2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ 3IA JZMAJZMAJZMAJZM AJZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMA JZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJ 31A J aiAjr ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ fllfl—S) glci> zmcua Številka 3 MAREC 1982 Leto XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Iskra ZMAJ 2=11 T I I • i1 l> ®-| 10ZD Baterije ssa m Mo ISBI 1 ! j! J i! fr-f I 3 i 1 i Itiri “-"i n pil »J i 1 j—, II h * L i II assl 1 i r •i j M*, šSj Predlog detive čistega dohodka < 1 Lansko leto smo zaključili z ugodnimi rezultati Preteklo leto je po poslovnih rezultatih obeh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote najuspešnejše v zadnjih letih. Na domačem trgu smo prodali za 409 milijonov din izdelkov kar je vrednostno 63 odstotkov več kot leto poprej. Izvozili smo za 1,35 milijona dolarjev baterij ali 39 % več kot leta 1980. Kljub relativno ugodnim izvoznim rezultatom nismo dosegli planirane višine, kar velja predvsem za konverta-bilni trg. V istem času smo uvozili za 1,08 milijona dolarjev surovin ir. reprodukcijskih materialov. Ker količina deviz iz lastnega izvoza, s katero lahko samostojno razpolagamo, ni zadostovala za doseženi uvoz smo problem reševali z najetjem komercialnega kredita, ki ga bomo morali z obrestmi vrniti v letu 1982. S temi ukrepi smo dosegli kljub občasnim motnjam še zadovoljivo preskrbo z uvoženimi materiali. Večje težave in tudi posamične zastoje je povzročalo poslabšanje kvalitete domačih materialov kar je bilo občutiti tidi na kvaliteti končnih izdelkov. V proizvodnji je največ težav povzročalo pomanjkanje planiranih izvoznih naročil v prvih treh četrtinah leta, ki je zahtevalo določeno preusmerjanje delavcev z utečenih linij. Pri tem se je pokazala kot pravilna usmeritev v novi program bate- rijskih svetilk, ki smo jih izdelali 5*7-000 kosov. Baterij smo izdelali 41 milijonov komadov in jih od tega prodali 7,9 milijona na tuji trg. Tako smo v veliki meri nadomestili izpad prodaje baterij na domačem trgu, kot posledico zmanjšanja kupne moči in dosegli fizično povečanje celotne proizvodnje za 3,7 % primerjavi z letom 1980. Na področju investicij lansko leto nismo dosegli planiranih ciljev. Vlaganja v investicije so dosegla 24,5 milijonov din ali 70 % planiranih vrednosti. Od te vsote smo uspeli aktivirati za 17 milijonov din investicij predvsem v zamenjavo izrabljene opreme, ^obnovitev avto-parka in birotehnične opreme ter nakup skladišča v Pančevu in zgradbe Franko v Šentvidu pri Stični. Večje tehnološke investicije, ki bodo pripomogle k posodobitvi proizvodnje kasnijo in bodo zaključene v letu 1982. Predvsem so to investicije v alkalno baterijo, miniaturne baterije, novo me-šalnico depol paste in stroj za pokrivanje baterij 3R 12. Uspešnejše je bilo investiranje iz sklada skupne porabe, kjer sta obe temeljni organizaciji nabavili po dve počitniški prikolici in tako povečali skromne počitniške kapacitete. Poleg tega je bilo nabavljeno nekaj najnujnejše opreme za obrat družbene prehrane. Ugodno gibanje prodaje na domačem in tujem trgu v zadnjem četrtletju lanskega leta je omogočilo, da smo kljub močnemu povečanju nabavnih cen leto zaključili zelo uspešno. Prodajnih cen iz oktobra 1980 v letu 1981 nismo povečali. Doseženi celotni prihodek znaša 499,* milijona din je 63 % večji kot leta 1980. Dohodek v višini 239 milijonov din smo povečali za 66 % v primerjavi s preteklim letom in je za 11,5 % večji od planiranega. Čisti osebni dohodek na zaposlenega v delovni organizaciji znaša 10.968 din mesečno ali 40 % več kot leta 1980. Realizirani dohodek na delavca v delovni organizaciji znaša 566.000 din. Razporejena sredstva za akumulacijo znašajo 126 % več kot preteklo leto. Te rezultate smo dosegli s povprečno 435 zaposlenimi delavci. Število zaposlenih na osnovi plačanih ur je za 3,2 % večje kot preteklo leto. Bolezenski izostanki do 30 dni so se povečali za 10 %, a bolniški izostanki nad 30 dni so zmanjšani za 22 %. Gledano v celoti so doseženi poslovni rezultati delovne organizacije v letu 1981 boljši od načrtovanih. Pri tem sta se obe temeljni organizaciji glede poslovnih rezultatov in izvozne uspešnosti precej izenačili. Uspeli smo približati večletno zaostajanje osebnih dohodkov slovenskemu povprečju gospodarstva in ustvariti nekoliko prepotrebne akumulacije za posodobitev proizvodnje. V celoti nismo izpolnili cilga konvertabil-nega izvoza, ki bi pokril potrebe po repro materialu in uvozni opremi. Uvozna dovoljenja in pomanjkanje deviznih sredstev je tudi glavni vzrok za zaostajanje modernizacije proizvodnje za srednjeročnim načrtom. Č.R. 'iz naslovne strani I V cinkovo čašo z vloženim elektrolitskim papirjem v obliki skodeličastega dna in plašča vtiskavamo točno določeno količino depolarizacijske mase na drugi operaciji stroja paper lined. Depolarizacijske maso, ki se po gibljivih ceveh s podesta usmerja na strojno enoto mehanskega doziranja, za potrebe Ljubljanske proizvodnje baterij pripravljajo dnevno v_TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični. Razpisna komisija je po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisala prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 - letni mandat VODENJE TEHNIŠKO - RAZVOJNEGA PODROČJA Razpis velja 50 dni in je bil objavljen v časopisu DELO 10. marca 1982 kar pomeni, da bo zaključen 9« aprila 1982. naš lozdovec komentira... S POSLOVANJEM PODJETJA SMO LAHKO ZADOVOLJNI. USPEH V NASLEDNJIH MESECIH PA BO ŠE VEČJI, ČE BOMO IZKORISTILI ŠE VELIKE REZERVE. TE SE MED DRUGIM NANAŠAJO TUDI NA PROIZVODNJO BATERIJ, ŠE V VELIKO VEČJI MERI PA NA NOVE PROIZVODE, KI JIH ŠE NISMO DOVOLJ VPELJALI... Te ugotovitve bi lahko ponovili tudi danes, katere smo zapisali v Zmajev bilten točno že pred 25 leti !t! VOLITVE 82 Enajste volitve v povojni zgodovini Jugoslavije in tretje delegatske volitve pri nas so letos potekale v četrtek 11. marca v organizacijah združenega dela ter 14. marca v krajevnih skupnostih. V naših temeljnih sredinah v Zmaju smo z neposrednim glasovanjem na treh okrašenih voliščih izvolili 66 delegatov za naslednje mandatno obdobje. Volitve so obenem