I N F O R M A TOR
I	KONCERN, GOSPODINJSKI APARA Tl, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKA VE IN 1
l gorenj RAZVOJ, finance mali gospodinjski APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE	I
24. aprila BI
Lelo m.
Številka IS
SAJSET let pohištva -
°Preme
Z dobrim vzdrževanjem strojne
tranj""= v proizvodnji kuhinjskega in kopališkega pohištva Gorenja No-furn' °*lrema so prvi stroji še v brezhibnem obratovanju. Takšne so tudi raniirSlle 4karie. od prvih strojev pa s pridom izkoriščajo še linijo za furni-0rg ’ r°bne lepilke in druge stroje, ki po tehnološki plati še niso zastareli. delo'08 ^m°h, ki ob Škarjah kroji in reže furnir že 15 let, je zadovoljna z Pa tudi s škarjami. Še posebej po obnovi, ko so stroj domači ^/*evalci opremili z novo merilno napravo.
; 2o let kuhinje Gorenje
pred
sl “ 'o/senm/ len ye nor
5(aPna Investicija Lesne iz Šo->.-la >n tedanieaa Gorenja
dvajsetimi leti je kot e iz
lfg •- "• tedanjega Gorenja bjil~a tovarna kuhinjskega po-i». /Va> v kateri je delalo 98 de-
i 'avc,
r Tg,
I (ja .ra,ne okvire je tovarna seve-č štev? zdavnai prerasla. Ne-le po 4 pr0:I LI zaposlenih ali po obsegu - soriZ?odnie’ temveč predvsem s omn netšo tehnologijo, ki jim ; trjig63 tudi prodor na tuja T da i d čeprav velja poudariti,
' tirnj ,ta tovarna tudi pred dvajse-^ ki J6*' Ponesla mnoge novosti, 50 omogočile mnoge izvirne
; /yer video media
konstrukcijske rešitve. Tako je Gorenje prvo začelo s tekočo delovno ploščo, razstavljivimi korpusi in elementi za vgradne aparate. Temelji so bili torej dobro
Gorenje
Notranja oprema
postavljeni in so dajali možnosti za zdravo rast kolektiva, ki ga poleg trdega dela povezuje tudi upravičen ponos na izdelek z njihovim imenom.
t
do^b/žan/ smo pretekli teden Ifl Rov mednarodni sejem, Pn?A ,e v Cankarjevem domu ' Organiziral največji slo-center video distribucij I8 aR>meda iz Ljubljane. Od
'ho v 21 ■ aPri,a 50 se na sej-tun komercialno predstavljali lerji'n iu9°slovanski distribu-
^®dnarodni sejem Inter video vjg3 so organizatorji namenili 6°tekam, šolam, kjižnicam, pa
gorenje
^ktronika
Posameznikom. V štirih dneh ,e v sklopu programa obširne-
je predstavilo več razstavijalcev, pripravili so tudi nekaj okroglih miz o aktualnem dogajanju na video področju pri nas, po posebnem urniku pa je tekel program na video steni. In tu se je uspešno s svojimi izdelki vključilo Gorenje Elektronika, saj so že v pasažo Maximarketa postavili manjšo video steno, ki jo je sestavljalo devet televizorjev. Večjo, z dvajsetimi televizorji, pa so postavili na osrednjem prizorišču. S svojimi televizorji in videorekorderji so ob tem opremili še polovico razstavnih prostorov posameznih distributerjev. Tudi na tem sejmu so predstavili najnovejši televizor s 83 cm veliko diagonalo.	D. R.
Z natančnim merjenjem do še boljše kakovosti
Kakovost polizdelkov v proizvodnem procesu lažje zagotovimo s sodobnejšo merilni tehniko in v Štedilnikih Gorenja Gospodinjski aparati so pred kratkim prvi v Gorenju uredili obratno merilnico v surovinskem obratu.
V tehnologiji kontrole kakovosti Gorenja Gospodinjski aparati
so že pred nekaj leti načrtovali obratne merilnice za surovinske obrate z osnovnim ciljem, da bi obdelanec (polizdelek) takoj izmerili, ocenili in opravili korekture, če pride do odstopanja. Že pri
Gorenje
Gospodinjski aparati
načrtovanju teh merilnic je bila predvidena tudi računalniška povezava z vsemi merilnimi instrumenti.
Prva obratna merilnica v Štedilnikih je opremljena sicer s povsem običajnimi merili, kot so kljunasto merilo, mikrometer, glo-
binsko in višinsko merilo in še druga, toda ta merila so lahko neposredno povezana z računalnikom. Tako torej sproti zapišejo vsako meritev, po končanem merjenju s statističnim računal-
niškim programom meritev takoj obdelajo, grafično prikažejo, analizirajo in predpišejo rešitev oziroma korekcijo.
