izučenih za strugarje, strojne klju-čavničarje, strojne mizarje, hkrati pa se nam ne zdi nič čudno, če ženske delajo podobna nekvalificirana fizično napornejša dela v industriji.
Da bi se mogli polno uveljaviti v družbenem in gospodarskem življenju, moramo biti široko razgledani. Vsakemu je potrebno čim bolj poglobljeno strokovno znanje in spretnost ne glede na zahtev-
nost ali odgovornost dela, ki ga opravlja. Seveda pa je pri nas že zdavnaj samo strokovna izobrazba premalo. Če hoćemo, da bo-do delovni ljudje lahko tuđi samo-upravljalci, morajo biti širše družbeno-politično razgledani. Zato si moramo prizadevati, da bi čim več otrok dokončalo osem-letko.
Skrbi vas, će vašemu otroku v soli ne gre, če ne mara za šolsko delo, če je v soli nemiren. Posve-tujte se z njegovim razrednikom. Dogovorita se, kaj bosta ukrenila. Če hoćete, da se bo ponašanje vašega otroka spremenilo, morate z ra/.rednikom in ostalim! družin-skimi člani biti enotni.
Vsi obrtniki in delovne organizacije pripravljajo prosta učna mesta Zavodu za zaposlovanje. 2e novembra anketiramo poklicne želje in odločitve učencev, ki v tem šolskem letu hodijo osmo, deveto ali deseto leto v osnovno solo. Podatki iz ankete nam omogoča-jo, da pravočasno odkrijemo, če se za kak poklič odloči preveč otrok. S temi in podobnimi podatki vas lahko informira poklicni svetova-lec. Na razpolago ima tuđi podat-
ke o pogojih za vpis v vse nižje sole, sole druge stopnje, višje in visoke sole.
Poklicni svetovalec ima govoril-ne ure za učence, staršc, pcdagodc in druge vsako sredo od od 7. do 12. in od 14. do 16. ure v Kamni-ku in vsak petek od 7. do 14. ure v Domžalah na Zavodu za zaposlovanje.
Ce se vaš otrok ne more odločiti za noben poklič, če ga enako veseli več poklicev, če ni posebno zdrav ali če je invalid, če vas skrbi da bi težko izdeloval nadaljnje šolanje, se lahko posvetujete s psihologom, ki ima govorilne ure na Zavodu za zaposlovanje vsako sredo od 7. do 12. ure in od 14. do 16. ure v Kamniku in vsak torck od 7. do 14. ure v Domžalah. Psiholog vedno sodeluje tuđi z zdravnikom, poklienim svetovalcem in posredo-valcem za delo.
Otrok mora zares dobro poznati dobre in slabe strani pokliča, za katerega se odloča. Vedeti mora, če bo tako delo zmogel in če tako delo družba potrebuje. Vse to kaže, da proces poklienega odločanja nekaj časa traja. Običajno traja vse zadnje šolsko leto. Se najmuč-
nejši pa je proces poklienega pre-usmerjanja, kadar se otrok ni pravilno odločil in mu moramo pove-dati, da želenega pokliča ne bo mogel doseći. Dolgo traja, predno ga navdušimo za kako drugo, njemu primerno delo. Posredovanja v maju in juniju so v takih primerih pogosto brez učinka, ker se mora otrok predhodno pripraviti za sprejemni izpit, najti mu moramo prosto učno ali delovno mesto in mu urediti materialne pogoje. Tak otrok navadno izgubi eno leto, ker ni uspel narediti sprejem-nega izpita ali ni bilo primernega učnega mesta.
Od pravilne izbire pokliča pri-čakujemo, da bo otrok zares srečen, z njim pa tuđi mi, da bo do-segel kakovostne in velike delovne učinke, da bo tako hitreje napre-doval in tuđi več zaslužil, da bo-do prišli pravi ljudje na prava de-lovna mesta, da bo več kruha in sreče za nas vse pa manj duševno strtih in nezadovoljnih ljudi.
Komunalni zavod za zaposlovanje Ljubljana — Enota Kamnik
B. S.
Da ne bo prepozno ...
Iz leta v leto se tuđi pri nas zaostruje problematika glede naših mladostnih prestopnikov. Kako resiti to vprašanje, že ni več samo naloga za to določenih upravnih organov, temveč stvar vsega našega delovnega ljudstva. Saj imamo tuđi pri nas vedno več primerov, ki s prstom kažejo na vse nas in nas obtožujejo, da smo po tej strani še vse premalo storili. Kadarkoli se kaj zgodi po zaslugi teh mladih prestopnikov, se takoj najdejo sodniki in tožni-ki. Zgražanje je na vseh koncih, kritika prav tako, samo da ta ne zadene pravoga mesta. Zgražajo se navadno prav tišti, ki najveć-krat nosijo glavno odgovornost za taka zla dejanja. Zalostno je, da pri čitanju raznih anket, ki jih iz-
Mar naj to pomeni: za pet borih   šent  Jurjev  ali  pet  starih jurjev?
polnjujejo naši mladi ljudje, le moramo priznati, da mi starejši doslej nismo mogli nuditi naši mladini vsaj malo tistega, kar išče. Tako se naša doraščajoča mladina potika po gostinskih lo-kalih ali se potepa po cestah, kjer se res ne more naučiti nič dobre-ga. Mladi ljudje bože iz domaćega okolja, kjer jih tam ne razumejo niti njihovi najbližji. Starši naj-večkrat greše v svoji slepi star-ševski ljubezni. Naj navedem vsaj nekaj konkretnih primerov. V neki družini raste sin, ki ga oče in mati vsak po svoje vzgajata. Prvi prestrogo, z večnim pretepanjem, mati s potuho in nepotrebnim za-govarjanjem. Prav ista mati je ćelo prosila učitelja, naj vendar spregleda njenemu sinu kajenje cigaret, čeprav je fant star sele trmajst let. Fant zato svojo mater izsiljuje, se redno potepa, krade in tako dela sramoto svojim staršem in soli. Drugod je oče kroničen alkoholik, mati na slabih poteh, otroci prepuščeni samim sebi. Iz otrok rastejo bodoči mladost ni prestopniki.
Danes na naših občinskih skup-ščinah nimamo ćloveka, ki bi se specialno zavzel za to vrsto mladine. Imamo socialno skrbstvo, ki pa največkrat tuđi ne zmore vsega, oziroma je njegova dejavnost tako obširna, da se ji izmuznejo tuđi taki pereci problemi. Imamo Ljudsko milico, ki ima prav pri mladostnih prestopnikih najveć-krat vezane roke. Zato menimo, da bi se moral organizirati pri vsakem oddelku za notranje za-deve poseben referat prav za re-ševanje te problematike.
V višjih razredih Posebnih osnovnih šol večkrat izstopajo prav ti mladi prestopniki, ki nišo samo duševno prizadeti, temveč se v njih pokažejo slej ali prej druge težke motnje, ki jih tirajo v težke prestopke ali ćelo v kriminal. Pri taki mladini so vsa pri-
zadevanja vzgojiteljev na teh šo-lah največkrat zaman. Taki mla-dinci in pionirji tuđi slabo vpliva-jo na vse ostale, ker vidijo v njih svoje vzore in junake. Da pri vsem tem igrajo veliko vlogo še razni drugi vplivi, domaće okolje, slabi i'ilmi, cesta, slabo čtivo, je jasno.
Dvajset let po svobodi smo ponosni na velike dosežke v gospodarstvu, na velik gospodarski razvoj naše socialistične države in na njen velik ugled zunaj po svetu! Prav. A koliko smo res storili za naše mlade prestopnike? Manjka nam primernih internatov, manjka primernih domov, kjer naj bi se pravilno vzgajali in kamor naj bi prišli otroci, ki doma nišo de-ležni pravilne vzgoje. Tuđi za to bo treba najti nekoč, nekje de-nar, ki se bo obilno obrestoval. Samo, da ne bo prepozno!
Nače Vodnik
CENEJE NA ZELENICO KOT NA VELIKO  PLANINO
Čedalje večja konkurenca med žič-nicami bo prav gotovo pripomogla, da bo zimski turizem tuđi pri nas za-živel. Naši Veliki planini, ki se zaradi neurejenih smučišč ne more primer-jati z ostalimi, bo pri tem trda pre-dla, saj ražen tega tuđi s cenami ne more konkurirati. Tako je za Kamničana ceneje, če se s Kompasom odpe'je na Zelenico, da pri tem niti ne omenjamo tamkajšnjih izrednih terenov. Zanimivo je, da so kamniški smučarji edini, ki nimajo nobenih prednosti pri žičnicah, med-tem ko so mariborski, bohinjski, kranjskogorski in tržiški smučarji de-ležni mnogih ugodnosti. Zato niti ni čudno, da so smučišča na Veliki planini najslabše urejena in obiska-na. Domaći smučarji in pa razne prireditve so najboljša propaganda, kar pa na Veliki planini pogrešamo.
sm
Kljub težavam lep uspeh
2.v prečoj časa je od tega, kar je bil v Kamniku organiziran zadnji plesni tečaj. Tišti, ki so takrat obiskovali, so odrasli, na njihovo rnesto pa je prišla mladina, ki je bila takrat še premajhna, da bi se že učila plesati. Zato je bilo več-krat slišati željo, da bi se plesni tečaj v našem mostu ponovno or-ganiziral.
Zeljam ten mladincev in mia-tlink je nazadnje ustregel mladin-ski aktiv podjetja »Alprem«. Le-ta je najprej organiziral začetni plesni tečaj, ki so je pričel 13. septembra in doživel med mladimi Kamničani in okoličani velik od-ziv. Prvi ciklus je obsegal deset vaj. Na vrsti so bili standardni plesi, tečaj pa je bil dvakrat te-densko po dve uri s pričetkom ob 20. uri v mali dvorani kina »Dom« Kamnik. Vodil ga je plesni moj-ster Oblak.