pomenile zaključek široke politične aktivnosti od evidentiranja možnih kandidatov do kandidacijskih konferenc, na katerih smo obravnavali in potrdili kandidatne liste delegatov. Volitve so za nami. Hkrati pa smo si naložili nove naloge, kar še zlasti velja za družbeno politične organizacije, da takoj začnejo sodelovati in pomagati pri delovanju novih delegacij. Ne moremo trditi, da je bila ta pomoč v preteklosti izdatna in prav zato bo v prihodnje potrebna večja angažiranost. Izvolili pa smo delegate in jih objavljamo na naslednji strani. ieda urednika Kaj zlahka boste že s prebiranjem naslovov ugotovili, da vsebina marčevskega glasila dosledno zajema naše pomembne aktivnosti v tem času. Ne gre prezreti sestavek o zelo ugodnem poslovanju Zmaja v lanskem letu in čeprav smo na zborih sicer obravnavali zaključni račun je prav, da se vsi bralci glasila seznanijo s poslovnimi rezultati, ki so bili lani najboljši v zadnjih letih. Kdo in kam so bili izvoljeni naši sodelavci kot delegati na zadnjih volitvah v Zmaju, smo za objavo pripravili celoten pregled. Sicer pa boste v tem glasilu prebirali še o občnem zboru sindikata DSSS in konferenci sindikata ter o številnih ostalih zanimivostih. Posebej velja omeniti presenečenje ob razstavi ročnih del naših sodelavk. Že sama misel, da ima sodelavka ali sodelavec, s katerim se dnevno dolgo vrsto let srečujemo v delovnih haljah in na delovnih mestih v sebi še svoj tisti del osebnega sveta, ki je brez potrebe tuj in odmaknjen, nam ponuja ugotovitev, kako premalo se med seboj poznamo. Ne gre samo za to vrsto dejavnosti, ustvarjanja, oblikovanja in iskanja še nečesa več, ponuja pa se le vprašanje, ali omenjena razstava ne sproža novega prijema pri iskanju poti do tople in prisrčne človeške besede, ki ima drugačen prizvok kot le vsakdanja fraza, izrečena tako mimogrede. Tudi naše glasilo ponuja priložnost za sproščanje notranjega razpoloženja. Če ste dober opazovalec svoje okolice in če znate dojeti drobec nekega dogodka, tedaj primite za pero in napišite utrinek. Dajte mu lastno doživeto občutje in radi bomo objavili vaš prispevek. Tokrat pa si le preberite: ... dva utrinka... Koncem aprila se začnejo prazniki in kaj malo časa bo v prihodnjem mesecu za pripravo glasila aprilske številke. Zato naprošamo dopisnike, da svoje prispevke pripravijo čimpreje in ne čakajo na zadnji rok za oddajo člankov uredniku glasila. Skušajte se podvizati, saj bo le tako možno izdati prihodnje glasilo res pravočasno. Vaš urednik IZ DELOVNE ORGANIZACIJE IZ DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V SKUPŠČINO DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V DELAVSKI SVET SOZD ISKRA MRHAR Franc STRMOLE Ignac V ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE SOZD ISKRA GAJ S K I Branimir KRAŠEVEC Miroslav V ZBOR INTERNE BANKE ISKRA ALIBEGOVIČ Padli K R A N J A C Zdenko V ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE INTERNE BANKE ISKRA ROM Meda HOSTNIK Daria MRAVLJA Albina NERAT Anton RUPAR Tatjana S M E R A J C Zdenka V SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE, INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE, OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO ANTONČIČ Slavko D IHM N I K Marija KOLAR Slavica S M E R A J C Jožica ŠTEFANČIČ Marija VRČEK Anka ŽNIDARŠIČ Desanka V SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, ZA KULTURO, TELESNO KULTURO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN RAZISKOVANJE CERAR Franc G E R M Š E K Simona G U Š I Č Anica MATIČIČ Mirjana MATJAŽ Tanja R O G L I Č Marjan SITAR Marija IZ TOZD BATERIJE V SKUPŠČINO DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOST GERBEC Jana K E R Z N A R Marija PRIMC Bogomir SIREC Nataša TADIČ Mira TOMŠIČ Miran VOJ S K I Č Dobrosav V SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE, INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE, OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO BALANTIČ Vera ERJAVEC Slavica KOSTADINOVIČ Miodrag LEMUT Tilka MANDELJ Mojca SIRNIK Vera SLADOJ' EVIČ Mara S O T L E R Angelca ŽAGAR Anton v SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, ZA KULTURO, TELESNO KULTURO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN RAZISKOVANJE 9. KONGRES ZKS ČEŠNOVAR Pavle JERIHA Metod JEŽ Zdravko V Ljubljani se bo 15. aprila začel IX. kongres Zveze komunistov Slovenije, katerega se bo Tudi zdaj veljavni statuti republiških in pokrajinskih organizacij in seveda tudi statut KOSTREŠEVIČ Jovanka KREK Tončka MARUŠIČ Damir Š A L J A Vera Š M I G I Č Zoran TRATNIK Janez IZ TOZD SPECIALNE BATERIJE V SKUPŠČINO DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI BOBNAR Olga GORIŠEK Fani MEDVED Alojz MOSTAR Bernarda STRNAD Lizika udeležilo 785 delegatov in 452 gostov, spremljalo pa ga bo prek 200 novinarjev. Kot so se dogovorili, bo delal IX. kongres ZKS prvi dan popoldne in zadnji dan v plenumu ter v petih komisijah in sicer za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj; za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja; za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture; za mednarodne odnose in komisija za statut Zveze komunistov Slovenije. Zveza komunistov je na svojih kongresih vedno namenjala veliko pozornosti statutom. Na vsakem je bolj ali manj obsežno spreminjala besedilo kar je pomenilo, da je prilagajala notranjo ureditev in odnose političnim potrebam časa, v katerem je delovala. Statut ZK tako predstavlja enega izmed temeljev za uspešno družbeno vlogo zveze komunistov. ZKJ bodo na prihodnjih kongresih deloma dopolnjeni in spremenjeni. Priprave na bližnje kongrese nasploh so sestavina naše vsakodnevne družbenopolitične aktivnosti, katere temelj je prizadevanje pri uresničevanju in preverjanju politične usmeritve ZK in v ustvarjalnem soočanju z najbolj aktualnimi družbenimi, gospodarskimi in političnimi nalogami našega V času med 8. in 9« kongresom Zveze komunistov Slovenije sta umrla Josip Broz TITO in Edvard Kardelj, velikana naše revolucije, graditelja socialističnega samoupravljanja in neuvrščene politike. Prihodnji kongres ZKS in vsi drugi kongresi bodo potekali brez obeh