"Pravo prednost pomeni obratna merilnica tedaj, ko postane enakovreden člen v računalniški povezavi med konstrukcijo, tehnologijo, proizvodnjo in kontrolo," je poudaril vodja tehnologije kontrole kakovosti Daniel Mrevlje. Celoten merilni sistem pa bi se še bolj poenostavil, če bi se odločili za proizvodni trokoordinatni merilni sistem. Res je dražji, glede hitrosti in fleksibilnosti pa bi povrnil stroške v enem letu, je še dodal Daniel Mrevlje. Vendar že sedanja oprema pomeni veliko pridobitev, ki omogoča nadaljnje računalniško povezovanje v sistemu CIM koncepcije CAD, CAM. CAQ (konstrukcija, proiz-vodnia. kontrola).
Glavni kontrolor proizvodnega procesa v sektorju kakovosti štedilnikov Gorenja Gospodinjski aparati Franc Robec pri meritvi pečice z višinskim merilom v novi obratni merilnici
27. april — dan OF 1. maj - praznik dela čestitamo!

Sodelovanje, ki je obrodilo sadove
Na minulem industrijskem sejmu, ki je v Hanovru potekal od 10. do 17. aprila letos, so obiskovalci med številnimi razstavljala z vsega sveta lahko opazili tudi Gorenje Procesna oprema.
V Elektroniki Gorenja Procesna oprema so namreč pred tem uspešno izdelali poslovenjeno verzijo programskega paketa P-CIM. To je nadzorni sistem na IBM in kompatibilnih osebnih računalnikih, ki so ga sicer razvili v ameriški firmi AFCON. P-CIM (Personal Computer Integrated Manufacturing) je v svetu vodilni programski paket za računalniško podporo industrijskih računalnikov, povezanih s programirljiVi-mi logičnimi krmilniki. Dodatna strojna oprema za osebni računalnik ni potrebna, razen pri razširitvi pomnilnika, dodatnega komunikacijskega koprocesorja ali povezovanja računalnika v lokalno računalniško mrežo (P-CIM LAN).
P-CIM družino sestavljajo produkti, ki so med seboj kompatibil-
ni in nadgradljivi, največji pa vključujejo vse module, kot šemi in pexel grafični prikaz, program za analizo zgodovinskih trendov, kompletni dodeljevalnik področij in receptov, večopravilni dodeljevalnik, sistem za zajemnaje alarmov, tudi vmesnik za Lotus 123 in Symphony za delo v realnem času ter program za statistično analizo.
V Elektroniki Gorenja Procesna oprema je bil tako izdelan komunikacijski programski vmesnik, ki omogoča povezavo P-CIM-a z Gorenjevimi krmilniki KUP in KLAS. Drugače pa ga lahko povezujemo s krmilniki vseh večjih svetovnih proizvajalcev. Njegove prednosti so kompatibilnost in univerzalnost, saj podpirajo vse vrste krmilnikov, pa hitrost, neomejeno je tudi število vhodno izhodnih točk. Uporaba je zaradi številnih menijev, dokumentacije in novic enostavna, možni pa so tudi dodatki strojne opreme, kar pospeši same procese.
D. R.
Novost - ponudba klimatizatorjev
Gorenje Commerce je sklenilo z italijansko firmo Artel, zastopnikom Fuji Electric za južno in vzhodno Evropo, dogovor o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na programu klimatizatorjev. Dogovor velja za Jugoslavijo in države Vzhodne Evrope, nosilec posla je Gorenje Commerce, za montažo in servisiranje pa bodo skrbeli strokovnjaki Gorenje Servis.
Prvi klimatizatorji, izvedbe Split, bodo na voljo kupcem najpozneje v začetku junija. Jeseni pa bodo, kot načrtujejo, naprodaj tudi že prve naprave za čiščenje zraka.
Klimatizator Split so prejšnji teden podrobneje predstavili delavcem Gorenja, ki bodo skrbeli za njegovo prodajo, montažo in servisiranje.
Prejeli smo...
Tokrat objavljamo odmev na naš članek Podjetniški duh in dejanja v 15. številki Informatorja, zato bomo že napovedan prispevek o poslovnem inkubatorju objavili prihodnjič.
Notranje podjetništvo in prilagajanje novim razmeram na trgih
Notranje podjetništvo je sistematična poslovna politika podjetja, s katero poizkušajo podjetja spodbujati nastajanje podjetniških idej med zaposlenimi v podjetju, odkrivati podjetniške ideje, selekcionirati podjetniške ideje, organizirati okoli njih podjetniške skupine, jim pomagati pri uresničevanju podjetniških idej ter ustanavljati in ukinjati podjetja (v različnih organizacijskih in lastninskih oblikah znotraj matičnega podjetja).