Ko je bil 11. oktobra prvi ciklus konćan, se je organizator dogovori 1 s svojim plesnim učiteljem o pripravi nadaljevalnega plesnoga lečaja. Ta se je začol teden dni po končanom zaćotnem, torej 18. oktobra. Udeleženci tega tečaja so se seznanili predvsem z ritmičnimi južnoameriškimi plesi. Tuđi ta tečaj je obsegal deset vaj. Zaklju-eek s plesnim venčkom je bil v petek, 11. oktobra. Tu so lahko mladi plesalci pokazali pridoblje-no znanje, saj je prireditelj po-skrbcl tuđi za tekmovanje plesnih parov. Najboljšim trem so bile po-deljene majolike, izdolok tovarne ■>Svit«, in sicer za osvojeno prvo mesto — Juvančič Viliju in Tra-ven Majdi, drugo mesto Gorjan Jožetu in Lanišek Mariji in tretje rnesto Zavasnik .Jožetu in Vrhovnik Jožici.
Teh dveh tečajev se je udeležilo okoli 80 mladincev in mlad'ink, ki so bili navdušeni nad organizacijo   in   izvedbo   celotnoga   tečaja.
Organizator je po končanom na-daljevalnem tečaju priredil ludi izlet udeležencev — tečajnikov v Medijske toplice.
Uspela izvedba je dala vodstvu mladinskega aktiva podjetja Al-prem veselje in pogum. Že v bližnji prihodnosti bo pripravil tuđi izpopolnjcvalni tečaj, kjer bi se udeleženci seznanili z današnjimi modernimi plesi. V mislih imajo tuđi organizacijo nekakšnega stalnoga    plesnoga    kluba.    Najbolj-
ši udeleženci le-tega naj bi se udeležili tuđi plesnih turnirjev v republiškem merilu.
Velika želja organizatorja in verjetno vseh mladincev in mla-dink iz Kamnika in okolice pa bi bila, če bi imeli možnost prirediti stalen mladinski ples v sobotah. Osebno mislim, da je to zelo dobra ideja, saj bi bil plesni klub, združen mogoče z mladinskim plesom, lepa oblika mladinske zabave, kjer bi bilo res v  pravem
pomenu besede združeno prijetno s koristnim. Zato se mi zdi, da bi bilo to dobro premisliti in priredi-telju pomagati, kolikor je mogoče. Mladinski aktiv podjetja Al-prem se na tem mestu javno zahvaljuje upravi Delavske univer-ze Kamnik za razumevanje pri koriščenju njenih prostorov, prav tako pa tuđi upravi podjetja Alprem, ki je organizacijo tega tečaja tuđi finančno podprla.
Anton Sitar
Obračun na samem kraju
Clovok rad prisluhne originalnim rešitvam in razćiščevanju, do katerega pridejo dobro in pošteno misleći ljudje sami. Se već! Ob takih prilikah bi bil človek rad kar zraven in jim krepko poma-gal.
Avtobus, ki vozi iz Ljubljane skozi Tuhinjsko dolino na Štajersko, se je poln potnikov kot običajno ustavil na kamniški avto-busni postaji. Potniki so se usuli iz avtobusa, sprevodniku pa se je v gneči odprla torba z denarjem. Bližnjega zmikavta, ki se je dre-njal mimo njega, je zmotil pogled na tisočake. Roka mu je segla v sprevodnikovo torbo in že se je v diru odlopil od gneče. Nastal je vrišč in krik. Bližnji, ki so vedeli za kaj gre, so skočili za njim. Dohiteli so ga in privedli nazaj k avtobusu, ki se je na hitrico1 iz-praznil. Okrog ljubitelja tuje last-nine se je strnil krog potnikov. Začelo je krepko padati. Vsakdo mu je hotel dati krepak spomin in tuđi šofer tov. Debeljak ni bil med zadnjimi pri tom »birmanju«.
Telesna kazen za tatvine men-da ni na mestu, pa kaj moreš, če so ljudje kar sami obračunali z nepridipravom   na   kraju   samom.
Ce se je zadeva končala s prijavo na postaji ljudske milice, ne vemo.
Drug primer obračuna na samem kraju je bil zadnjo soboto v oktobru pozno zvečer, ko so se delavci in delavke vračali domov z dela.
Naša znanka Francka, doma iz vaši blizu Kamnika, nas je prosila, ko nam je dogodek opisovala, naj njenega priimka ne napišemo.
Ko se je vračala z dela domov, je iz ozke ulice nasproti Malo-grajskega dvora skočil za njo vi-njen neznance, se krepko pridušil in jo napadel. Pa je izredno slabo naletel. Francka je namreč utrje-no dekle, zgaranih rok od dela v tovarni in doma. K sreći, pravi, ni tačas deževalo in je imela »hladno orožje«, dežnik, kar brž pri roki. Krepko je nasilneža pre-merila preko brade in obraza z dežnikovim ročajem. Pospešila je korak ter stekla v smeri proti že-
leznemu mostu. Nasilnež je stekel za njo in se pripravil za ponoven napad; Francka pa, taka kot je, ga je lepo pričakala. Dežnika ni mogla več uporabiti. Pravi, da so ročaji iz umetne mase za take na-mene preslabi, saj se je pri nje-nem dežniku malo prej razletel na drobne kosce. Napadalca je krepko odbila z udarcem v prsi, z drugo, v pest stisnjeno roko, pa mu je priložila »eno po zidarsko«. Nasprotnik se je zamajal in se se-sedel kraj luže v kotanjastem asfaltu. Zagrmela je nad njim: »Ce vam ni zadosti in me ne pustite takoj pri miru, grem na milico.«
Kazalo je, da so mu zaradi iz-datnih klofut začeli možgani trez-neje delovati. Ko se je dvigal z mokrih tal, je opotekaje se izjavil, da bo šel sam na milico. Zelo verjetno je dojel vso resnost položaja in se — ustrašil.
PISMO
Pismo, ki ga je pisala cna naj-starej.ših i/scl.jcnk v zahvalo za topcl sprejem v rodni Jugoslaviji.
Onsttan JCozjaka »J$ine~bac«
Pot nas je zanesla preko Kozjaka med Špitaličane in Motniča-ne. »Kako kaj, dragi znanci?« »Nič posebnoga, življenje teče po starem,« je običajen odgovor. Pa se vondar življenje spreminja. Z zbranim krajevnim samoprispev-kom bodo marsikaj uredili: vodovod, pola in drugo. V obeh kra-jevnih skupnostih kritizirajo tuhinjsko cesto, ki veže Kamnik preko Spitaliča in Motnika s štajersko stranjo. Tujcev, pravijo, so malo ustavlja pri njih, saj jim cesta, ki so jo hudomušno krstili za »samo« loj no«, tega no dovoljuje. Ko bo ta del kamniških prometnih žil asfaltiran, bodo tuđi ti kraji zaživeli. Več turistov se bo od-ločilo za nedeljski oddih na Meni-ni, Kozjaku pa tuđi v Spitaliču in Motniku.
Kljub taki cesti pa se je našel na štajerski strani nekdo, ki pri-čakujo, da bodo slej ko prej tuđi po tej dolini avtomobili zabrneli PO' asfaltu.
Previdno smo poharali znanca Ivana, če ustreza resnici govorica, da imajo med Spitaličem in Mot-nikoin bar. Nasmehnll se je, po-kimal in nas povabil na ogled. Nekaj več kot sto metrov levo od glavne ceste nas jo dokaj dobro urejena cesta pripeljala v idilično dolinico, obdano s košenicami in gozdovi. Kot v pravijici. Oči ti počijejo ob pogledu na lepo pre-urejeno kmečko hišico z lesenimi
polknicami, izrezanimi srčki in de-teljicami, obdano z bujno cveto-čimi rožami. Tik pred njo je novi lastnik iz strmega bregu izsilil še kar precej, ravnoga prostora in ga zravnal za parkirno ploščo »novo-dobnim nomadom«. Notranjost go-slilne ni razkošna. Lcsene obloge so spremenile dve nekdanji kmeč-ki sobi (hišo in izbo) v prijeten gostinski lokal. Osvetiitev in zidna vdolbina /. navezanim okaje-nim kotličkom nad rdeče ožarjo-nim ogljem dajeta še poseben pt> udarek domačnosti.
»In   zakaj   pravite   tej   gostiJni bar?«
»No,   ob   otvoritvi   smo   modru vali: Okusno je in čedno, kot bi stopil   v   bar,   ker  pa   je   lastnik Bine, se je gostilnice prijclo  ime Bine-bar.«
Tovariš Bine je postaven biri Istočasno z njim se ne more nihe drug zriniti skozi vrata v točil-nico. Povabili smo ga na dvorišče, kjer nam je razkrival nacrte za naprej. Ob potoku, ki žubori po dolini nekaj metrov pod gostilno, bo za otroke pa tuđi odrasle na-pravil že v naslednjem letu ko-palni bazen. Dvoje zidanih gospodarskih poslopij bo preuredil v dodatni gostinski prostor in men-da ludi plesišče. Pravi pa, da bo možno po dokončani preureditvi dobiti pri njem tuđi prenočišča. Pri vsem je dodal še tisto o »pre-kratki špagi«.
Za sedaj ima ob sobotah in ne-deljah kar veliko obiskovalcev, predvsem takih, ki si žele oddiha v bližnjem gazdu, njihovi otroci pa ob potoku in na košenicah.
»To je ta Bine-bar, ki je mi-kavnejši kot pravi bar«, nam je dejal znanec Ivan.              -Ko-
Dragi pastir!