velikih sinov naših narodov in narodnosti. Toda njuna zakladnica misli in del je velika dediščina, ki jo je s polno odgovornostjo prevzelo naše delavsko gibanje. S tem pa bo prežeto celotno delo tako Slovenskega kot vseh Jugoslovanskih kongresov Zveze komunistov. My Na volišču TOZD Baterije v sprejemnici je bila številna udeležba tudi med delovnim odmorom V SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO, ZDRAVSTVO, VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, KULTURO, TELESNO KULTURO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN RAZISKOVANJE AMBROŽ Alojzija CIRKVENČIČ Zvonko GORIŠEK Vida G J E R E K Ljubica KLEMENČIČ Alojzija KRISTAN Franc KASTELIC Anica MRZELJ Anton PAJEK Franc ULČAR Franc V Novem Sadu je 9. in 10. marca letos v organizaciji Zmaja potekal seminar z namenom, da se prodajalci naših proizvodov seznanijo o pomenu in razvoju baterije doma in v svetu. Pod naslovom "Baterija v sodobni tehniki" je bil seminar v dvorani hotela PARK. Več o tem boste brali v naslednjem glasilu. so delavci v prodaji ekspeditiv-ni, togost je morda navidezna za primere, ko se kupec in prodajalec ne moreta sporazumeti glede zastaranja neprodanih izdelkov, pri čemer bi lahko uporabili besedo izsiljevanje. Vsi potniki so si bili enotni v izjavi, da je reprezentance odločno premalo in da opažajo, da konkurenčne tovarne na reprezentanci resnično ne varčujejo. Da bi ublažili eventuelno pretiravanje so se na sestanku dogovorili, da za letošnje leto dobijo potniki izdelčno reprezentanco v enaki višini kot lani. Dalje so govorili še o založenosti vseh naših proizvodov, dodatnem programu ter tudi o kakovosti baterij. Sicer pa so o vseh izpostavljenih problemih na osnovi poročila o sestanku s potniki spregovorili tudi na zadnji seji Samoupravne delavske kontrole delovne organizacije ZMAJ in objektivno ocenili stanje in iznesene probleme in ki se nekateri pojavljajo in ponavljajo vsako leto in jih velja označiti za popolnoma normalne in značilne za takšen sestanek. Obenem pa smo slišali tudi za prizadevanja naše prodaje, da se večina problemov okrog prodaje naših izdelkov v celoti reši ali vsaj ublaži v okviru danih pogojev. My Temeljna organizacija Prodaja in Marketing v Iskri Commerce sta v sodelovanju s predstavniki Zmaja organizirali sestanek trgovskih potnikov, ki po vsej Jugoslaviji prodajajo naše baterije. Na tem sestanku, ki se ga je sredi februarja udeležilo 19 potnikov je bilo slišati različne probleme, ki pa so marsikateri skupni za ves teren domačega trga. Tako so med drugim omenili v nekaterih primerih nepravočasno dostavo baterij zlasti za Bosno, Makedonijo in delno za Vojvodino. Kolikor nam je v tem trenutku znano, naša prodaja že intenzivno rešuje ta problem. Ugotavlja se tudi kršitev prodajnih pogojev tovarn Croatie in Tesle, kar bo treba obravnavati na ravni Grupacije baterijcev. Kar pa zadeva togosti v reševanju reklamacij Bil je sestanek . trgovskih potnikov baterij Dan po zaključku redakcije februarskega glasila je bil 16. februarja letos občni zbor osnovne organizacije sindikata skupnosti skupnih služb v jedilnici Zmaja, kateremu tokrat odmerjamo nekaj prostora, dočim smo o poteku občnih zborov v obeh temeljnih organizacijah pisali že v prejšnjem glasilu. Občni zbor osnovne organizacije sindikata D55S Težišče občnega zbora sindikata je bilo na poročilu dosedanjega predsednika Francelj Rudija za minulo obdobje ter o smernicah in programu dela za prihodnje obdobje. Dosedanje delo je v svojem poročilu zaokrožil v 19. točkah in ki vsaka zase izpostavlja specifično tematiko, kateri so dosedanji člani posvetili nemalo pozornosti. V enem letu so imeli 16 rednih sej in 4 seje v sklopu družbeno političnih organizacij. Pestrost obravnav se je nanašala od gospodarskih vprašanj, samoupravnih sporazumov preko kongresa samoupravijalcev, samoprispevka, rednih sindikalnih aktivnosti vse tja do slehernega člana sindikata, ko je šlo za pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v delovni skupnosti ali zahtevkov za varstvo pravic delavcev in ne nazadnje tudi športa in piknika na Uskovnici. Seveda pa je bilo še veliko nedorečenih vprašanj in problemov, je dejal ob koncu poročila Francelj Budi in ki smo juh premalo in dosledno izpostavljali tudi zaradi objektivnih vzrokov Ker na njegovo poročilo ni bilo nobenih pripomb, je nanizal nekatere smernice za delo novega odbora sindikata in zlasti izpostavil naš gospodarski trenutek v času, ko je prvo leto srednjeročnega obdobja že za nami. Podčrtal je, da moramo naše slabosti in pomanjkljivosti temeljito proučiti, analizirati v smislu akcijskih programov ter močneje aktivirati službe in posameznike za uspešnejše izvajanje sprejetih nalog, pri čemer ne gre prezreti stopnjo odgovornosti. Tako na primer že dolgo časa govorimo o nalogi zamenjave uvoženih materialov z domačimi in še kar naprej si nalagamo iste naloge, ne da bi vedeli, kaj in kje ter kdo je prišel do nekih rezultatov ali vsaj spoznanj . Izpostaviti moramo boljšo organizacijo dela in izkoriščenost delovnega časa slehernega zaposlenega. Premalo je slišati o inovacijah in racionalizacijah in navsezadnje, bi morali to dejavnost tudi ustrezno propagirati, usmerjati. Saj je do zdaj prisotna le v interesu posameznika. Dalje je v nakazanih smernicah omenil naše skupno prizadevanje za večjo kakovost naših izdelkov, vsporedno s tem pa razširiti osebne stike z dobavitelji reprodukcijskih materialov, ki imajo sicer slične težave pri zagotavljanju zahtevane kakovosti. Zavzel se je tudi za naše prizadevanje pri ohranjevanju družbenega standarda na sedanji ravni, večji rekreacijski dejavnosti in športni aktivnosti. Omenili smo le nekaj pobud za delo sindikata v prihodnje. Ugotavljamo pa, da se bodo morali sindikati spoprijeti s kopico težav, ki jih bo možno hitreje rešiti vsaj nekaj, za druge pa imeti dovolj strpnosti in tudi vstrajnosti. Popuščanja ne bi smelo biti. Sicer pa se moramo za že sprejete naloge in obveznosti angažirati prav vsi, še posebej za tiste, ki se ponavljajo iz leta v leto. V nadaljevanju občnega zbora smo poslušali še finančno poročilo, finančni plan, poročilo nadzornega odbora ter