Trg, ki ga ni mogoče osvojiti zgolj tako, da nanj ponudite blago, vsaj v današnjih razmerah zahteva notranje podjetištvo. Zanj je značilno, da temelji na uveljavljanju podjetniških idej in decentralizaciji gospodarjenja znotraj podjetij, ki omogoča uresničevanje teh idej. Če si je potrebno ustvarjati
Notranje podjetništvo
povpraševanje na tak način, da iščemo (med drugim) najmanjše prodajne možnosti, ki lahko trajajo tudi le krajši čas, je nujno podjetje usposobiti, da znotraj njega nastajajo podjetja okoli idej, ki uspejo zapolniti taka povpraševanja, in da z odmiranjem teh povpraševanj odmirajo tudi podjetja. V številnih podjetjih imajo dovolj idej, ki pa jih ne uresničujejo, ker se jim z vidika osnovnega programa ne zdijo dovolj pomembne. Tak pogled je napačen zato, ker pomanjkanje malih in srednjih podjetij v našem gospodarstvu povzroča le šibko konkurenco v teh proizvodnjah. Z notranjim podjetništvom si lahko pomagajo celo podjetja, ki so v zamirajočih panogah in so neučinkovita, Na žalost pa je vodstva teh podjetij v to težko prepričati.
Skoraj praviloma se uspešna podjetja razlikujejo od podjetij, ki niso uspešna, tudi po izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. V podjetjih, ki niso uspešna tako rekoč praviloma srečamo, da proizvodne zmogljivosti niso dovolj izkoriščene. Pri tem ne gre samo za izkoriščanje strojne opreme in prostora, pač še gre tudi za izkoriščanje delovne sile. Pomemben del delovne sile v naših podjetjih je ne-spremenjljiv proizvodni dejavnik. Verjetno predstavlja kar večino zaposlenih. To se kaže tudi v prilagajanju števila zaposlenih povpraševanju in obsegu proizvodnje. Kadar se zmanjša
Nova znanja za sodobnejšo	kri
proizvodnjo	S
----------------------—-----------^ do
Pretekli teden je ena skupina z izpiti zaključila, druga pa s predavanji začela tečaj za upravljalce PUR naprav v Zamrzovalni in hladilni tehniki Gorenja Gospodinjski aparati. Tečaja, ki ga je pripravila izobraževalna služba v Gorenju Gospodinjski aparati, so se tako udeležili predvsem tisti, ki vodijo takoimenovana PUR postrojenja, mojstri, oddelkovodje in laboranti. Prav zato je bil tečaj v prostem času, saj bi bila sicer proizvodnja lahko motena. Predavali so domači strokovnjaki, ki so skoraj v celoti pripravili tudi gradivo za ta tečaj. Tako je o kemijskem delu PUR predavala Tea Debeljak, strojnem Janez Koren, o vzdrževanju teh naprav Peter Kobal, o računalniškem
krmiljenju PUR naprav in pove' °9 zavi le-teh v sistem računalnišk" og vodene proizvodnje Bojan Tel' ve če, o kakovosti pa Danilo Mrevl' no je. To so tudi okvirna znanja, n|5 so jih udeleženci tečaja pridob11 de in, ki naj bi omogočala še kakov' no ostnejše delo na PUR naprava^ Idr Kot že rečenoje prva skupina M' s'l indvajsetih delavcev tečaj Us' zaključila z izpitom, ki je bil v sre' ^ do. Na vprašanja so pravilno C" ^ govarjali in zato prejeli lu” (j ustrezna potrdila:
Mirhet Poden, Leopold Mrak, jVi Franc Vranjek, Goran Pavl0- J1 vič, Žan Zeba, Dobrinko Petra- ne vič, Jože Fajt, Damjan Terček n Renata Puncer, Ivanka Ba(\e< «S Milan Zdovc, Stjepan Zečevih I Dalija Kavnik, Martin Rotovnik ■ in Davor Kamenicki.
povpraševanje, se le redko zmanjša tudi število zaposlenih, kadar pa se poveča povpraševanje, pa tudi povečanje števila zaposlenih ni proporcionalno, saj pride samo do boljšega izkoriščanja delovne sile.
Tudi delo na domu ni običaj v naših podjetjih, čeprav bi ga bilo možno pogosto organizirati. Tudi na ta način je možno reševati probleme neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti. Te so pogosto starejše proizvodne zmogljivosti, ki ob uvajanju novih proizvodnih linij niso več uporabne. Ker pa del zasebnega sektorja take proizvodne zmogljivosti še vedno uporablja, bi bilo mogoče te predati v najem za delo na domu in na ta način po eni strani izkoristiti proizvodne zmogljivosti, po drugi strani pa zaposliti del rezervne delovne sile na domu in odpraviti problem, ki izhaja iz spremenljivosti obsega proizvodnje.
