Izdaja zavod za gospodar ako propagando Domžale Ljubljanska D2 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik MIlan Klenu — Izhaja vsakega 15 v me. «ecu - Žiro račun 5(142-3-252 — Cena 20 dinarjev - Tiska tiskarna .Toneta Tomšiča« v LJubljani C slopje z Domžalah odprto že za letošnji i bčinski praznik. Čeprav je od takrat preteklo že več. kot tri mesece, dom Se vedno ni vseljiv. Kje so vzroki na to zamndo? Preselitev v nov zdravstveni dom Se ni mogoča, ker poslopje ni dograjeno. Ko je bil pisan članek, katerega omenjate v vprašanju, smo vsi, tako izvajalec kot investitor in bodoči koristnik pričakovali, da bo zdravstveni dom zgrajen do občinskega praznika. Kasneje so nastopile težave z izvajalčevimi kooperanti-izvajalci obrtniških del. Tako moramo žal še danes ugotavljati, da prvi trakt še vedno ni v celoti dograjen, čeprav manjkajo le manjša dela, ki bodo lahko v najkrajšem času končana. 2. vpr.: Kako je s sredstvi za zunanjo ureditev doma? Vprašanje zunanje ureditvi' se je v zadnjem času premaknilo naprej. Načrti so pripravljeni in zagotovljena so sredstva za realizacijo prve faze. Ureditev okolice zdravstvenega doma je načrtovana v kompleksu ureditve širšega okolja objektov družbenega centra (dvorana, blagovnica, obrat družbene prehrane) in zdravstveni-ga doma. V prvi fazi je predvidena ureditev dostopov v zdravstveni dom in sicer pristopne ploščadi na severni strani glavnega objekta in dovozna pol od Sercerjeve ceste do južne strani glavnega objekta (reševalna postaja, parkirni prostori in dovoz goriva). Sredstva za realizacijo I. faze so zagotovljena Ureditev bo financiral Sklad za urejanje mestnih zemljišč, izvedlo pa podjetje Slovenija ceste«. Stroški bodo znašali ca 20 milijonov starih dinarjev. 2. vpr.: Kakšne izboljšave zdravstvene službe v naši občini si obetate od novega ob- jekta, ko bo ta v celoti urejen in opremljen? Nova zgradba omogoča centralizacijo vseh strokovnih enot zdravstvene službe na eno mesto, s čimer bo odpadlo pošiljanje bolnika iz enega konta Domžal na drugi, saj so sedaj te strokovne enote raztresene na več mestih. Poleg tega bo v novih pogojih mogoče vsem obstoječim službam zagotoviti prostor in pogoje za normalno delo v polnem obsegu, dana pa bo tudi možnost za formiranje novih služb npr. dispanzerja za medicino dela, dispanzerja za srčna in revmatična obolenja in rentgenskega oddelka. Opozoriti pa velja, da izgradnja novega zdravstvenega doma z obstoječima objektoma še ni končana. Manjka še tretji objekt, v katerem bosta našla svoje delovno mesto dispanzer za žene in protituberkulozni dispanzer. Dokler ne bči dograjen tudi ta objekt, tx» treba situacijo reševati z utesnitvami, kar pa bo negativno vplivalo na funkcionalnost dela vseh služb. 4. vpr.: Ali .so sredstva za opremo že zagotovlj.-na in katero novo opremo nameravate nabaviti? Sredstva za nabavo potrebne medicinske in ostale opreme Se niso v celoti zagotovljena. Pto prvotnem predračunu bi oprema stala 70 milijonov starih dinarjev, računano po cenah pred gospodarsko reformo. Ker ni pričakovati, da bi še letos mogli zbrati vsa potrebna sredstva, je bil napravljen program za nabavo tiste opreme, brez katere bi obstoječ« zdravstvena služba v novih prostorih ne mogla poslovati v predvidenem obsegu Za nabavo te nujne opreme 'bo'potrebnih ca. 28 milijonov starih dittarjcv, zagotovljenih pa je doslej le ca. lfi milijonov starih dinarjev. Predvideno je bilo, da bodo podnebna sredstva zbriina s prispevki delovnih organizacij. Toda ustrezno priporočilo občinske skupščine je v večini primerov naletelo na gluha ušesa. Doslej je prispevalo zu opremo: S din 'Združena kemična ■ industrija Domžale 4.950.293 Trgovsko podjetje »Napredek« Domžale 1,081.900 Paviljon, v katerem bodo dobil? svoje prostore a-v.bulante, je še v gradnji, ob »jem pa b> u sj-i d t.typ d» »lavnega vbeda Tovarna »Univorsa- »din le« Domžale . . 