poročilo verifikacijske komisije o udeležbi. - \ Po sprejeti razrešnici starega odbora in javnemu priznanju za delo predsednika in članom odbora so bile volitve novega izvršnega odbora in nadzornega odbora, nakar so prisotni sprejeli še Poslovnik o blagajni vzajemne pomoči. Razprave ni bilo. Nihče se ni oglasil niti z vprašanjem, niti z dopolnilom. Mar to pomeni, da je bilo poročilo o minulem delu dovršeno in da so nakazane smernice za bodoče delo zajele vsa tista področja, ki jih je treba izpostaviti kot naloge in da so bile izčrpno pripravljene?! My Nov.i člani 10 00S Delovne skupnosti skupnih služb: JAMNIK Ljubo, preds. TKALEC Frančiška P E R K 0 N Iztok MARGUČ Milan OTRIN Mara RESNIK Renato ŠUŠTARŠIČ Metka člani izvršilnega odbora delavskega sveta delovne organizacije ŽAGAR Anton predsednik /TOZD Baterije/ TRATNIK Jani /TOZD Baterije/ ZADEL Peter, nam. predsednika /TOZD Spec. bat./ JOVANOVIČ Milivoj /TOZD Spec. bat./ VARDJAN Mara /DSSS/ KONČAN Jurko /DSSS/ gg 1 g I i 1 1 1 1 1 1 ! 1 1 Delovni obisk v TOZD Specialne baterije Orožim in Mayer sta izpostavila nerešene probleme glede prodaje naših izdelkov, pri čemer je treba upoštevati stopnjo aktivnosti trgovskih potnikov vzporedno s konkurenčnimi tovarnami ter izboljšati odnos predstavnikov Iskra Commerce do naših proizvodov. V tem primeru bi morali upoštevati specifično pot do potrošnika in ne nazadnje tudi posebne lastnosti baterij glede na datum izdelave in čas prodaje. Skoraj ni bilo področja, ki ga v razgovoru ne bi sprožili. Mnenja pa sem - je ob koncu rekel Janez Kern, da smo še premalo uredili dohodkovne odnose. Na določenih področjih združujemo sredstva, premalo pa je povratnih informacij, kakšni so rezultati združevanja pri čemer mislim tudi na združevanje sredstev za investicije. V TOZD Specialne baterije sta le dva komunista, torej ni osnovne organizacije ZK. To pomeni, da bodo družbeno politične organizacije morale storiti vse, da se osnovna organizacija ZK osnu- V četrtek 11. februarja je bil obisk predstavnikov DPO in KFO SOZD Iskra ter delovne organizacije Zmaj v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični. Razgovor je začel Kern Janez in že uvodoma podal ugotovitev, da je takšen neposreden razgovor koristen, da se nekoliko bolj medsebojno spoznamo in da lahko v danem trenutku bolj argumentirano oblikujemo svoja stališča in ne nazadnje, je takšen razgovor način trdnejše medsebojne povezave. Direktor TOZD Jože Hren je gostom predstavil proizvodnjo, na kratko orisal 25 letno prehojeno pot in podčrtal lansko realizacijo in letošnje načrte. Povedal je, da se glede produktivnosti ne morejo ravno pritoževati, saj je njen lanski indeks znašal 119. Za letošnje leto pa je načrtovana nekoliko višja rast produktivnosti kot v lanskem letu. Potem, ko je še omenil dobro urejene odnose med obema TOZD in ki potekajo na podlagi dohodkovnih odnosov ter načrto- vanja za srednjeročno obdobje, da iz "pasivca" preidejo v aktivnega izvoznika, je predstavil še družbenopolitično organiziranost, kvalifikacijsko stopnjo zaposlenosti in tako dalje. Kar zadeva izvoza - je menil Janez Kern, moramo upoštevati načelo, da bo treba izvozne naloge realizirati "tudi za ceno lastnega dohodka in čeprav - to vemo vsi, ni odvisno prav vse od vas samih. Pa vendar, treba se bo boriti na vse načine, da se zagotovi čimboljši uspeh. Na vprašanja Borisa liužiča, kako je s strukturo delavcev, notranjih odnosov, delovne discipline in ostalih medsebojnih odnosov vključno z varnostno oceno je odgovoril Kajdiž Andrej, ki je še posebej poudaril izredno homogen kolektiv. Struktura kadra v celotni delovni organizaciji je ugodna in dobro izpeljana. V TOZD Specialne baterije je starostna struktura sicer manj ugodna, stopnja absentizma je bila v letu 1981 zelo nizka. Stanovanjska politika se uspešno rešuje, prav tako družbeni standard in bolj šibka je le počitniška dejavnost. Nekaj problemov je glede zaposlovanja zaradi narave dela^v tem TOZD. Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se naloge zaključujejo. je. Sicer pa je tudi mladinska organizacija neangažirana. Predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern je pred koncem še poudaril koristnost tega obiska in razgovora, na katerem je tekla odkrita beseda o vseh problemih in uspehih ter pohvalil dobre poslovne rezultate, ki so v vsem pozitivni. Izrazil pa je željo, da se je treba še trdneje povezovati zunaj delovne organizacije in SOZD Iskra tudi v okviru občine Grosuplje, kamor TOZD Specialne baterije spada. Na splošno pa so dana vsa zagotovila za nadaljni uspešnejši razvoj tega TOZD in za socialno varnost vseh zaposlenih. Pred odhodom so si gostje ogledali proizvodne prostore od izdelave baterij db mletja manganove rude. My Na sestanku so sodelovali: Iz SOZD Iskra: Janez Kern, Boris Mužič, Iztok Urbanc in Miloš Pavlica, iz delovne organizacije ZMAJ Andrej Kajdiž, Marijan Mayer, Tone Orožim in Milan Jakomin. Iz TOZD Specialne baterije: Jože Hren, Matjaž Bavdež, Božidar Sever, Peter Zadel, Nada Mostar in Miro Kraševec. Redni zunanji varstva pri delu V TOZD Baterije je v petek 12. marca 1982 republiška inšpekcija dela opravila redni pregled. nadzor Etiketirka za baterije ?R12 na kateri je inšpektor dela ugotavljal, da je treba proučiti in izvesti zaščito gibljivih delov ismn aSESl S m 1 §§§§ Inšpektor dela je pregledal izvajanje obveznosti naše organizacije in sicer, kako je urejeno varstvo pri delu s samoupravnimi akti, kako se izvaja periodične preglede strojev ter meritve ekoloških razmer, kako se izvaja usposabljanje ter preverjanje znanja delavcev o njihovi usposobljenosti za varno delo, kako je urejeno varstvo pri delu na skupnem delovišču /z Iskra In-vest servisom/, kako poteka periodični zdravstveni nadzor delavcev, kako je poskrbljeno za prvo pomoč v primeru nesreče, kakšno je število gibanja nesreč in obolenj pri delu v zadnjih letih ter kako se vodijo predpisane evidence. Pravtako je inšpektor dela opravil tudi pregled delovišča TOZD ter posvetil posebno pozornost izvajanju varstvenih ukrepov, ki jih mora organizacija zagotoviti pri razporejanju učencev usmerjenega izobraževanja na delo. Ugotovitve pregleda