Moram se vam oprostiti, ker mi je težko pisati po slovensko in je to moje pismo, pisano v sloven-ščini po dolgem času med prvimi. Rcs...
Upam, da boste z veseljem spre-jeli te slike, ki vam jih pošilja.m. Se lepo spominjani večkrat naše lepe rodne Jugoslavije in kako smo bili veseli.
I,epa' hvala za lep sprejem in želim, da boste zdravi.
Nasvidenje Mary Janeshek
Do skrajnosti zanemarjeno pritiičje   hiše   št.  18   v   Kidričevi ulici
KAMNISKI   OBCAN
»
Semanji dan v Kamniku leta 1938
"Kaj takega se mi še ni zgodilo, odkar čevljarim,« je tožil 77-letni čevljar Jože Kumer iz Moravč, ko je letošnje poletje zastonj iskal v Kamniku lesene žebljičke (cveke) za pribijanje podplatov. »V Kamniku sem jih dobi val za vso sre-njo okrog Moravč. Zdaj jih pa tuđi v Ljubljani nisem mogel naj-ti, čeprav sem dvakrat obral  vse
trgovine. Pravijo, da jih bodo kmalu dobili iz Tacna, kjer jih iz-delujejo.«
Porabili smo priložnost in po-vprašali mojstra, koliko časa že eevljari in kako je danes s čev-ljarsko obrtjo.
»Ko sem bil 12 let star, so me poslali   iz   Moravč   v   uk   k   stricu
Maturantska vprašanja za naše bralce
Dohod s ceste do našega kul-turnega doma so svoj čas oskrbeli s tanko plastjo asfalta, v katerem so v zadnjih letih vozila napravila široke in globoke luknje. Tu parkirajo osebna vozila obiskoval-ci kina in kulturnih prireditev. Tu pa tuđi obračajo, parkirajo in popravljajo težke tovornjake s pri-kolicami kupci, ki prihajajo iz vseh krajev v tovarno1 po izdel-ke. Naloga: 1. Ugotovite, kdo je dolžan oskrbovati, vzdrževati in razsvetljevati prostor pred Domom. 2. Koliko globoke in koliko razsežne morajo biti luknje, da si pridobijo pravico do popravila? Normirajte njihovo ploščino in prostounino!
Promet skozi mesto je dosegel v zadnjem času nesluten razvoj. Posebno intenziven je prehod pe-šcev in vozil v prvih dveh popol-danskih urah, ko na šolah izme-njajo pouk in v tovarnah preneha z delom prva izmena. Naloga: 1. Izračunajte, za koliko bi se zmanj-šal promet skozi ozko grlo kamni-škega prometa na trgu pred pošto, če bi šolski avtobusi dostavljali učence do šolskega poslopja in jih tuđi od tam razvažali do-mov. 2. Za koliko bi se povečal osebni promet skozi mesto, če bi preselili knjigarno in papirnico v Medvedovo ulico in usmerili vso šolsko mladino iz obeh osnovnih sol in gimnazije iz južnega konca Kamnika skozi mestno vozlišče na drugi konec mesta kupovat šolske potrebščine.
čevljarju v Ljubljane). Zdaj sem star 77 let, pa še nisem odložil šila iz rok. Tuđi med prvo svetov-no vojno sem delal v čevljarski delavnici. Cevljarska obrt pa danes izumira. Včasih so naši kmeč-ki ljudje naročali škornje in moćno zbite čevlje, da so jih dolgo nosili. Po dvakrat ali trikrat so menjali podplate. Danes vsi misijo lahka obuvala, ponajveč z gu-mijastimi podplati. Zdaj pridejo v naši široki v poštev samo popravila, predvsem šivanje, kake (ipetnice in podplate pa je tuđi treba pribiti. Vendar pa vsak ne more nositi tovarniških čevljev, zato menim, da ta obrt ne bo po-polnoma izumrla. Le vajencev ni. »Ali ste tuđi kdaj delali čevlje za prodajo?«
>-.Jaz sicer ne, bilo pa je več mojstrov v moravski dolini, Čr-nem grabnu in okrog Radomelj, ki so s pomočniki delali obuvala vseh vrst in jih prodajali po se.j-mih vse do okupacije. Zdaj so to prevzele tovarne in prodajalne ...«
V Kamniku so ob semanjih dneh čevljarji postavili stojnice v Sam-čovem prodoru na obeh straneh, ko pa se je začel avtobusni promet, pa samo po vzhodni strani, kakor nam kaže slika iz leta 1938. Tuđi kakih 30 čevl.jarskih stojnic je   nudilo   kupcem   veliko   izbiro
obuval. Pomerjali so jih kar na cesti. Po tradiciji so kmečki ku-povalci. iz hribovskih krajev radi kupovali zase in za otroke moćna obuvala za blatna in hribovska pota. Tuđi usnje so prodajali na stojnicah obrtniki, ki so ga sami izdelali doma v svojih usnjarskih obratih. Takih podplatov sevecUi danes ni več, pa tuđi na sejmih ni več stojnic s čevlji. Danes je Samčev prodor posi.al  že  preozek
Semanji  dan  v   Kamniku  leta 1938
za promet in ga borno morali raz-širiti ali pa pešce usmeriti po obeh straneh predora. In vendar še ni preteklo 30 let, ko so v Samče-vem prodoru stale stojnice na semanji dan.
KV33O   15SINIV3
10
Živimo v času, ko doživljamo številne velike nesreće, pri katerih veliko ljudi izgubi ja življenja, drugi pa utrpe ogromno materialno škodo. Zato je nastala potreba po dobro organizirani, usposobljeni in opremljeni službi civilni zaščiti, potrebni tako v mirnodobskem kot tuđi v vojnem času.
Medtem ko skrbijo za zaščito prebivalstva in imetja v normalnih pogojih ustrezne družbene službe, je zaščita delavcev, prebival-cev in imetja v izrednih okoliščinah poseben problem. Pod pojmom izredne okoliščine razumemo vse nesreće, ki lahko masovno ogro-žajo življenja in zdravje ljudi ter prizadenejo večjo ali manjšo materialno škodo.
Nesreće, ki jih povzročajo izredne okoliščine, so lahko številne in jih v grobem lahko razdelimo v tri skupine: nesreće ob elementarnih nezgodah, nesreće, ki jih povzroća sodobni način življenja in nesreće kot posledica vojnih dogodkov.
Da bi se s posebnostjo vloge civilne zaščile bolje seznanili, je potreben delni pregled številnih nesreč, oziroma nevarnosti, ki jih prinašajo izredne okoliščine.
1. ELEMENTARNE NESREĆE:
Elementarne nesreće so za človeštvo, njegovo kulturo, zgodovin-ske in ostale dobrine že od nekdaj velika nevarnost, njih posledice pa katastrofalne.
Med nesrečami, ki so v preteklosti prizadele Slovcnijo, so: potresi, poplave, razlićna neurja, moćni vetrovi ter snežni in zemeljski plazovi. Gmotna škoda je bila velika, mnogokrat pa tuđi unićena človeška življenja. Nekatore nesreće so se pojavljale pogosteje, druge pa v daljših obdobjih. Kor so vzroki za nastanek teh nesreć ostali v preteži većini nespremenjeni, obstoja stalna nevarnost, da se pojavljajo lahko tuđi v prihodnje.
Omeniti je eno najtežjih elementarnih nesreč, potres. Najtežji z žariščem na naših lleh je bil nedvomno leta 1511 v ljubljanski kotlini in sodi v kategorijo najmočnejših svetovnih potresov. Uničil je Ljubljano, Skofjo Loko in Kamnik, moćno pa je poškodoval tuđi Tržič, Radovljico, Bled, Tolmin, Gorico, Ribnico in druge krajc ter številne gradove.
Mnoga mesta na ozemlju Slovenije, med njimi tuđi Ljubljano, so potresi prizadeli po večkrat. Zadnji moćan potres je bil v Ljubljani leta 1395, ki je dosegel jakost med VIII. in IX. stopnjo MCS (Mercalli Cancani — Sieberg) potresne lestvice, potres v Skopju leta 1963 pa je dosegel jakost IX. stopnje.
Epicentri v Sloveniji so v naslednjih območjih:
—   Ljubljana  in  Ljubljanska  kotlina  v širšem  obsegu,   kamor spadajo tuđi mesta: Kamnik, Skofja Loka in Kranj, z maksimalno jakostjo IX. stopnje. Glede na talne, hidrogeološke in tehtonske po-goje ni vsa površina zemlje venaki meri dovzetna za potresne šunke;
—■ Brezice s Catežem in okolico, z maksimalno jakostjo IX. stopnje;
—  Laško, Rimske toplice, Tolmin in Most na Soči, tuđi z maksimalno jakostjo IX. stopnje;
— Trebnje na Dolenjskem, Novo mesto, Vrhnika, Dobrava, Dotn-žale,  Dob, Maribor  in Slovenske  gorice,   Ilirska Bistrica,  Celje   in dolina Save od Zidanega mosta do Brežic, spodnji tok Idrijce in območje Vinice ter Dragatuša, z maksimalno jakostjo potresa VIII. stopnje;
—  Jesenice, Bled, Radovljica, Postojna, Rakek, Litija, Ptujsko
Civilna zaščita - vzroki
polje, Hrastnik, Trbovlje, Metlika, Crnomelj, z maksimalno jakostjo VII. stopnje.
Sibkejši potresi se utegnejo pojavi jati na naslednjih območjih:
— Julijske Alpe, zap. dolina Save, Goriška, okolica Trsta in Slovenskoga primorja, Kočevsko, Zagorje ob Savi, Šoštanj, Velenje, Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd, Mula ter Slovenska Bistrica in Poljčane.