Srednje velika in velika podjetja se lahko s tako decentralizacijo in odcepitvami novih malih podjetij tudi izognejo ozkosti proizvodnega programa in njegovi sezonskosti. Z večjim številom malih podjetij "na robu" osrednjega programa lahko bistveno diverzifi-cirajo svoj proizvodni program, probleme sezone pa rešijo tako, da ga prepustijo direktorjem podjetij, nastalih z notranjim podjetništvom.
Neizkoriščen prostor, strojna oprema in zlasti delovna sila je odlična zasnova za nastanek notranjega podjetništva. Ni vzpodbuda za notranje podjet-
ništvo le v tem, da brez prosto1
opreme in delavcev ne more nas'
ta«
podjetje. Še pomembneje je, da neizkoriščena oprema, prostor in d lavci često porodili ideje o nove podjetju. Med delavci je veliko sveZ
in zanimivih idej, vendar jih nikoli^
pa zelo redko kdo vpraša po tem- ^ ;
pa že postane ideja javna,
naš6
upravljalske ekipe nimajo zaupanje ljudi, ki so avtorji teh idej, ali pa se j'
ideje ne zdijo vredne pozornosti.
Kot je že bilo omenjeno je starejš6 oprema, zlasti tista, ki ni specialk na lahko odlično izhodišče za notra^
je podjetništvo. Delavci v naših P(
jetjih imajo navado reči "kaj vse tem strojem naredil zasebnik”! V s1 . vilnih podjetjij (tudi v našem) so raz^ stroji za dodelavo, ki omogočajo manjše serije in jih uporabljajo le ^ kaj dni na mesec. Okoli teh strojev J
bi5
mogoče ustanoviti številne proizvo ne obrate, organizirati delo v pop0 i za'
danskem času, jih dati v najem ^
sebnikom. Tako lahko podjetje posli invalide, upokojence, odvecn delovne sile in ob modernizacijah z gotovi večjo fleksibilnost števila poslenih.
s/,
V9|
»J
to
h.
<>0;
Pri vsem tem je potrebno upoštev^ */<
specifičnost velikega podjetja z koserijsko proizvodnjo (takšno ja hf še podjetje), vendar pa je kljub ten1
znotraj okvirov, ki jih zahteva takšn -tor*
proizvodnja,še vseeno veliko prosi
za
va.
uveljavljanje notranjega podjetnih Peter Koreč, jr
ž
bfi
16
S
Rjavci, sindikat je z vami
u°iff delavske pravice ne bo tiovr’ ('e delavci ne bomo
dov r ’ ce delavci ne bomo se n1 dobro organizirani, če ,e(|.6 bomo znali ali hoteli zav-
Zg.. —*iihii au noten zav-rnu Za slebernega delavca, ki le kršena pravica.
že°H0tln' sind'kat Gorenja je
USDodan« tak° organiziran in d=.i..:so°ien' da lahko uspešno
združevali del članarine, s katero sindikat podjetja razpolaga. V celoti pa bomo v tem skladu združevali razliko v članarini, ki je nastala zaradi spremembe obračuna osebnega dohodka iz neto na bruto sistem.
(jol. .	j -■ -i w im ir\v/	iv
sociat na P°dročju zagotavljanja ^očj ( varnosti' solidarnih po-
inoči .	— -------------- i—
Pravic deelavc!vtaVliania VarStVa
n^anes s pomočjo odvetnika Potri svoiim članom pravno praJ?' so delavcu kršene (j6lav 6' sindikat podjetja na željo *ahte?a sProži postopek oziroma oaa varstvo njegovih pravic,
Predvsem želimo, da delavec, ko postane socialno ogrožen (presežki, daljša bolniška, čakanje ali za čas stavke) lahko računa tudi na finančno pomoč. Zavedamo se, da teh sredstev ne bo dovolj in, da bo vedno več socialno ogroženih delavcev, vendar pripravljamo tudi merila in kriterije, po katerih bomo ta sredstva najbolj pravično delili.
ga “ varstvo njegovih pravic, kriiea.s(toPa in, če je potrebno tudi
S‘l"OŠkp CrvHr»£i/-io v/orc-K/o
-"'Ha in, ce je poireono iu-broške sodnega varstva.