so pokazale, da ima organizacija solidno organizirano varstvo pri delu ter da na nekaterih področjih celo prednjači v SOZD ISKRA, vendar so bile ugotovljene tudi posamezne pomanjkljivosti, za katere je inšpekcija izdala tudi odločbo o potrebnih ureditvah ter določila roke teh ureditev. Pred drugim so najpomembnejše naloge v zvezi z odpravo pomanjkljivosti varstva pri delu v letošnjem letu za TOZD Baterije, da si pridobi obratovalna dovoljenja za vse stroje in s tem v zvezi, da ustrezno zaščiti vse delovne priprave in naprave ter da realizira sanacijski program in odpravi slabe mikro-klimatske pogoje dela. P.Z. | Svečana otvoritev nove mešalnice!!! S- Prvi dan prihodnjega meseca bomo priče pomembnega delovnega ^ uspeha v TOZD Specialne baterije. Ta dan bomo namreč vklopili v redno proizvodnjo novo mešalnico za depolarizacijsko maso. Da bo ta dogodek izrednega pomena nakazuje že izdelan protokol svečanega trenutka, ki ga zaenkrat še ni mogoče razgrniti pred javnostjo. Zagotovo pa vemo in to so potrdili tudi pristojni, da se bodo otvoritve nove mešalnice udeležili vsi zaposleni v Zmaju. V ta namen bo organiziran avtobusni prevoz izpred Zmaja ob 10 uri dopoldan. V Šentvidu nas bo pričakala vesela dobrodošlica in polna presenečenj, velja pa že zdaj opozoriti na bogat kulturni program v izvedbi tamkajšnje mladinske organizacije. V svečanem govoru bomo med drugim slišali celoten potek od priprav do končne izvedbe te naložbe, ki se nam bo v kratkem času obilno obrestovala, da o drugih izredno kakovostnih rezultatih v tem trenutku niti ne govorimo. Zdaj še ne želimo izdati, kako bo potekal vklop nove mešalnice in čeprav je elektronika skoraj vsemogočna, bo pritisk na gumb izredno Kaj pomeni nova pridobitev za proizvodnjo baterij, bomo pisali prihodnjič ter navedli nekaj tehničnih podatkov skupaj s fotografsko reportažo. Zagotovo pa bo - to že zdaj lahko zapišemo, napovedana slovesnost našla ustrezno mesto v naši zgodovini. Na ta trenutek in to je naš namen z napovedjo v našem glasilu, se moramo dostojno pripraviti. Kot že rečeno, avtobusi bodo odpeljali ob 10 uri izpred naše tovarne, ob 11 uri bo svečana otvoritev in kasneje skupni piknik na Dobravi, kjer bomo slavili novo delovno zmago. Vse to nas čaka na prvi dan prihodnjega meseca, ko bo na koledarju pisalo - 1. april. slovesen. ■'ktrtrtrtrtr Nekaj o kadrovski politiki 0 kadrovski politiki, na splošno, je bilo napisanih nič koliko člankov, študij, razprav, pa tudi knjig, toda vse to "prelito črnilo" še vedno ni dalo zadostnega učinka v funkciji podružbljanja te, tako pomembne družbene naloge. Potrebno bo pač vstrajno utrjevati vsa ta prizadevanja še naprej, kajti podružbljanja ne moremo doseči v kratkem času ali kot radi rečemo - čez noč. Prišli smo namreč v obdobje intenzivne uporabe človekovega znanja in sposobnosti. Analize in ugotovitve raznih raziskav so pokazale, da ustvarjenih možnosti ne izrabljamo v celoti. Kakor celotna družba bi namreč tudi naša delovna organizacija že ob sedanjih možnostih, ki jih ponujajo proizvajalna in finančna sredstva, lahko dosegala še večje uspehe. To pa pomeni, da zaostajamo v delu, v dejavnosti človeka, v uporabi znanja in sposobnosti in s tem tudi pri zagotavljanju perspektive delovnim ljudem. In prav v tem obdobju, ko postaja človek, njegovo znanje in njegove sposobnosti izvor družbene moči, mora biti središče in izhodišče družbene politike prav - kadrovska politika. Človek bo osnovni nosilec vsega udejstvovanja v delovni organi- Na razstavi ročnih izdelkov naših sodelavk je posebno pozornost pritegnila narodna noša iz Srbije. Uspelo nam je odkriti lastnico izdelka Jovanovič Nado in ki nam je s ponosom dejala, da to ni njen prvi izdelek ampak, da je takšnih in podobnih oblek napravila že kar lepo število. Razstavljena obleka, za katero ni moč ugotoviti števila porabljenih ur ima v svojih finesah folklorno motiviko s področja Negotina in Timoka. Nasploh pa nas je presenetila vest, da se Jovanovič Nada s še štirimi prijateljicami v svojih narodnih nošah redno udeležujejo vsakoletne Kmečke ohceti v Ljubljani. My zaciji le, če bomo dosegli, da pride PRAVI ČLOVEK NA PRAVO MESTO. Človek, ki ni na pravem delovnem področju dela, ne opravlja zadovoljivo delovnih in samoupravnih nalog, hkrati pa je nezadovoljen z delom in išče v lastno opravičilo pogostokrat napake drugih, s tem pa ustvarja slabe medsebojne odnose. Vse to pa seveda močno vpliva na delovne rezultate v proizvodnji, v upravljanju in gospodarjenju. Načelo "pravi človek na pravo mesto" uresničujemo s pomočjo kadrovske politike. Kadrovska politika naj bo torej zbir ukrepov, postopkov, pravil in navodil, ki bodo omogočali tako razporediti kadre, da bo omogočen vsakomur vsestranski osebni razvoj in realizacijo ciljev družbe. Tako definirana kadrovska politika določa odnose med zaposlenimi in kandidati za zaposlitev ali proste družbene funkcije. Če hočemo, da bo kadrovska politika uspešna, nas moderna kadrologija uči o izvajanju njenih načel lUllAžiUlLH lUittui GROSUPLJE P« •• oziroma principov. Ti pa so predvsem naslednji: 1. princip pravilnega izbora 2. princip primernega uvajanja v delo 3. princip osebnosti 4. princip pravičnosti 5. princip odgovornosti 6. princip zadovoljive varnosti pri delu 7. princip splošne in pravočasne informiranosti 8. princip omogočiti napredovanja vsakomur, ki to zasluži 9. princip razvijanja socialno-zdravstvenih aktivnosti 10. princip pravočasnega obravnavanja konfliktnih situacij 11. princip razvijanja tovariških odnosov 12. princip sodelovanja pri poslovnih odločitvah Izvajanje vseh naštetih principov pa terja vrsto strokovnih opravil in metod dela na področju planiranja, kadrovanja, motiviranja, usposabljanja, nagrajevanja, zagotavljanja socialne, zdravstvene in tehnične varnosti, proučevanja psihološke klime v delovnem okolju in drugih oblik dela, ki imajo namen vsestransko varovati dobre in perspektivne kadre. Tako se je v naši družbi z namenom, da se z organizirano aktivnostjo in prizadevanjem družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov pristopi k uresničevanju načel in nalog kadrovske politike, oblikoval Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ljubljanskih občin, ki je bil sklenjen 1979 leta. Nedvomno je bilo v tem obdobju storjenega marsikaj v smeri frontnega dela pri družbeni skrbi za izvajanje družbeno verificirane kadrovske politike, pa tudi vedno manj družbenih deviacij je opaziti v tej smeri. Prav ta družbeni dogovor je sedaj zaradi stalne skrbi in pravočasnega prilagajanja splošnim družbenim usmeritvam spremenjen in dopolnjen. 