Zivljenjsko nevarne so ludi nenadne poplave in poplave širšega obsega. Poplava leta T004 je samo na območju Celja povzročila za približno fi milijard S. din škode, medtem ko je po poplavi junija 1954 na istem  območju znašala škoda okrog 4,5  milijarde  S.  din.
Tuđi na območju naše občine pogasio preli nevarnost poplav, predvsem na Komendskcm, zaradi saraščanja Pšate, ki v večjih pomladanskih   in   jesenskih  deževjih   poplavlja  okoliška  zemlji.šča.
Poplave povzročajo vsako loto v Sloveniji sploh dokajšnjo škodo. V zadnjem de.setlet.ju zna.ša povprečno letna škoda ca. 3 do 4 milijarde S. din, pri čemer je prizadeto družbeno in privatno premoženje.
2. NESREĆE, KI JIH POVZROĆA SODOBNI NAClN ŽIVLJENJA
Te nesreće nastajajo vzporedno z razvojem industrije in tehnike kakor ludi s porastom materialnega blagostanja nasploh. Sem prište-varno požare, nesreće v rudnikih, prometne nesreće, eksplozije, radioaktivnost, okuženost živih bitij, rušenje jezov, zemcljske in snežne plazove in podobno.
Požari
Požari, zaradi katerih so bila uničena ćela mesta in naselja, so znani širom sveta. V zadnjih petih letih je bilo zabeleženo v Jugoslaviji približno 44.000 požarov, pri katerih je izgubilo življenje 306 oseb, od tega 18 gasllcev, materialna škoda pa je znašala več kot 22 milijard S. din. Zaradi vedno številnejših vzrokov se dviga tuđi število požarov, tako da predstavljajo danes resno, veliko nevarnost.
Nesreće v rudnikih
Nesreće v rudnikih so večkrat težje kot so elementarne. V Fran-ciji (rudnik Korijer) je bilo leta 1906 1230 žrtev, v Mandžuriji leta 1942 1954, v Indiji in na Japonskem pa je bilo letos prav tako visoko število smrtnih primerov. Tuđi pri nas je bilo že nekaj večjih rud-niških nesreč. Leta 1937 je bilo v Kaknju v Bosni 127 smrtnih žrtev, a pri nedavni težki nesreći v istem rudniku 12ii. V Podlabinu je bilo pri rudniški nesreći 1490. leta 317 žrtev, osem let kasneje pa še 85 smrtnih žrtev. V Borskem rudniku je bilo 1947. leta 27 žrtev, v Zagorju 1961. leta 13, leta 1962 v Banovićih 53 in leta 1964 v Ušču 14 smrtnih žrtov.
Nevarnost takih nesreč je zlasti v rudnikih, kjer se stalno po-javlja metan. V naši republiki je skupno 9 rudnikov, v katerih je možen vž/g in eksplozija. Ražen tega je še 15 rudnikov, v katerih obstoja možnost jamskega in zunanjega požara, pri treh pa tuđi potopitev zaradi poplav.
NAŠI  KMEČKI  OČANCI
Najstarejši prebivalec na Gozdu nad Kamnikom je Jakob Golob. O sebi  je  povedal tole:
Rodil sem se 31. marca 1878 na Gozdu. Pri Florjanu Kregarju v Crni sem se izuči! za kovača. V prvi sve-tovni vojni sem bil zajet v Przemi-slu v Galiciji. Ko sem se po več le-
tih ujetništva vrnil iz Rusije, sem zgradil hišo št. 11 na Gozdu. Ne vem, zakaj so zdaj premenjali šte-vilke in ji dali številko 28. Med okupacijo sem zgubil sina Jožeta, ki so ga ustrelili Nemci. Nikoli nisem mislil, da bom kdaj najstarejši na Gozdu. Med ženskami je samo dve leti    mlajša    od    mene    mežnarjeva
_______________________________________1_
Jicatka fotouika
V   Ljubljani   je   umri   9.   oktobra   v 77.   letu   starosti   dr.   Vendelin   Meg-ler.  Leta   1933 je  rešil  kamniško ob-čino   velikih   skrbi,   ko   je   na   lastno pobudo sezidal v sedanji Medvedovi ulici   poslopje  za   pošto  in  orožniško postajo.    Poštni    urad   je   bil   v   tej zgradbi  vse  do  leta   1964.
LOVSKA DRU2INA IZ SEL v Tu-hinjski dolini si je zadala nalogo, da bo iztrebila tropo divjih praši-čev, ki delajo škodo po poljih hri-bovskih kmetij. Lani so jih na Veliki Lašni v treh zaporednih nedeljah postrelili kar pet. V nedeljo, 23. oktobra, so jih obkolili v gozdovih nad Rožičnem, pa so jim tokrat ušli.   Pa  drugič  več  sreče!
V  TUHINJSKI SREDNJI VAŠI se je 20, oktobra v sadovnjaku Edija Cev-
ca na jablani razcvetelo nekaj cve-tov. Tako toplih jesenskih dni Ijudje ne   pomnijo  v  Tuhinjski   dolini.
Z velikim zadovoljstvom smo pozdravili prizadevanje trgovskega pod jetja Kočne, ki je založilo natis pet-deset tisoč barvnih razglednic z motivi Kamnika in planin. Zaenkrat je v prodaji pet vrst razglednic, na dveh so po štirje motivi. Izdelal jih je zelo okusno Primorski tisk v Kopru.
Mnogo posnetkov so na festivolu narodnih nos v Kamniku napravili naši fotografski amaterji. Turistično društvo se obrača na vse s prošnjo, da ponudijo v odkup vse posnetke posameznih noš, skupin ali pa spre-voda. Društvo pripravlja razstavo posnetkov v izložbah kamniških tr-govin.
mama. Zdrav sem in  rad delam, saj delo   ohrani   človeka   odpornega.
Obema   najstarejšima   Gojžanoma želimo še več  let krepkega  zdravja.
Najstarejši   Prebivalec   Gozda Jakob Golob
JCamniški smucacii ix UuMfanske Huke
Mladi kamniški smučarji. ki so se lani uspeli prebiti med najbolj-še v Sloveniji, bodo verjetno letos prisiljeni oditi v ljubljanske klu-be. saj bo Smučarski klub zaradi kluiiaških razmer v kamniškcm športu razpadel. Novi odbor še ni pričel i, delom, čeprav je sezona že pred vrati. Tako bodo najboljši tckmovalci s svojimi voditelji od-šli drugam. Kaj bo pa z ostalimi 200 mladinu smučarji, naj se spra-šujejo tišti, ki so povzročili raz-pad smućarskega kluba, ki je ko-maj zaživcl po dolijem času.
-sm-
... in na simnovcu
Končno bo urejeno tuđi smučišče ob sedežnici na Šimnovcu. Zaradi slabih snežnih razmer in neureje-nega smučišča je bilo tu do sedaj mogoče smucati le malokrat. Na pobudo članov podjetja »Kamnik«, ki bodo z miniranjem očistili progo, pa so se pri Ljubljana Transportu končno le prepričali v nujnost te prcge. Škoda, da so zaradi neure-jenih razmer v preteklem letu izgubili že precej obiskovalcev. Sedaj bo ob sedežnici mogoče smucati tuđi ob slabših snežnih razmerah. Oči-ščena pa bo tuđi proga v Tihi dolini.                                                  ,m
in vrste nesreč, kipretijo
Prometne nesreće
Porast števila motornih vo/.il kot stalnih spremljevalcev sodob-nega življenja in povećanje njihove brzine vpliva na porast števila prometnih nesreč, ki zahtevajo veliko človeških žrtev in povzročajo občutno matcrialno škodo. V nesreći pri Kumanovem leta 1962 je izgubilo življenje 215 oseb, v nesreći pri Janjincih leta 1964 61 potni-kov, 17!! pa je bilo poškodovanih. V težki nesreći na ustju Save leta 1952 je utonilo 90 oseb. letos pa je v letalski nesreći pri Binikih izgubilo življenje 97 oseb.
Po podatkih o prometnih nesrećah je bilo letos v Sloveniji samo v enem tednu 132 prometnih nesreć, med katerimi so bile tri smrtne žrtve. 125 je bilo poškodovanih, materialna škoda pa je znašala ca. 32 milijonov S. din. Ti podatki opozarjajo na veliko nevarnost, ki nam grozi tuđi v bodoče.
Eksplozije
Vsa većja uporaba eksploziva, predvsem v gradbeništvu, na.s opozarja na to, da naj borno pri delu z eksplozivom Ćimbolj previd-ni. Leta 1958 je pri gradnji hidrocentrale Kokin Brod prišlo do eksplozije, ki je terjala 36 smrtnih žrtev. leta 1941 pa je bilo v Sme-derevu ob eksploziji municijskega skladišća 5000 mrtvih. Letos, ko je eksplodiral vagon z rudniškimi naboji v Milanovcu, je bilo 20 oseb ranjenih in poškodovanih.
Nevarnost za prebivalstvo obstoja tuđi zaradi različnih neeksplodiranih izstrelkov iz zadnjih vojn. ki jih je še vedno dovolj na nekaterih območjih, zlasti na Goriškem.
Radioaktivnost
Nevarnost zaradi radioaktivnega žarčenja v širšem obsegu pri nas sedaj še ni. Z izgradnjo predvidenega rcakt.orja v blizini Ljubljane in morebitna izgradnja nuklearnih elektrarn ter z narašćanjem uporabe radioaktivnih snovi v industriji, poljedelstvu in zdravstvu pa bo treba tuđi varstvu pred zastrupitvijo s temi snovmi potrebno posvetiti većjo pozornost. Nevarnosti zastrupitve ozračja bi nastopilo tuđi v primeru ponovnega izvajanja nadzemnih poizkusov z jedr-skim orožjem.