J!" solidarnih in socialnih po-(l0si .sm° imeli v sindikatu že OgroJ 'n tako pomagali najbolj ogr/^ delavcem. Socialna ečiaenost delavcev pa je vedno i0v ’ lz dneva v dan nastajajo
n0v uneva v dan nastajajo nismr,situaciJe. o katerih doslej n6s razmišljali. Zato tečejo da-^vite?8^®^6116 Priprave za usta-sklada solidarnosti, vza-
Svobodni sindikat se bo torej tako finančno organiziral, da bo s sredstvi kar najbolj pomagal najbolj ogroženim članom, vsa prosta sredstva pa tako plemenitil, da ne bodo izgubljala na svoji vrednosti in jih preko drugih oblik spet aktiviral za pomoč delavcu. V nedogled pa tudi ne bomo in ne moremo pristajati na vse večjo socialno ogroženost delav-
1 nirio^ti
sk|ad ' ln samopomoči. Ta uS|ar| borno svobodni sindikati °vili in vanj namensko
Sindikat kovinsko-elektro industrije Slovenije - Svobodni sindikat poslovnega sistema Gorenje
^Pokojila sta se.
—-----------------
KtinLedavnim se ie v obratu ne Zamrzovalne in hladil-
%sl-ike Gorenja Gospo-' aParat' upokojil Viktor
Gor6r,0zi’. ocl kar se je zaposlil v Salrjim i® opravljal delo za briz-io ^..strojem v Plastiki in s svo-iflu Jlvostjo bil zgled marsiko-*dravi dvsern mlajšim in bolj avirb delavcem.
Konec prejšnjega tedna pa so se v montaži Štedilnikov za 20-letno delo v Gorenju zahvalili Jožici Pogorelc in zadnji delovni dan ji je minil ob šopku cvetja.
terna 133
ali dražja mesečna vozovnica
Krebs 'z Pralno-pomi- bušni postaji plačana vnaprej in z
%jskJeflnike Gorenja Gospodi pil?parat'ie spraševal, za-c0n,Ca za mesečno vozovni-
"rtf aciji Gorica - Gorenje 'narjev, na avtobusni %o J' v velenju 'pa jih proda-Po 324 dinarjev.
0r smo poiskali seveda pri
SrnJ ^avnjaku, ki v Gorenju ^nijU6n' standard skrbi za or-
16 rwci,° prevozov in pravi, da ®čna vozovnica na avto-
gotovino in ima potnik tako popust. Velja pa ta vozovnica za 45 voženj. Mesečna vozovnica, ki jo je za marec plačal naš bralec, pa je veljala za 46 voženj. Marca je bilo namreč v Gorenju Gospodinjski aparati planiranih 23 delovnih dni, pa je potem bil ta plan spremenjen (stavka italijanskih carinikov) in tisti dve vožnji bosta odšteti v aprilu. Torej, kolikor delovnih dni, toliko plačanih voženj.
B. G.
Srečanje na delovnem mestu
Anica Blažič
Se vam je kdaj zgodilo, da vam je zmanjkalo kisa, ko ste že postavljali kosilo na mizo. No, Anici Blažič se kaj takega verjetno nikoli ne zgodi, če pa se bi ji to le primerilo, potem bi gotovo bliskovito ukrepala in rešila problem, če ne drugače, pa s kakšno limono.
Podobno bi verjetno ravnali mnogi planerji, ki v Gorenju Gospodinjski aparati skrbijo, da proizvodnja teče ne-le tako, kot je bilo načrtovano z mesečnim planom, temveč tudi tako, kot zahteva prodaja.
Anica Blažič vodi planiranje v Štedilnikih že več kot desetletje, še dalj časa pa je z njim povezana najprej v centralni pripravi proizvodnje, potem kot planerka v emajlirnici in dodelavi. Vseskozi v proizvodnji in za proizvodnjo, ki kot pravi, ne sme obstati. "Tudi samo petminutni zastoj nam povzroči preglavice.”
V Štedilnikih, kjer izdelujejo okoli 300 različnih tipov, od najbolj enostavnega električnega do večsi-stemskega štedilnika ali pečice, je takšno delo še toliko bolj zahtevno.
Vsak štedilnik je sestavljen namreč iz več kot 200 pozicij in, če manjka katerikoli od teh delov, tudi najmanjši vijak, se lahko poruši ves, še tako natančno začrtan plan. Stavka italijanskih carinikov in že mora Anica Blažič skupaj s svojo ekipo planerjev, za katere kar ne more najti dovolj pohvalnih besed, ukrepati. Dinamično delo, telefoni, ki neprestano zvonijo, ljudje, ki sprašujejo to in ono. Vse to je vsakdanjik naše
sogovornice, ki mu ne more in ne želi uiti. To je njeno življenje. Problemov tako ne pospravi ob dveh v predal, ampak jo pogosto spremljajo tudi domov. "Verjetno bi mi bilo drugače dolgčas,” pravi, čeprav ji kot vsaki skrbni materi in gospodinji tudi doma ne manjka dela in skrbi.