0 spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ljubljanskih občin bomo razpravljali in odločali prav te dni na zboru delavcev TOZD Baterije in DSSS, zato je prav, da se o spremembah in dopolnitvah tega družbenega dogovora predhodno seznanimo iz gradiv delegatov DS oziroma iz povzetkov, ki so objavljeni na oglasnih deskah. A-K- Naše delavke razstavljajo Pobudnik za tovrstno razstavo je bila Daria Hostnik in na vprašanje, zakaj niso navedeni avtorji za posamezne izdelke, je odgovorila, da je bil osnovni namen predvsem prikazati delo, ne pa izpostavljati lastnike eksponatov. Brez dvoma lahko damo oceno, da je bila razstava izvirna, uspešna in vredna ogleda. Upajmo, da bomo kdaj prihodnjič z ustrezno akcijo in pravočasnim obvestilom znatno razširili krog ra z stavij alc ev in še bolj popestrili razstavni prostor z mnogimi ročnimi deli, katerim naše sodelavke namenjajo svoj prosti čas in v katerem sproščajo težnjo po lastni ustvarjalnosti. My Novi člani konference sindikata Že lani v tem času smo v našem glasilu v sestavku "Kultura -to smo mi" Darie Hostnik brali njeno razmišljanje o različnih oblikah dejavnosti naših delavcev in med katere spada tudi ukvarjanje z ljudsko kulturno dediščino na primer vezenje narodnih vzorcev, etnološka • razstava in še kaj. Misel ni tonila v pozabo, nasprotno, oživela je in rodila sadove. Brez večjih napovedi, skorajda tiho v sami pripravi nas je tokrat presenetila razstava ročnih del naših sodelavk v sprejemnici, ki so jo organizatorji pripravili na nedeljo popoldan. Razstava ročnih del v počastitev Dneva žena je v ponedeljek 8. marca že navsezgodaj pritegnila našo pozornost, presenečenje, pohvale in ugotavljali smo, da kaj takega še nismo videli v Zmaju. Z zanimanjem smo si ogledovali izdelke, ki zahtevajo ročne spretnosti, fantazijo in veliko potrpljenja, vendar mnogo volje po lastnem ustvarjanju. Dne 4. marca letos je bil sestanek konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije ZMAJ, na katerem so bile izvedene volitve novih članov v konferenco sindikata. Na sestanku so obravnavali tudi pred- log plana skupne porabe za letošnje leto ter sprejeli Poslovnik o organizaciji in delovanju konference sindikata. Dosedanji predsednik Jakomin Milan je podal poročilo o delu v preteklem obdobju, nakar je bila razprava in volitve. Sicer pa je sestav novih članov konference naslednji: MOHORKO Venčeslav, predsednik JAMNIK Ljubo, namestnik TKALEC Frančiška, sekretar ŠUŠTARŠIČ Metka, blagajnik SEVER Božidar KONČAR Anton ERBEŽNIK Lado ŠTIGLEC Franjo Novim članom konference želimo plodno delo, uspešno medsebojno dogovarjanje in eventuelno vskla-jevanje z najboljšimi rezultati dela in aktivnosti. My priprave so v teku Za aktiviranje počitniških prikolic je bilo treba med drugim namestiti jeklenke in pregledati plinsko napeljavo Praznovali smo 8. marec Bil je ponedeljek 8= marca, Dan žena. Kljub normalnemu delu je bilo čutiti nekoliko svečanejše vzdušje. Bdeč nagelj s pismeno čestitko je prejela sleherna delavka. Izraz pozornosti, priznanja. Po 13. uri so se zbrale v jedilnici, vse žene iz TOZD in skupnih služb. Pozorno so sledile programu predstavnikov mladinske organizacije, ki so pripravili priložnostni recital z uvodnim nagovorom in ob glasbeni spremljavi. Bilo je skromno, vendar lepo in doživeto. Priznavale so, ko so z nageljnom v roki zapuščale prizorišče proslave. Istočasno je podobna proslava potekala tudi v jedilnici TOZD Specialne baterije v Šentvidu. Tudi tam so mladinci iz Ljubljanskega Zmaja pripravili program in bili nagrajeni z burnim ploskanjem, nakar so bili delavkam izročeni nageljni in čestitke. Letošnje praznovanje v obeh temeljnih organizacijah je bilo enkratno tudi v tem, da so se na obeh proslavah skoraj izključno zbrale ženske. Za organizacijo obeh proslav gre priznanje mladinski organizaciji. V Ljubljani so nastopali Pongrac Darko, Ališič Suzana, Hasanagič Ruzbina in Resnik Renato, v Šentvidu pa Matičič Mirjana, Šuštaršič Metka, Mravlja Albina in Jakomin Aleksander. My Praznovanje 8. marca v TOZD Specialne baterije DAN ŽENA 8. marec je dan, ko se spomnimo vseh naših žena, delavk in mater in deklet. Letošnje leto smo ta praznik praznovali tudi v naši temeljni organizaciji še posebej slovesno. Izvršni odbor sindikata je za ponedeljek 8. marca ob 13,30 uri povabil vse naše delavke v prostore družbene prehrane. Udeležba je bila res velika, saj so se povabilu odzvale prav vse delavke, ki so bile tisti dan na delu in naša jedilnica je bila skoraj pretesna. V organizaciji mladine je bila proslava Dneva žena 8. marca v jedilnici Zmaja Kulturni program je pripravila ekipa mladincev iz Ljubljane. Program so pričeli z nagovorom in nadaljevali z recitalom, v katerem je bila poudarjena žena kot delavka samoupravijalka, njena lepota, delavnost in požrtvovalnost. Ob tej priložnosti gre vsekakor pohvala in zahvala mladini iz Ljubljane za res izvrsten in pristen kulturni program za to priložnost, ki ga pa žal naša mladinska organizacija TOZD Specialne baterije zaradi neangažiranosti in neaktivnega delovanja tako na kulturnem kot tudi na drugih področjih ni bila v stanju pripraviti. Mogoče pa je bila prav ta proslava majhna spodbuda za nadaljne delo oziroma razmišljanje naši mladinski organizaciji. Po programu sta vsem navzočim delavkam v imenu 10 00S, kolegija DO in v svojem imenu čestitala za DAN ŽENA kot tudi za dosežene uspehe predsednik sindikata Božidar Sever in direktor TOZD Jože Hren. Slovesnost je bila pri kraju in sledila je podelitev darilnih bonov in čestitk ter rdečih nageljčkov. Pri podelitvi sta sodelovala tudi oba delovodja in predsednik delavskega sveta TOZD. Pogled na omizje v naši jedilnici, kjer so bile mize do kraja zasedene in