Okuzcnost biosfere (živih bitij)
Omenjene nevarnosti navadno nastopajo nenadoma. Toda ob-slojajo tuđi takšne. ki nišo aktualnoga značaja, vendar imajo zaradi posledic zelo velik in zaskrbljujoč značaj.
To so odpadne vode, plini in odpadni materiali. Škodljivi učinki teh  činiteljev  nišo  tako  vidni  in   hitri,   toda   posledice   so   velike.
Današnji položaj nas opozarja, da je vedno več rek okuženih. da je vedno manj čistega zraka v naseljih in da je vedno več površine pokritc s škodljivimi snovmi.
Z merjenjem in kontrolo je bilo ugotovljeno, da je bilo samo v SR Srbiji okuženih St.iri petine rck. Podobno je tuđi v ostalih re-
publikah. Posledica takega stanja so nalezljive bolezni. V SFRJ zboli za trebušnim tifusom in parat ifusom letno okrog 5000 oseb. za dizenterijo več kot 8000 in okrog 15.000 za zlatenico. Najpogostej-ši vzrok teh obolenj je okuženost vode. Največji problem pa bo na-stal ob odlaganju radioaktivnih orlpadnih snovi.
Rušenje jezov, zcmeljski in snežni plazovi
Nesreč zaradi rušenja jezov pri nas k sreći ni bilo, kar pa ne pomeni, da te vrste nevarnosti pri nas ni, saj je vedno večje število jezov 7. veliko akumulacijo vode. Nesreće te vrste imajo katastro-falen značaj. Ko se je leta 1959 zrušil jez Vega de Reta v Spaniji in je voda poplavila vas Rivadelojo, je poplava zahtevala 150 smrtnih žrtev. Leta 1960 je v Braziliji izgubilo življenje zaradi zrušenja nekega jezu okrog 2000 oseb. podobna nesreća se je zgodila leta 1960 v Franciji. ki je terjala 430 smrtnih žrtev. Ob poplavi leta 1963 v (iolini Longarone v Italiji je bilo okrog 3000 smrtnih žrtev.
Pri nas so manjši plazovi dokaj pogosti spomladi ob taljenju snega ter ob večjem deževju na nepogozdenih predelih Pohorja. v Halozah. Slovenskih goricah. nastaja.io pa občasno tuđi drugod na strmih ilovnatih predelih. Nevarnosti zemeljskih plazov so tuđi v naši blizini in sicer v Crni pri Kamniku. Snežni plazovi so najpogo-stejši v gorskih predelih, ogrožajo pa ludi nekatere ceste in znana smučišča. Med cestami so predvsem ogrožene naslednje: Tržič—Lju-belj, zlasti v predelu tunela, cesta Kranjska gora—Vršič—Trenta, ki tuđi v prevoznem stanju ni povsem varna. Manjši snežni plazovi nastajajo tuđi ob cesti Jesenice—Mojstrana, v naši občini pa od Stahovice do Kamniške Bistrice in od Stahovice do Cernivca. Med smučišči so zelo ogrožena smučišča na Zelenici, Voglu, v času veli-kega snega pa tuđi na Veliki planini in v Kranjski gori.
Poleg vseh naštetih primerov se je vredno ustaviti tuđi pri šte-vilnih primerih nesreč na delovnih mestih. Leta 1960 je bilo v Jugoslaviji na delovnih mestih 529 smrtnih primerov in 296.592 poškodovanih oseb, v letu 1964 pa 548 smrtnih primerov.
3.   POSLEDICi:  VOJNIH   DOGODKOV   IN   SODOBNI   VOJNI UCINKI
Uporaba sodobnih napadalnih sredstev v morebitni bodoči vojni lahko privede do katastrofalnih posledic. Razvoj vojne tehnike, predvsem atomske, bioloških in kemičnih napadalnih sredstev ter sodobna organizacija oboroženih si] nudijo možnost, da ima lahko bodoči oboroženi spopad po svojem obsegu in intenzivnosti značaj uničevalne vojne, v kateri je lahko slehemi del ozemlja prizadet. Ražen velikih opustošenj, požarov in primerov radioaktivnosti, ki bi jih bila lahko deležna mesta. tovarne in industrija kot glavni cilj sovražnikovih napadov, nudijo sodobna vojna sredstva tuđi možnost. da 7. radioaktivnim: padavinami. biološkimi in kemičnimi činitelji zajamejo najširše prostranstvo. To nas opozarja. da z vojnim za-Ipdjem v klasičnem smislu in z varnostnimi zonami ne moremo već računati, pač pa je treba zaščitne mere pred sodobnimi vojnimi sredstvi podvzeti po vsem ozemlju in že v mirnem času v sklopu organizacije civilne zaščite.
Štab za pomoč ob elementarnih in drugih hudih nesrečah
pri SOb Kamnik
KAMNIŠKI   OBCAN
II
SPOŠTUJ MO POTA V GORAH
KAMNlSKI   OBCAN
12
NEKOČ . . . Vsaka lepa piavlji-ca se zaćne z »nekoć«. Tuđi tale. Tada to ni pravljica. To je resni-ca, lepa in grda, taka pač, kakrš-no jo vidimo tišti, ki nam gore po-menijo nekaj velikega, morda tuđi pravlj ićnega.
NEKOČ... je gams z družino vhodil stezo preko prepadnih sten.
NEKOĆ... je gams vhodil stezo preko globeli.
NEKOČ ... je divji lovec stopil na to stezo v steni.
NEKOČ ... je divji lovec stopil na to stezo v globeli.
Nekje v osrčju skalnih sten pa je bilo še drugo življenje. Dež je napajal zemljo in ta zemlja je rodila trikratno. Bilo je hrane več kot preveč za gamsa in njegovo družino.
Divji lovec je to videl. Videl in povedal garaču v rebri pod gora-mi. Tam so krave mulile osat in robidovje. Zima je bila težka, lač-na. Za ljudi in živali. Tako je na pomlad prvi gnal živino na pašo tja, kjer je vedel, da bo imela hrane več kot v domaćih rebrih. In tam gori si je postavil majhen dom — STAN. Tesal, dolbel in klal je les, da še danes lahko ob-čudujemo ta prvobitna gorska za-točišča. Stanovi v naših gorah so edinstveni. Prvemu, ki je postav-ljal svoj STAN, je bilo vodilo: skromno, praktično in varno. In taki so stanovi v naših gorah.
Živina ni rada hodila v gore. Pot je bila grda, strma, bolj steza kakor pot. Zato so pastirji vsako pomlad odstranjevali večje kamne •>na kraj«. Leto za letom, deset-letja. Boljša pot -— manj ranjenih parkljev — (Ljudje nišo bili važni). Potem pa so tuđi ljudje, ki nišo imeli kaj iskali v gorah, za-čeli hoditi po izhojenih kravjih poteh. Vsako leto več jih je bilo.
Tako so nastale poti. Tako so nastale označene poti, rdeče — be-li glasniki. Ves teden je garal de-lavec, kmet ali uradnik, vprostem času pa je odhajal v gore. Peš, red-ki s kolesom do Bistrice ali Sta-hovice. Tuđi dolina Crne ni bila pozabljena. Težko otovorjeni so hodili. In veliko jih je bilo. Ljudje v rebrih pod gorami pa so se čudili: Trape, kaj jih le žene gor?
Potem pa je prišel turizem s svojimi zahtevami. Avto — žič-nica!
Čudovito! Da, čudovito, toda le za včasih. Kdor pa hoće doživeti gore take, kakršne so, mora vzeti pot pod noge.
Nekoć — so hodili v gore ljudje. Tuđi danes hodijo.
Nekoć — so se ljudje prigarali v gore.
Danes — se pripeljejo.
Pa nišo vsi tišti, ki se pripeljejo, tuđi prijatelji gora. Želimo, da bi bili, da bi spoznali pot v gore. A ves teden sedijo, v avlu sedijo, na
žičnici sedijo, v hotelu sedijo. Sedijo. Sedijo od nedelje do nedelje. Prijatelj, pretegni svoje kosti in stopi na pot! Hoja je zdrava, kre-pi telo in duha. Težko bo, a lepo. Potil se baš, toda doživel boš jutro, mehko kakor materine dlani. Doživel boš nevihto, strah te bo. Megla bo in dež. Pa tuđi sonce bo, ta čudoviti mojster, ki zna pri-čarati  podobe,  ob  katerih  se  boš
dcn delajo sključcni ob stroju ali sede v šolskih klopeh in uradih. Za tište, ki jih ves teden obdaja hrup, za vse utrujene in naveliča-ne od dnevnih skrbi. Pridite! Pele vam bodo ptice in potok, kratko-časila vas bo veverica, visoko nad vami bo jadral planinski orel in na vrhu, na vrhu boste poplaćan; za vse. Naučite se brati iz rdeče-belih oči. ki  vas  varno vodijo v
Uspešen start kamniških nogometašev
Kamniški nogometaši so dosegli do sedaj v letošnjem prvenstvu le-pe uspehe. Pod vodstvom trenerja Fišerja većina kar redno trenira in temu primerni so tuđi uspehi, ki pa bi bili z malo sreće lahko še večji. Moštvo igra dokaj slabo v napadu zaradi preslabe kondicije. V sedmih tekmah so nogometaši dosegli dve zmagi, šest neodloče-nih rezultatov in en poraz. Posa-mezne tekme pa so se končale ta-kole:
Litija : Kamnik 1 : 1 (1 : 0)
Kamničani so bili boljši nasprot-nik in jih je pristranski sodnik prikrajšal za zmago, saj so dosegli regularen gol, ki ga ni pri-znal.
Kamnik : Tolmin 3:3 (1:2)
Gostje so presenetili domaće, ki so igrali premalo pažljivo v ob-rambi.