Tisto, da Anica prihaja na delo že ob petih zjutraj in preveri, kaj vse so naredili in, koliko je še treba, da bo plan izpolnjen, so nam povedali drugi, ne ona sama.
Tako je pač navajena. Še od takrat, ko je še pred poukom morala poprijeti za vsako delo, ki so ga na majhni kmetiji zmogle otroške roke.
Mnogo jih je med nami takih, kot Anica Blažič, pa jih nemalokrat niti ne opazimo, ker svoje delo opravljajo odgovorno, brez veliko hrupa. Planerji, skladiščniki, raz-vojniki, transporterji, nabavniki, delavke in delavci za tekočimi trakovi. Od slehernega je odvisno, kako in koliko bomo prodali na trgu in zaslužili. Včasih se tega vse premalo zavedamo.
Božena Gorjan
Kultura in mi
Benetke
Prisluhnila sem željam ljudi v svojem delovnem okolju in njihovi potrebi po drugačnosti, srečanjih in potovanjih.
Ljudje si želimo zmeraj nekaj več in zmeraj je to "nekaj več" povezano z denarjem. Zato smo pripravili program kulturnih izletov, ki bodo poceni, kratki in drugačni.
Začeli bi maja z ogledom razstave Keltov in Benetk, konec junija Padova in Firence malo drugače, septembra Dunaj, potem Praga, Rim in Mun-chen.
V	vsakem od teh mest bi si ogledali enkratno razstavo, potem pa najbolj pomembne kulturne spomenike, muzeje in galerije.
Kako in po čem v Benetke?
V	Benetke gremo v soboto, 11. maja 1991. Odhod je ob 4. uri izpred Rdeče dvorane. Cena prevoza, vodiča in organizacije je 420 dinarjev. V ceno ni vštet prevoz po Benetkah in vstopnice za ogled razstave Keltov, kar znaša približo 8.000 do 10.000 lir, ki jih morate vzeti s seboj. Plačilo izleta bo za delavce Gorenja možno preko izjav (pri majski plači,izplačani junija).
Vrnitev v Velenje bo do 23. ure.
Vse informacije dobite pri organizatorki kulturnega izleta v sektorju kulture, Gorenje Družbeni standard, 448, II.
Vodja sektorja kulture Stanislava Pangeršič
Izobraževanje
Oblika_____________________ Kdaj	Kje	Izvajalec
Kako do uspešnega turističnega podjetja 6. in 7. maja	Bohinj	PIC-GEA	College
Slovenska andragoška šola	9. in 10. maja	Ljubljana	Univerzum Ljubljana
Metode poklicnega	10. in 11. maja	Ljubljana	EDUCO
-	usposabljanja	Velenje
-	izpopolnjevanja
-	preusmerjanja
Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 270 II. ATC.
Rezultati razpisa za počitniške prikolice v Novalji na Pagu
Zaradi manjšega števila prijav in možnosti razporejanja prijavljen-cev iz izmene v izmeno, vas obveščamo, da so vsi, ki so se prijavili za letovanje v počitniških prikolicah Gorenja v Novalji na Pagu, pridobili pravico do koriščenja teh prikolic. Po napotnice se lahko zglasijo po prvomajskih praznikih.
V Novalji pa je še nekaj prostora v vseh izmenah, razen v izmeni 20. -30. 7. Za najem prikolice se lahko zdaj prijavite vsi, ki vas zanima prijetno in še vedno najcenejše letovanje v počitniških prikolicah. Prijave bomo sprejemali do zasedbe prikolic.
Prijavite se lahko v Sektorju turizma vsak dan med 8. in 11. ter med 12. in 15. uro, ter po telefonih 854 676 in int. 453 (ATC II).
Janez Pušnik
Letovanje v oazi Alp
Bohinj s svojo okolico in predvsem čudovitim jezerom daje videz naravnega paradiža. Je kot biser, nežno položen med Julijce. Kot oaza Alp. Je del Triglavskega narodnega parka, kjer je celovito zajeta edinstvena naravna in kulturna dediščina slovenskega proste'a. Od divjega visokogorskega sveta do vseh posebnosti kulturne pokrajine.
Sem vas vabi Sektor turizma Gorenja Družbeni standard. Spočijte si v Bohinju, poizkusite in vedno znova se boste vračali.
Ponujamo vam zasebne sobe II. kategorije in zasebne apartmaje.
Nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi stane v juliju in avgustu 126 DEM po osebi za teden dni, v maju, juniju in septembru pa 112 DEM.
Polpenzion (zajtrk in večerja) v enaki sobi stane v sezoni 203 DEM, izven sezone pa 189 DEM.