skromno obložene je kazal vsesplošne zadovoljstvo. Obrazi mlajših in starejših so se med seboj zadovoljno srečavali s pogledi in tu in tam je bilo opaziti stisk rok z dobrimi željami in nazadnje smo tudi nazdravili s tiho željo, da bi v naslednjem letu ob tem prazniku prav tako skupaj praznovale. S.M. oooooooooooooooooooooooooo Uvajalni seminar V Zmaju je postala že redna praksa, da kadrovsko-socialni sektor organizira uvajalni seminar za delavce, ki so se zaposlili v Zmaju v zadnjem obdobju. Takšen seminar je potekal tudi v petek 12. marca, na katerem se je 15 novosprejetih delavcev seznanjalo z različnimi oblikami dejavnosti, ki so nujno spremljajoče za delo posameznikov. Tako so poslušali najprej informacije o temeljih poslovne ter razvojne politike tovarne, dalje varstvo pri delu ter požarna varnost, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, organizacijo proizvodnje, izdelavo baterij s poudarkom na kakovost in potem še o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu ter na koncu še o družbenem standardu in socialni politiki. Seminar so tokrat vodili Smolič Franc, Podržaj Zlato, Smrdel Aleš, Jež Zdravko, Mayer Marijan, Hostnik Daria in Dimnik Mojca. My mmmamaaamaamasmm Minili so časi, ko je bila pustna šemarija v Zmaju prisotna skoraj vsako leto, predvsem pa dosegla višek s pokopavanjem pusta. Sprevod, ki je imel postaje v vsakem bifeju ali gostilni v neposredni bližini starega Zmaja, je krenil na zadnjo pot v letu preselitve na novo lokacijo. Ostal je le spomin in nanj sta na pustni torek opozorili tudi letošnji maski. Delavke iz Poligalanta na obisku v Zmaju V ponedeljek 8. marca na Dan žena so se na poti v Škofjo Loko z avtobusom ustavile pred Zmajem delavke Industrije za predelavo plastičnih mas Poligalentplastik iz Volčje drage pri Novi Gorici. Z njimi sta prišla tudi direktorja TOZD nlastika in delovne organizacije. Obiskovalkam smo v jedilnici ob kavici in darilu v obliki sv?;til-ke izrekli dobrodošlico in jim r.g kratko predstavili našo delovno organizacijo, nakar so si ogledale proizvodnjo baterij in svetilk. Za delavke Poligalanta je bila največja zanimivost v tem, kako in kje se uporabljajo njihovi plastični izdelki v naši proizvodnji, saj jih je večina bila iz obrata brizganja plastike. Sicer pa je treba poudariti, da je Poligalant eden izmed največjih naših dobaviteljev polizdelkov, od katerega dobivamo po- krovke R 6, R 25 PL, ohišja uR 2p, sestavne dele iz plastike za namizne svetilke in svetilke Z 20, dočim so proizvodnjo plastičnih stročnic 3R 12 pravkar razvili. Poslovile so se s prijetnimi vtisi in priznale, da so zelo zadovoljne z obiskom v Zmaju. My fr-1 Upokojila sta se Kovačič Dragomil Točno 20 let je minilo od dne, ko mi je kot šef kadrovske službe zaželel dobrodošlico v Zmaju ne da bi se nadejal, da mu bom čez 20 let na tem mestu izrekel slovo ob njegovem odhodu v pokoj. Upravni delavec Kovačič Dragomil se je po 22 letih dela v Zmaju upokojil letošnjega marca. Pri nas se je zaposlil 1. januarja leta 1960 najprej kot referent za kadre, kasneje šef kadrovske službe in bil tudi vršilec dolžnosti vodje splošnega sektorja. Vsa ta leta smo ga poznali kot dobrega sodelavca, izredno natančnega in doslednega pri opravljanju svojih del in nalog, pri čemer ga nihče in ga še zlepa ne bo prekosil. Njegovo pravilo, da red pri drugih lahko zahtevaš le tedaj, če ga sam obvladaš je bila značilna črta v njegovih karakternih vrednotah, ki jih je pridobival v težkih časih njegove mladosti. Vojni čas ga je zajel pri 14- letih, postal aktivist, bil deportiran v Bosno in pri 17 letih starosti bil partizan, mitraljezec, na oficirskem položaju kot pomočnik adjutanta bataljona za vezo XVI. divizije, sodeloval v borbah v severozahodnih krajih Srbije, se boril za osvoboditev Beograda, Srema, Baranje, Slavonije in delno Slovenije. Bil je že mesec julij leta 194-6, ko je oblekel civilno obleko. Po vojni je delal v Zveznem ministrstvu za delo v Beogradu kot organizator in vodja kadrovske evidence za območje FLRJ ter za reševanje pritožb uslužbencev zveznih ustanov s posebnim pooblastilom. Član SKOJ je postal leta 1944, od aprila leta 194-7 pa je član Zveze komunistov. Bil je odlikovan z medaljo zasluge za narod in je nosilec Ordena za hrabrost. Kovačič Dragomil odhaja v pokoj. Polnih 22 let je bil v Zmaju, v katerem se je dobro počutil in bil vzor natančne delavnosti z osebnim občutkom odgovornosti. Ko se poslavljamo od njega se zavedamo, da odhaja iz Zmaja dober sodelavec in da odhaja partizan in borec, ki je svojo mladost v tistih težkih časih namenil boju za svobodo, za mir in za vsa tista leta našega življenja, ki jih uživamo v naši samoupravni družbi. Kot borcu in dolgoletnemu sodelavcu izrekamo globoko zahvalo in priznanje, obenem pa tudi najboljše želje na novi zasluženi poti upokojitve. My V temeljni organizaciji smo zopet imeli slovo. Delovna leta so se dopolnila BRUS Mariji, ki je 10. marca odšla v pokoj. Zadnja štiri leta je delala pri čašah, pri stroju za izdelavo negativnih elektrod. Sicer pa je prišla v tovarno ZMAJ že leta 1958. Bilo je takrat 18. avgusta, ko je bila dodeljena v vezalnico. Ročno je povijala in povezovala črne mošnjičke s Brus Marija sodelavkami, ki so sedele v vezalnici, kot bi sedele v šolskih klopeh nekega razreda. Ko pa je leta 1965 vezalnica "razpadla" zaradi nakupa vezal-nih strojev, se je pridružila ekipi za izdelavo 9 voltnih baterij in delala na operaciji lepljenja lističev. Kasneje je imela odločbo za izdelovanje ploščatih celic in v maju 1968 jo videvamo na avtomagregatih. Skoraj 24- let je bila naša sodelavka. Radi smo jo imeli in pogrešali jo bomo. Želimo, da se bo redno udeleževala vsaj letnih srečanj z našimi upokojenci. Ko sva se neki dan, bil je njen zadnji delovni teden pogovarjala, mi je zaupala, da je v zadnjem letu že kar težko pričakovala čas, ko naj bi šla v pokoj. Zdaj pa, ko je ta trenutek napočil, pa občuti neko tesnobo. Prehitro je prišel. Rekla je: čutim, da me ne bodo več pogrešali. Moje mesto bo zasedla druga delavka, mlajša. Sicer pa, tako mora biti in je bilo tudi takrat, ko sem pred 24 leti prišla v vezalnico jaz. Nasmehnila se je z