Kamnik : Hrastnik 1  : 1 (1  : 0)
Gostje so izenačili v zadnji minuti, ko so domaćini mislili, da je tekme že konec.
Kamnik : Primorje 1  : 1 (1  : 1)
V   izenačeni  igri  sta  imeli   obe moštvi več priložnosti za zmago, vendar pa jih nespretni napadalci nišo izkoristili.
Kamnik : Ilirija 3 :2 (2 : 0) Zelo slab sodnik je pokvaril lepo tekmo, ker je dopuščal preo-stro igro. Tekma je bila prekinje-na v 86. minuti, ker so igralci Ilirije napadli sodnika. Tekma se bo verjetno končala s 3:0 v korist Kamnika.
Tabor : Kamnik 3 : 0 (0 : 0) Edini poraz so Kamničani doži-veli  zaradi nespretne igre v ob-rambi,  saj  so  dali kar  dva aut-gola. Svoboda : Kamnik 2 : 3 (2  : 1)
V  gorenjskem derbiju bi dosegli Kamničani lahko še mnogo višjo zmago,  saj   so  povsem   nadigrali svojega nasprotnika  iz Šenčurja.
Mladinci dosegajo letos slabe rezultate,   ker   jim   vodstvo   kluba
posveča premalo pozornosti in ni-majo stalnega trenerja. Pionirji pa so tuđi v letošnji sezoni zelo uspešni, saj so le za las izgubili prvo mesto.
Letos ustanovljeno moštvo Svita je startalo po pričakovanju slabo. V 8 tekmah so dosegli le en ne-odločen rezultat in sedem porazov. To moštvo je gotovo v Kamniku nepotrebno, saj je rekreacija v taki obliki mnogo predraga. Gotovo bi bilo bolje, če bi se združili z nogometnim moštvom in tam ustanovili dve moštvi. Z združenimi močmi bi bilo delo olajšano in gotovo več uspeha.               — sm
Markacija  vodi  planince  uspešno   po   gorah   tuđi   v   zimskem
času                            (Foto: Replč)
počutil. neskončno majhnega. Ko se boš vračal, boš osvobojen, spro-ščen, v sebi boš nosil gore in ostal jim boš zvest.
Poti so. Poti bodo. Kljub žič-nicam, kljub vsemu. Toliko jih je! Za tište, ki radi hodijo po gozdo-vih in za tište, ki radi zaidejo v skalne previše. Za tište, ki ves te-
gorska kraljestva in spoštujte poti, te dobre vodnike za vse, ki jim je narava najvcčji  umetnik.
Dosti žuljcv je bilo treba, da so postale to, kar danes so.
Naj bodo naše gorske poti, te žile življenja v naših prelepih gorah, vsakomur v veselje in pomoć. — jak
Jubilej Kamniške koče na Sedlu
Kamniški planinci so se 18. septembra s skromnim planinskim slavjem na Kamniškem sedlu spominjali 60-letnice dograditve koče. Ta koča je že od vsega začetka kam niska: zasnovali, zgradi li in oskrbovali so jo člani podružnice SPD Kamnik. Takratni pred-sednik notar Emil Orožen je bil glavni pobudnik graditve. Njegov sin dr. Milan Orožen, upokojeni notar, je bil takrat visokošolec. Vse poletje leta 1906 je bil na Sedlu in je nadziral gradnjo. O tem nam je povedal zanimive podrobnosti, ki še nišo bile zabeležene: »Od 1. julija do 12. avgusta sem bil stalno na Sedlu. Zapisoval sem delovne ure delavcev in dobavo gradbenega materiala. Zvezo med menoj in očetom v Kamniku je vzdrževal naš pes — foksterier »boj«. V vratnik sem zavil sporo-čilo o gradnji in razna naročila, pes pa je veselo stekel v dolino. Pot do Kamnika je pretekel v šti-rih urah. Tuđi oče mi je naročila pošiljal po boju, kateremu je po-gosto obesil okrog vratu v papir zavito klobaso tobaka za žvečenje — za očanca pastirjev, ki so pre-
bivali v pastirski koči pod Sedlom. Pastir se je boju vedno od-dolžil z mlckom. Zanimivo je, da se je naš četveronožni kurir na svojih pogostih pot ih vedno ogla-sil pri pastirju.
Koča na Kamniškem sedlu je bila dograjena 12. avgusta 1906. Tega dne so jo tuđi slovesno izro-čili svojemu namenu. Slovesnosti so se udeležili planinci iz vsch naših krajev, med njimi prcdsed-nik. SPD prof. Franc Orožen, brat mojega očeta in številni Kamničani, ki so pred prihodom mojega očeta v Kamnik, leta 1902 1c redko planinarili. Gradnja koče na Kamniškem sedlu pa je zdra-mila tuđi Kamničane in vse mesto je sodelovalo pri zbiranju đe-narnih prispevkov, gradbenega materiala in opreme za kamniško planinsko postojanko.
Le malo udeležencev takratne-ga planinskega slavja na Sedlu je še živih. Moja sedaj še živeča sestra, vdova po notarju dr. Grobel-niku, moja žena Josipina, rojena Moćnik, in svakinja Milka Moćnik so takrat delale v kuhinji, jaz pa
sem bil natakar. Od udeležencev je še živ prof. Josip Breznik v Ljubljani.
Velike zasluge za gradnjo koče so imeli takratna kamniška trgovac KarI Kumer in Jerncj Kem-perle tor gostilničar KarI Preles-nik iz Slranj. Ti so z mojim očetom in menda tuđi s predsedni-kom gorn.jegra.jske podružnice SPD Kocbckom določili prostor na Sedlu za gradnjo. Kakor se spo-minjam, so ljubljanski in kamniški trgovci darovali precej postelj-nine in posode za kočo.«
K tem zanimivim izvajanjem zaslužnoga planinca dr. Milana Oražna bi dodali še zadovoljstvo, da hrani arhiv podružnice SP v Kamniku vse račune in dokumente nabranih akcij, daril in posojil. Clani in odborniki so namreč na svoje ime jemali posojila, da so lahko gradili planinski dom.
Ob skromnem obujanju spomi-nov na Sedlu so se ob 60-letnici spomnili tuđi zaslužnih planincev, ki so z velikimi žrtvami pomagali dograditi to visokogorsko planinsko postojanko.
Čestitkom za dan republike se pridružuje tuđi INDUSTRIJSKI KOMBINAT
SVIT
KAMN1K
Priporoča svoje izdelke:
-— polirne in  brusilne,  paste,  razna  čistila,  specialna
lepila,   politure   in  sredstva   za   nego   avtomobilov,
- elektroporcelan, steatit za  visoko frekvenco,   razne
—  utenzilije   in  dekorativno   keramiko;   izolacijski   ma-
—  terial iz tekstila in papirja; vse vrste modernih gum-
—  bov, plastično embalažo in pohištveno okovje
KAKOVOST IZDELKOV JE ZAJAMČENA!
Za dan republike čestitaju vsem delovnim  l.fudem  in sr priporočajo /a naročita proizvajalci
OBRTNO MONTA2NEGA PODJETJA
Izdclujcjo in montirajo:
gradbene konstrukcije, okna, vrata, predclne stene iz aluminija za gostinske in trfiovske lokale, ambulante, bolniš-nice in zdravstvene domove ter razno drugo notranjo opremo iz aluminija in železa
KVALITETA JE ZAJAMČENA!
Ob dnevu republike čestita vsem občanom obrtno podjetje
USLUGA iz Kamnika
Hitro in kvalitetno boste po-streženi v tapetniški, krojaški in čcvljarski delavnici, šivalni-ci tor pralnici.
Ccstitkam ob prazniku republike se pridružuje kemična čislilnica
EKSPRES, Bregar Ernest
Njene usluge so kvalitetne in hitro opravljene.
OB DNEVU REPUBLIKE SE CESTITKAM PRIDRU2UJE TUĐI
rudnik kaolina
crna — kamnik
KUPCEM DOBAVLJA KAOLIN IN KALCIT SREČNO!
Svojim  ođjcmalcem  čestita za dan republike podjetje
MESO
V naših poslovalnicah vam postrežemo s kvalitetnim mesom in mesnimi izdelki!
CFSTITKAM OB PRAZNIKU RKPUBLIKE SE PRIDRUŽUJE
Trgovsko podjetje
KOČna Kamnik
Kupcem   priporoča obisk v svojih   trgovinah,   kjer  bodo solidno postreženi.
Nakupljeno blago dostavlja KOČNA tuđi na dom!
Ob dnevu  republike čestita  vsem občanom in delovnim Ijudem Jugoslavije
podjetje kamnik
Naročnikom in kupcem nudi:
amonitratna praškasta razstreliva, užigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, razna druga užigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone
Za  praznik  republike čestitamo  vsem  delovnim  Ijudem   in poslovnim prijateljem
titan
kamnik
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
Izdelujemo :
—  razne vrste ključavnic za vrata, pohištvo in obešan-ke, aparate 2a gospodinjstvo
—  crne in pocinkane fitinge
-— ulitke iz temper in sive litine
ZA   PRAZNIK   REPUBLIKE   ČESTITA   VSEM   DELOVNIM LJUDEM
Tovarna kovanega orodja Kamnik - k.™
Kupcem priporoća svoje kvalitetne i/.đelke:
vse vrste sekir. kladiv. specialna orodja po narocilu, prosto in utopno kovane ođkovke za avtomobilsko, traktorsko in tekstilno industrijo
££a   p.vaznik   republike ae&titnjo meni abeunoni
OBĆINSKA SKUPSCINA
OBČINSKI ODBOR SZDL
ZDRUŽENJE BORCEV NOB
OBČINSKI KOMITE ZK
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI KOMITE ZMS in
UREDNISKI ODBOR KAMNIŠKEGA OBČANA
•
Cestitkam   za   29.   novembcr se pridružuje tuđi
gostilna ALBIČ
Potok 9, p. Smartno v Tuhinju. Priporoča se za obisk, goste po-streže z dobro jedaćo in prist-no pijaco.