Najem APP/4 stane v sezoni 553 DEM, izven sezone pa 483 DEM. Najem APP/5 stane v sezoni 630 DEM. izven sezone pa 539 DEM. Najem APP/6 stane v sezoni 770 DEM, izven sezone pa 665 DEM.
Najem je tedenski, apadmaji pa so zelo udobni.
In kaj vam Bohinj poleg miru, udobja in neokrnjene narave še ponuja? Izposojo kajakov in kanujev, šolo kajaka, kajak-kanu izlete, izposojo koles in gorskih koles, lokostrelstvo, plavanje, jadranje, surfanje, plezanje in plezalno šolo, tenis, bazene, mini golf, ribolov... Sicer pa odkrijte Bohinj šami!
Prijavite se lahko v Sektorju turizma vsak dan med 8. in 11. ter med 12. in 15. uro, ter po telefonih 854 676 in int. 453 (ATC II).
Janez Pušnik
Mali nogomet — prvaki PTT II. in POINT
Naša delavca — šampiona
Po 18 letih je bilo v nedeljo, 21. aprila 1991, republiško prvenstvo v moto športu za prikoličarje, na katerem sta delavca Gorenja Gospodinjski aparati dosegla prvo mesto.
Šampiona sta postala voznik Tine Ribar in njegov sovoznik Drago Tomič, člana AMTK Velenje, ki vozita pod pokroviteljstvom Gorenja Gospodinjski aparati, sicer pa sta oba voznika osebnih vozil. Na letališču v Sečovljah sta bili na sporedu 2 vožnji po 10 krogov, v obeh pa sta bila najboljša prav Ribar in Tomič. "Dramatično je bilo v drugi vožnji, ko naju je dvakrat zasukalo s piste v travo, toda po zaslugi motorja, ki k sreči ni ugasni, sva se vrnila na progo. Dvakrat sva se uspešno prebila na prvo mesto in to je bila tudi prava poslastica za gledalce,” je povedal Drago Tomič o uspešnem nastopu na republiškem prvenstvu.
V A in B zimski nogometni ligi je sodelovalo skupno 26 ekip in za mali nogomet lahko rečemo, da je še vedno najbolj priljubljena športna zvrst med delavci Gorenja.
Vsak četrtek se je v Rdeči dvorani zbralo vsaj tristo naših delavcev, ki so tako ali drugače uživali ob nogometni žogi. Posamezne ekipe, tako v A kot B ligi, so prikazale primeren, špoden odnos, nekateri pa kar pravo in preveč tekmovalno vnemo.
Ob sklepu nogometne lige vendarle velja poudariti, da si je mali nogomet pridobil domovinsko pravico. Morebiti pa bi veljalo razmisliti o spremembi oblike tekmovanja. Ob 26 sedanjih ekipah bi kazalo ligo razširiti na 3 skupine, v A in B pa bi sodelovale ekipe z večjo tekmovalno vnemo (po 10 ekip), v C skupini pa naj bi sodelovali le igralci, starejši od 35 (ali 40) let. Nekaj daljši bi lahko bil tudi igralni čas.
Končni vrstni red zimske nogometne lige 1990/91: A skupina: 1. PPT II. 20 točk, 2. Galvana 18, 3. Servis orodij 13, 4. Vzdrževanje 12, 5. Štedilniki
1.	12, 6. EKO 12, 7. Družbeni standard 11,8. Centralno skladišče 11,9. MGA Nazarje 10. PPT I. 9, 11. Štedilniki II. 12, GARP 0 točk.
B skupina: 1. POINT 21, 2. ZHT ZO 21, 3. ZHT ZS 19, 4. Nabava 18, 5. EKO 17, 6. ZHT Plastika 15, 7. Nova orodja 15, 8. Štedilniki 13, 9. Strojegradnja 13, 10. MGA Nazarje 12, 11. Elektronika 8, 12. Kadrovski sektor 4, 13. NZT Topolšica 2, 14. PPT 2 točki.
Iz A. skupine sta izpadli ekipi GA RP in Štedilniki II., v boljšo skupino pa sta se uvrstili ekipi POINT in ZHT ZO.
H. J.
2.	Prvomajski vzpon na Raduho
Planinska sekcija Gorenje tudi letos pripravlja prvomajsko planinsko srečanje na Raduhi, na katerega vabijo planince in vse, ki boste praznike preživeli doma.
Lani so se namreč odločili, da bo to srečanje na 2062 metrov visoki Raduhi postalo tradicionalno, saj je privabilo mnogo, ljubiteljev gora, in letos so natisnili tudi posebne izkaznice srečanja, ki jih bodo prejeli vsi udeleženci.