vlažnimi očmi. Tako je bilo in tudi bo. Delovna leta se nizajo toliko časa, da zaključijo določen časovni krog in nastopi trenutek, ko je treba ubrati drugo pot. S tem spoznanjem se je treba sprijazniti. Brus Mariji ob tej^priliki namenjamo najboljše želje ob odhodu v pokoj. Priznamo, da se bomo radi spominjali dolgoletne, vestne sodelavke. My ...dva utrinka Odpro se vrata delavnice in mojster z nekim papirjem v roki vstopi. Bil je to list GLASILA ZMAJ, kjer na zadnji strani lepo označuje delavnike in druge dneve. DAN ŽENA bo kmalu tu - zaslišim in se zdrznem. Res tu je, tik pred vrati. Imam tudi jaz kakšne obveznosti? Zresnim se in se zamislim. Ali sem stisnila roko svoji mamici z gorečimi željami, čestitkami in zahvalami? - Da tako je prav. Res bi morala že večkrat to storiti, saj to je najcenejše, vendar nepozabno. Vsa sem potolažena, ko sem to razmišljala, saj se me je spomnil tudi moj ljubljeni in sem bila ob snidenju vsa*prevzeta od čustev in neizmerno srečna. Čeprav me jutranja pot ne pelje več na moje delovno mesto in čeravno ne prebijem več delovnega časa z vami - kolektivom si ne.morem kaj, da mi ne bi misli uhajale k vam. Rada preživljam čas doma, počivam in se veselim vsakega prostega dne. Vendar so tu spomini, katere podoživljam tako živo, da mislim, da sem z vami, med vašo dobro voljo, z vašimi problemi in ostalim dogajanjem. Morda je minilo premalo časa odkar sem odšla v pokoj in morda me na kolektiv veže dolga 28 letna doba preživeta v njem, da kar ne morem in ne morem razumeti, da nisem več član, ki združuje delo in veselje v njem. Vsak dan zvesto in zanesljivo prihaja v službo. Njen obraz je zazrt v samoto, ki dokazuje tiho razmišljanje. Nehote je prva njena misel, kako bo današnji dan potekal, ali bo spet veliko vsakdanjih problemov, ali pa tudi takih, ki jih dekleta niso vajena. Res je - tako je, kot je predvidevala. Stisne zobe, dih ji zastane in s pritajenim zadovoljstvom koraka za mojstrom. "SEDAJ BOŠ TUKAJ, POTEM PA TAMLE" - ji reče. Pogleda ga in nič ne odgovori, saj tako je bolje. Za hip je odsotna od vsega, le delo, ki ji je spet naloženo, je zanjo vse, če hoče čez nekaj ur spet zapisati svoj rezultat vloženega dela. Pri sosednji mizi kriči sodelavka: "Le zmigaj se in mi pridi pomagati!" I.S. Vem, moram se zahvaliti z nekaj besedami za lepo slovo, veliko pozornost in dobrodošlo nagrado. Tudi za besede v glasilu GLAS ZMAJA, katere so me ganile - saj ste se spomnili mene in moram se zahvaliti. Ni pa besed, ki bi povedale kako srečna sem, ko prestopim prag svojega stanovanja - majhen, topel in miren dom, kjer mi misli polete k vam, kolektivu, ki mi ga je zaupalo in mi dovolilo v njem živeti in uživati. Vem, da so besede skromne in skope, vendar še enkrat za vse iskrena hvala. Marija Kranjc Jurko KONČAN Ciril NOVAK Mara VARDJAN Vida ČADEŽ Milivoj JOVANOVIČ Branka CENCELJ Albina PETAN Julijana PERETIČ Vladimir TELBAN Tatjana RUPAR Marjan POTOKAR Franc VEZJAK Silva PAJEK Stojan AZINOVIČ Marija KOREVEC Slavica ŠRIBAR Franc PAJEK Petra MRKONJIČ Albina MRAVLJA Rado ČOPE Zagorka RISTEVSKI Anka MANDIČ Djuro DEBELEC Sabrija ŠALJA Danica VIDIC Filip MEDVED Vesna GUŽVIČ Ahmed HASANAGIČ Marko SINJUR Cvetka ROME Anka RIVO Marjan MARTINEC Nada PETROVIČ Edvard MANDELJ Šemsa SMAJIČ Mojca MANDELJ čestitamo V občini Šiška je bila 5« marca letos organizirana krvodajalska akcija "Človek — človeku kri za življenje". Na odvzem krvi se je iz Ljubljanskega Zmaja prijavilo 31 naših delavcev. Zahvala Marije Kranjc » i t * t i t t * t t * * » i 4 Po razglasitvi rezultatov zvečer v restavraciji na Zelenici pod žičnico pa še spominski posnetek Letošnji pohod na Stol Veleslalom za pokal .dvorišča' V sredo popoldan 10. februarja je bilo na Zelenici že drugo tekmovanje v veleslalomu za smučarje temeljnih organizacij BO IEZE s stegenskega kompleksa, katerim so se tokrat prvič pridružili še smučarji delovne organizacije ZMAJ. oooooooooooooooooo ZLATO odličje Naš sodelavec PRIMC Bogo je že vrsto let član Kegljaškega kluba ILIRIJA. V februarju letos je na klubskem prvenstvu v kegljanju 3 x 100 dosegel najboljši rezultat, zasedel prvomesto in prejel zlato odličje. Sicer je Primc Bogo že dobil visoka priznanja, toda zadnje je naj-svetlejse. Sodelavci mu čestitamo in želimo še mnogo uspeha v tej zvrsti športa. My Nastopilo je 76 tekmovalk in tekmovalcev vsi na isti veleslalomski progi. Sodelovali so smučarji Feritov, Magnetov, Orodjarne, DSSS, Do Mikroelektronike in 14 tekmovalcev Zmaja. Ekipno je ZMAJ zasedel III. mesto, najboljši med ženskami sta bili Rupar Tatjana na 2. mestu in Jakomin Marta na 3» mestu ter med moškimi Prebil Boštjan na 5. mestu. V tekmovanju so nastopili: A ekipa ženske: Rupar Tatjana, Jakomin Marta, Matjaž Tanja in Tkalec Frančiška. A ekipa moški: Jakomin Aleksander, Prebil Boštjan, Besal Igor in Perme Vinko. B ekipa moški: Roglič Marjan, Jeriha Metod, Mazi Brane, Cerar Franc, Martinec Marjan in Tomšič Miran. Baje, kot je bilo slišati, naj bi 3. tekmovanje v veleslalomu za pokal "dvorišča" v prihodnjem letu potekalo v organizaciji Zmaja?! My Letošnjega 1?. spominskega pohoda na Stol v soboto 20. februarja se je udeležilo 3*000 ljudi, med katerimi so bili tudi trije naši sodelavci Derčar Jernej, Srebotnik Franc in Francelj Rudi. Udeležba Zmajevcev na tem pohodu je že tradicionalna in je tudi_letos nismo hoteli prekiniti. Žal, smo se letos zbrali le trije, spominjamo p» se, da nas je bilo včasih znatno več, je povedal Derčar Jernej. Mi pa menimo, da je bila za tovrstno spominsko obeležje premajhna ali preskromna propaganda, premajhna aktivnost v predpripravah in ki bi v nasprotnem primeru vplivala na večjo številčnost udeležencev, ljubiteljev zimskih pohodov v gore oziroma na Stol. My Na jubilejnih 20. zimsko -športnih igrah ISKRE, ki so bile za smučarski tek v Gozd Martuljku in za veleslalom v Kranjski gori so tudi letos sodelovali smučarji Zmaja. Zvedeli smo, da je bilo kar 18 prijavljencev, vendar se je na startu pojavilo le 8 tekmovalcev. Redakcijo glasila smo zaključili 17. marca Zadnji k rok za oddajo člankov uredniku za marčevsko glasilo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št,421-1/75