Za pra/.nik republike čestita vsem odjemalcem in se priporoča   še  za   nadaljnja   naročila
ALOJZ  ALBIČ
iz Potoka
p. Smartno v Tuhinju, ki izde-luje vrečke iz polivinila različ-nih velikosti.
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM
Jauacna usafa
Posebnosti njene proizvodnje so: GALANTERIJSKO USNJE VELUR ZA OBUTEV IN OBLAČILA
Jiamnik
S kvalitetnimi izdelki zalaga tovarna domaće in inozemsko tržiščel
Vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in ob-čanom čestita za praznik republike
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE
lllllllll
GRADITELJ
KAMNIK
Opravlja gradbena dela vseh vrst, gradi stanovanja za tili, individualnim graditeljem se priporoča za prev/.pm gradnje stanovanjskih hi.š do III. faze ali za. vselitev.
Gradbena dela opravi hitro, solidno in po zmernih cenah!
KOLEKTIV   INDUSTRIJE   POHISTVA
STOL
KAMNIK
čestita vsem občanom
za praznik republike
IZDELUJEMO:
razne vrste pisarniške opreme
vse vrste sedežnega pohištva, klubskih,  restavracijskih,
jedilnih garnitur, gugalnikov in kinofoteljev
Vse   naše   izdelke   lahko   kupite  tuđi   v   naši   maloprodaji
PRECIZNA MEHANIKA
KAMNIK
čestita ob dnevu republike
Kvalitetno popravlja pisalne, računske, šivalne in druge s troje.
Vsem gostom čestita ob dnevu republike
GOSTINSKO PODJETJE
PLANINKA
iz Kamnika
Vabi vas, da ga obisčete, po-stregli vas bodo s kvalitetnimi jedili in pristnimi jedačami; za turiste in druge poslovne ljudi razpolagajo s tujskimi sobami.
Za praznik  republike čestita vsem občanom tuđi
mizarska
obrtna
delavnica
MOTNIK
Priporoča se za naročila!
Komunalno
podjetje
Kamnik
čestita ob prazniku republike vsem občanom in se priporoča za naročila. Usluge opravi hitro, kvalitetno in po zmernih cc-'nuh.
CESTITKAM   OB   DNEVU   REPUBLIKE   SE   PRIDRUŽUJE
TUĐI
Živiiska industrija Kamnik
in priporoča trgovskim pod.jet.jem ter potrošnikom svoje izdelke: gorčico in ra7.no vio/eno /elcnjavo iz naših in južnih krajev!
Podružnica kreditne banke in hranilnice Ljubljana
V KAMNIKU
Čestita za praznik republike in obvesCa obCa-ne, da je uvedla:
—  novo kreditiranje   in   namensk«  varčevanje za   kmetijske varčevalce, katerim odobrava posojila od 50 do 200 % na privarčevano vsoto;
—  kreditiranje in namensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo in odobrava  posojila  od 80—500% na privarčevano vsoto. Za vlajratcljc vezanih hranilnih vio)? pa imajn stalna nagradna žrebanja. Navadne hranilne vlogc lahko spremenite v vezane in s tem pridobite višje obresti in možnost za nagradni
dobllck                          VAŠE VLOGE SO TAJNE IN VARNE!
("estitkam za 29. novembcr se pridružuje kolektiv obrtno montažnoga podjetja
Zarja
Kamnik
in   se   priporoča   /a   naročila.
Cestitkam za 2!>. novembcr se pridružuje tuđi
Sad na clrovesnica in vrLnarija
iz Kamnika
V njeni trgovini vas bodo po-stregli z najrazličnejšo zele-njavo, raznimi konzervami pa tuđi pijačami v stcklcnicah.
	fe arar ■			r 4"*	*	I M	PARAZIT	šf >rvtw		*NOVI	VRATA			TtMSK« IME			2L0CI-NEC	MIKflL-NIC«	DEL	SftDEŽ      T ft.au sk   1		
								SLOV.  ' N1ST							' "^fL---							
												^hO£L										
n																						
- .																RlB«						
																(102 50]-						
												Mu?« WT U 0 E Z						itKSKO IME				
												rtRUK u ZuZtkfc*						OVE LO^r				
						cl I			* ENSKO ne						IAVIT							
■									ZHCET.						opfiofc							
■l														Int           i Fll-P     t Cl fiL.								
			OPtkLtU																			
														UD								
CASOVNO DBDO&1L				»ti        1 voivopi-nt									iivo									VODA
																						
				)£t    «																		
»Cl R06E								*		uhboem									Znc         | Ck   us			
										AvlCENTi									C,OHS*A DOL    V A^P			
PREfti ■ Države									^OPNA VILA						KE M 1 Kft LtlR							
									rosote						KDH1CR							
RRtz. VCD«, KRČ (i								= KR . HoiKO me					FTIC A				J02H0. KnEHiSHI					
													UZOPCT JE									
								CRSKi ]LJKAK									PTIC(\					
KflZ BLNI Z«IHCK			ONO	%			(Kim							flUil-dOŠk 0 i ti E		fPpi-VEC						
																						
EUROPSKO COtSIVO		5Tti     ' • IHiki CVKT									tHHv)											
^      l		Nczor									TCLtvk7kf											
									5TARO SCSKO n«iTo						fOLOTOK IRPftftHt							
																						
VR(*TA					PKOINO VR VlCft													K			IP	1
MIMO N HRVAT .																						
					*		Kttil-	IJO2HNB , jlVfl LI														
																						■
HfCOVO-					rLE-,HB 1 SLIHfl      1 P«l           f ČEr»O«lg|					S7RV8C	flt.ur»xi			QORfl V   ILPfl								Hl
											UD											■
															4fc&; 1		-2	s				
				DRŽAVA V	CRN ISBC UVE	LO ^																
						N DB«						ovr.«\T-			■•vi	m						
olepic-J VALEC  |									0Rof[t													Mi
																						
TIMIS1.  1		ORJflV« '									2Vt2BO 5LOVEC									MOŠ* 0		0">fc»N t 7AiMEk
		QRflFlK																				
							*tPD6MK	OC£~1E ' [NOkfl			lEVtBO-KOVN-(A-K i						Lt					
																						
*0&OJ NjflŠTVO												BVtO MOOlt -	Hflzi1;« CENtd		Kn«] V							
																						
us										OETE						XI   JUHA						
DOnACR ŽIVA L																^OZDMBT						
			NE ^NflNIL V nm Eim														Bonan					
																						
																						
												PO POL-					OBLIKA kRCŽNIKA					
																						
i. me i	|P.llltt|	r >	V mni	V 1 M ♦■ ■ i	Oilfi NC	ni-							NOTR      '				VftLUTft					
1																	SflMO					
1						i!			quwi	>>Eli«0<  '				HK.V  H^Pfl PE^NIK   '						VMtB VOTft		me Anti film
										nUdoRin i   iie												
														flRK)								
im																			nnapi-1 LNiCfl			
																			i., int			
												PRfc5"TOL					Ktnimi-ulM     i					
												^p-----										
					f i										Pw -   ] DCVNIK							
I .									Mft					ninc				tNflKI snnoc;i.				
im
Sportne zanimivosti v Kamniku
Ukinitev SŠD?
vnmničvA
KRONIKA
Sindikalno športno društvo Kam-nik, v katerem so združene odboj-karska, smučarska in teniska sekcija, je upravni organ, ki naj bi oblikoval delo vseh teh sekcij. Žal pa že nekaj let služi le za uresni-čitev klubaških teženj, ki škodu-jejo razvoju športa v Kamniku. Vodstvo SŠD, ki ga sestavljajo v većini člani odbojkarske sekcije, je izkoristilo ta organ za svoje na-mene, kar je povsem onemogočilo delovanje ostalih dveh sekcij. Tako so smućarji, ki zdržujejo v svojih vrstah preko 150 mladih smu-čarjev, med njimi tuđi tekmovalce republiškega razreda, prejeli prvo dotacijo sele ob koncu sezone. Na njihov račun pa se je okoristila odbojkarska sekcija, ki si je prisvojila trikrat večja sredstva, kot ostali dve sekciji, pri tem pa se ne more pohvaliti niti z večjim števi-lom članov, še manj pa s kvaliteto. Zaradi takih razmer se smučarska sekcija še sedaj ni opomo-gla, saj  novi odbor noće prevzeti
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
FILM O PRAZNIKU NARODNE NOSE
Na občnem zboru Turističncga društva, ki bo 7. decembra v veliki dvorani Doma, bodo prcdvajali barvni film sprevoda in nastopa narodnih noš v Kamniku. Film je zelo uspel in si ga bodo Kamni-čani gotovo z zanimanjem ogledali.
ISCEM SOBO...
Neopremljeno sobo v Kamniku ali bližnji okolici išče mirna uslužbenka. Javite na uredništvo »Kamniškega občana*.
dela zaradi neporavnanih obveznosti. Smučarski, pa tuđi teniski šport ni delavci, so ogorčeni nad takim početjem. Sprašujejo se, kako mora biti organ, kot je SSD, orodje neke sekcije, še zlasti, ker njegovo delovanje ni več niti pravno veljavno, saj ni bilo obč-nega zbora SSD že već let. Zato ni neupravičena zahteva po uki-nitvi SSD, saj po ustanovitvi Ob-činske zveze za telesno vzgojo ta organ ni potreben. Več pozornosti tem pojavom, predvsem pa vodstvu klubom, bi morale posvetiti tuđi ostale družbene in politične organizacije, saj se tu dogajajo mnoge nepravilnosti, ki so v na-sprotju z našimi družbenimi smer-nicami.