H. J.
Svet doma (Akcijska prodaja)
Odprite si okno v svef, stopite v korak s časom in opremite vaš televizor z dekoderjem teleteksta. Vgradite ga lahko v vse televizorje Gorenje, izdelane po letu 1984.
Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Gorenje Elektronika, d.o.o., Partizanska 12, 63320 Velenje. Dekoder teletekst vam bomo poslali po pošti na vaš naslov.
J
V spomin
Rudolf Gričar
izn»
Življenje je z nami prijazP mnogokrat pa tudi kruto '1 neizprosno. Kadar smo zdrs* in lahko sami skrbimo zas®' ustvarjamo za druge, se te krf osti ponavadi ne zavedamo. ^ se to vse prerado hitro pod|e ko pride nepričakovana b°lf zen, ki nas prisili v mirovanj6
Življenje Rudolfa Gričarja se i' tako spremenilo pred dobri1" dvema letoma, ko ga je bolet6’ prisilila, da je prej kot je nam6 > raval, zapustil Gorenje Mali g6 *■' spodinjski aparati in sodelavci ~ zlasti tiste v oddelku plastikf Pq kamor je poldrugo desetleIF Go te
It
I
prihajal dan za dnem.
Čeprav je takrat, konec poletif
1988, odšel iz tovarne v pok^j ga sodelavci nismo pozab£ Vest, da ga je pred dnevi bo^ zen premagala, nas je tudi za pretresla. Poslovili smo se 5 od enega delavca, ki je s svoF predanim delom pomagal p'sa zgodovino naše tovarne in ej p|g no ime ponesel širom po svet11 L
Hvala ti, Rudi, za vse, kar si ^ PO' redil za naše skupno delo- in naših mislih boš ostal še ^ prej.
Sodelavci Gorenja fi
ae —i: - ___i: : _ i -:
Mali gospodinjski apar«
Zahvala
Ob izgubi očeta se zahvalni. ^ sodelavcem v surovinskem od tu Štedilnikov in Svobodnim , ,. dikatom Gorenja Gospodi* ^ aparati za darovano cvetje i11 kazano pomoč.	, J ,
Stevo CvjetkD’ ie ^ ba nO/f Po
Gorenjčani se bomo na Raduho P" ; peli iz Luč. Odhod avtobusa Pa r. :
sredo, 1. maja 1991, ob 6. uri.
d lij
pred Rdeče dvorane. Prijave sp'J ma do zasebne avtobusa Rezka Od covnik, telefon 142 (II. ATC). j boste dobili vse ostale informacij ,
poravnali stroške za avtobus.
Vzpon bo v vsakem vremenu, P ženci pa morajo imeti popolno P*]
insko opremo za visokogorja j ------------------1 hojo ter upošla':
poskrbeti za varno I navodila vodnikov.
Naslov kupca:
NAROČILNICA
s katero naročam____________kom dekoderjev teleteksta za televizor
Gorenje tip_________________________ser. št-------------------------
leto izd. ----------------------------------------------------------
(prepišite z nalepke na zadnji strani televizorja)
za ceno 2.000,00 din (za BTV, izdelane po letu 1990 potrebujete dekoder teleteksta, ki stane 1.800,00 din).
-	Želim, da mi dekoder teleteksta z doplačilom 430,00 din vgradi strokovnjak Gorenja (garancija)
-	Dekoder teleteksta bom vgradil sam (brez garancije)
(Ustrezno obkrožite)
Kupnino bom poravnal po pošti ob prevzemu paketa (odkupnina).
(Podpis kupca)
Malica
Četrtek
Redna
Dietna
Pašta s prekajenim mesom, Telečja obara, ajdovi
Petek
Ponedeljek
Torek
jogurt
Postrvi po tržaško, slan krompir, solata Piščančji ragu, svaljki, jogurt
žganci, jogurt Postrvi po tržaško, slan krompir, solata Piščančji ragu, svaljki, jogurt
Špageti po milansko, solata, Špageti po milansko, sol
jat6
Ponedeljek (6. 5.) Torek (7. 5.) Sreda (8. 5.) četrtek (9. 5.)
ledolina Kranjske klobase, gorčica, jogurt
Piščančji zrezki, djuveč, solata
Svinjska kisla juha, pecivo
Čebulna bržola, široki rezanci, solata
ledolina Hrenovke, gorčica, jogurt
Piščančji zrezki, djuveč, solata
Telečja obara, ajdovi žganci, pecivo Čebulna bržola, široki rezanci, solata
NFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenjšj 9 jospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Ure%j >dbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Na * 707n Hundnu Grafična nrinrava. tisk in odorema: Tiskarna Velenie. Op"° ,i
>dbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. N",,' '270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opto5^, Q irometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri p06 anje.
A
^ <a
i