-sm-
SMUČARSKA   PROGA   V MENGŠU...
Smučarski delavci so letos v Men-gšu uspeli napraviti smučarsko pro-go, ki bo potekala z Mengeške koče po severnem pobočju mengeš-kega hriba. Dolžina proge bo 700 metrov, visinska razlika pa 200 m. Poleg nekaterih prizadevnih članov kluba jim je pri delu pomagalo tuđi podjetje »Kamnik«, ki je brez-plačno odobrilo razstrelivo in zmi-niralo  ovire  na   progi.
Podobno idejo pa ni uspelo izvesti kamniškim smučarjem zaradi nerazumevanja pristojnih organov v občini, čeprav so pogoji za smučar-sko progo s Staroga gradu idealni in ne zahtevajo posebno velikih de-narnih sredstev. Tako imajo okoli Kamnika že vse okoliške občine svoje  smučarske terene.
Kaj moramo biti v Kamniku res povsod   zadnji?
»Kamniški občan«  glasilo  SZDL občine  Kamnik.
Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, lektor Marija Gržinčič, tehnični urednik Avgust Novak. — Izdaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10. — Tiska liskama   »Kočevski   lisk«   v   Kočeviu-
Za dan republike čestita vsem poslovnim sodelavcem in ob-čanom kolektiv splošnega mi-zarstva
MENINA   KAMNIK
ter se  priporoča  za naročila
KAMNlSKI   OBCAN
16
OBRTNO PODJETJE
Sloga - Moste
čestita za praznik republike vsem đelovnim ljudcm. Priporoča se cenjenim naroćnikom s svojimi kvalitetnimi mizar-skimi, tesarskimi in ščetarski-mi izdelki.
Vsem delevnim Ijudem čestita za 29. raovember
koča na Starem gradu
GOSTILNA    S    PRENOClSCl
Obišćite nas, postregli vas borno i najboljšo jedačo in pijaco!
Cestitkam ob prazniku republike se pridružuje gozdno gospodarstvo Ljubljana,
Gozdni obrat
Kamnik
Delovnim Ijudem želi še več uspeha pri graditvi socializma!
PEKARNA IN SLASClCARNA
VESNA Kamnik
čestita vsem občanom za praznik republike. Cenjene kupce postreže z najrazličnejšim kvalitetnim pecivom, slaščicami in dobrim kruhom raznih vrst.
POROCILO
O MATIČNIH DEJSTVIH ZA MESEC SEPTEMBER 1966
# ROJSTVA: Grilc Mihael iz Za-kala št. II, Levec Marko iz Zg. Tu-hinja št. 37, Magister Natalija, Kamnik.
% POROKE: Cencelj Janez iz Kranja — Cesta 1. maja 22, star 27 let, strojni pletilec in Brem-šak Ljudmila z Gore št. 19, stara 22 let, delavka; Dolinšek Emil iz Kamnika, radiotelegrafist, star 23 let in Koželj Marija iz Stahovice, uslužbenka, stara 22 let; Galjot Franc iz Zagorice, trgovski pomoćnik, star 21 let in Uršič Olga iz Zagorice, šivilja, stara 19 let; Jur-jovec Ignac iz Ljubna ob Savinji, star 23 let, pleskar in Bekrić Marija iz Kamnika, delavka, stara 23 let; Kepic Mirko iz Most, elektro-mehanik, star 28 let in Slanovec Vera iz Mekinj, tkalka, stara 27 let; Kregar Janez i/. Spodnjih Stranj, kovinostrugar, star 27 let in Župančič Marija iz Podgorja, tkalka, stara 23 let; Mlakar Bogdan iz Maribora, strojni ključav-ničar, star 34 let in Jerman Mari'a iz Volčjega potoka, uslužbenka, stara 24 let; Ocvirk Maks z Dupli-ce, mizarski delavec, star 26 let in Smrkolj Alojzija z Duplice, delavka, stara 18 let; Oražem Karol iz Prigorice, ključavničar, star 28 let in Florjančič Pavla iz Prevoj-Domžale, delavka, stara 26 let; Po-Ijanšek France iz Zubejevega, delavec, star 26 let in Lavrič Roza-lija iz Podgorja, delavka, stara 17 let; Potočnik Ferdinand iz Pod-brega 21, SOb Ajdovščina, kmet, star 57 let in Stebc Ana z Gore št. 18, delavka, stara 45 let; Sla-vec Jakob iz Zg. Stranj, rudar, star 23 let in Pestator Ljudmila iz Godića, delavka, stara 22 let;Skor-janc Janez iz Kamnika, elektro-tehnik, star 27 let in Orehek Marija iz Zg. Jarš, študentka, stara 21 let; Stupar Ludvik s Klanca 43, strojni ključavničar, star 27 let, in Merčun Slavka iz Vojskega 21, delavka, stara 18 let; Urankar Janez iz Porebra, monter, star 25 let in Pestator Fani iz Godiča, tkalka, stara 24 let: Uršič Stanko iz Sp. Stranj, šofer, star 24 let in Koćar Francka iz Laniš, kmečka delavka, stara 21 let.
%■ SMRTI: Breznik Franc iz Zg. Tuhinja 40, prevžitkar, star 60 let; Kladnik Angela iz Sp. Palovč, stara 23 let; Semprimožnik Jože iz Bele št. 12, kmet, star 55 let; Ste-be Frančišek z Gore 18 — raz-glašen za mrtvega; Štupar Franc iz Tunjiške Mlake, kmet, star 78 let; Uršič Marija iz Zg. Stranj, di'užinska upokojenka, stara 66 let.
POROCILO
O   MATIČNIH   DEJSTVIH ZA MESEC OKTOBER 1966
% ROJSTVA: Pestotnik Lađo iz Koštanja 7; Strajhar Frančiška iz
Lok 14 in Tekavčič Branko, Kamnik, Kidričeva ulica št. 15.
# POROKE: Hace Jurij iz Pod-hruške 9, delavec, star 24 let in Perne Dragica iz Potoka št. 3, na-takarica, stara 31 let; Kern Ludvik s Klanca 19, delavec, star 38 let in Baloh Angela s Klanca 19, delavka, stara 38 let; Koželj Franc iz Zupanjih njiv, pleskar, star 25 let in Zamljen Frančiška iz Žu-panjih njiv, ind. šivilja, stara 19 let; Krušnik Janez iz Lok pri Mengšu št. 63, šoler, star 26 let in Maren Marjeta iz Gmajnice, delavka, stara 18 let; Lanišek Pa-vel iz Sp. Stranj, krojač, star 27 let in Rosec Frančiška iz Rožična, uslužbenka, stara 21 let; Medmeš Bruno iz Nevelj, avtomehanik, star 26 let in Jeras Slavka iz Kamnika, politirka, stara 19 let; Močnik Steian iz Cerkelj na Go-renjskem, aranžer, star 27 let in Gradišek Helena iz Kregarjevega, ind. šivilja, stara 26 let; Pogačar Jože iz Radomelj, avtoličar, star 27 let in Repnik Danijela iz Rudnika, trgovska pomoćnica, stara 22 let; Romšak Jože iz Podloma, delavec, star 18 let in Poiškruh Ida iz Tirolske, stara 19 let; Rozman Franc iz Duplice, mizar, star 36 let in Repenšek Marija iz Meng-ša, delavka, stara 39 let; Sitar Ci-ril iz Ljubljane, graver, star 42 let in Boltar Majda iz Ljubljane, frizerska pomoćnica, stara 35 let; Sitar Janez iz Podjelše, kovinostrugar, star 22 let in Tome Barbara iz Vrhpolja, trgovska pomoćnica, stara 17 let; Slabajna Jože iz Kamnika, kovinostrugar, star 23 let in Erjavšek Valentina iz Zg. Stranj, kuharica, stara 19 let; Strajhar Alojzij iz Porebra, alo-monter, star 37 let in Berlec Frančiška iz Lok 14, delavka, stara 37 let; Učakar Anton iz Kamnika — Kidričeva 48, delavec, star 23 let in Baloh Valentina iz Kamnika, Svetčeva 3, delavka, stara 25 let; Vinkovič Juraj iz Vučetincev 12, Hrvatska, delavec, star 18 let in Spenko Kristina iz Most št. 33, šivilja, stara 19 let.
% SMRTI: Bezovšek Janez s Hriba, delavec, star 30 let; Burkeljca Frančišek iz Cirkus 6, prevžitkar, star 81 let, Grošclj Anton iz Smar-ce, orodjar, star 31 let; Hribar Andrej iz Rožična 3, kmet, star 80 let; Hribar Feliks iz Smarce, osebni upokojenec, star 69 let; Jerman Anton iz Komende 36, prevžitkar, star 86 let; Pavlin Janez iz Potoka v Crni, kmet, star 73 let; Podjed Frančiška iz Laniš, posestnica, stara 74 let; Plahutnik Janez iz Godiča, kmet, star 68 let; Sušnik Ladislav iz Kamnika — Žale 11, učenec, star 13 let; Vrhovnik Darinka s Križa 43, delavka, stara 17 let; Žagar Franc z Brezij pri Kamniku, mizar, star 38 let.
Lostniki stanovanjskih hiš pozor!
Tekstilna tovarna SVILANIT, Kamnik, rabi za svojega đelavca enosobno stanovanje. Kdor nima dograjene stano-vanjske hiše in je zainteresiran, da odstopi stanovanje začasno v najem, mu pođjctje nudi posojilo za dograditcv stanovanja oz. hiše. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo pođjetja SVILANIT do 30. oktobra 1966.