1,030.00(1 »Mlinostroj« Domžale ........ 605.06« »•Papimioe« Količevo 3.862.500 »FILC« Mengeš . . 221.500 Drogerija Domžale . 10.523 >Slamnik" Mengeš . 118.812 Živilska industrija Kamnik .... 103.000 .Melodija- Mengeš . 307.107 »Alko« Ljubljana za obrat Domžale . . 63.137 Tovarna »TOBAMA« Vir....... 1.030.000 Tovarila »TOKO« Domžale.....i 2,50(1.000 Pekurija Domžale . 07.200 Skupaj ..... 15.900.03« Okolica zdravstvenega doma je 4e popolnoma neurejena Vseeno pa bo potrebno najti sredstva za pokritje razlike med zagotovljenimi 18 'in nujno potrebnimi milijoni sta-lih dinarjev. 5. vpr.; Ali je oprema, pred-. videna za novi dom, že naročena? / Opreme je naročeno samo toliko, kolikor je sredstev. Ostala potrebna .oprema še ni naročena, čeprav je dobava dela lete vezana na precej dolg dobavni rok. ■ 6. vpr.: Ali bo nova situacija, v zvezi s -financiranjem zdravstva vplivala tudi na obseg in kvaliteto storitev v našem zdravstvenem domu? Nismo v stanju prognozirati, kakšen bo vpliv napovedanih sprememb financiranja zdravstvene službe na obi.eg in kvaliteto storitev našega zavoda, ker so vse objavljene napovedi preveč pavšalne ia, {premalo konkretne. Vsekakor pa bi kakršna koli-sprememba obsegu pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja nujno imela za posledico spremembo obsega dela Sprememba pa ne bi smela vplivati na kvaliteto dela. oziroma vsaj toliko časa ne, .dokler bodo restrikcije sredstev v mejah dopustne normale. ':'l&an.f.' rezerv v zman'jšhnju kvAtttc-ie- opravdjenviti dela je v zdvuvstvu prav. gotovo zadnje sredstvo "zAi' shračffo" flnrfnčn*-ga stanja. 7. m tendencam Plenum bo med drugim obravnaval tudi naloge Socialistične zveze ob volitvah. Kot vedno tivnosti krajevnih organizacij Socialistične zveze. To naj bi se odražalo predvsem v pripravah na zborih volivcev, kandidacijskih zborih in pri obravnavanju aktualnih družbeno-političnih in gospodarskih vprašanj. Ob tem bo verjetno poudarjena tudi težnja po skupnem delovanju in nastopanju vseh družbenopolitičnih činiteljev, kar pomeni, da bodo vse družbeno-politične organizacije dolžne sodelovati s Socialistično zvezo. Poseben poudarek bi s tem bilo potrebno dati organizaciji Zveze mladine, ki naj bi za mlade volivce posebno poskrbela. Socialistična zveza mora prevzeti v svoj delokrog nalog tudi vse operativne kadrovske priprave za volitve, kar pa ne pomeni, da so odbori Socialistične zveze kompetentni zapirati se v svoj ozki okvir in predlagati nove odbornike in poslance, pač pa morajo vse te razprave odpreti in javno obravnavati predloge. V okvir sedanjih nalog SZDL spadajo tudi priprave na volilne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze in v zvezi s tem razprave o pravilniku občinske organizacije Socialistične zveze, katere najvišji organ naj bi se v prihodnje imenoval občinska konferenca. Tudi tem dvem nalogam bo plenum dal svoj prispevek. Ti dve vprašanji sovpadata z volilno aktivnostjo in bo zaradi tega plenumu predlagano, naj se vse te razprave vršijo v okviru priprav na volitve v skupščinske organe. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Domžale Na pragu mednarodnega leta turizma bo morala Socialistična zveza tudi sedaj biti nosilec politične aKtivnosti i poudarkom na ak- Leto 1%7 je proglašeno za mednarodno leto turizma. Prav bi bilo, d« bi tudi domžalsko Turistično društvo na to jubilejno leto sestavilo in objavilo program dela. In kaj nuj bi obsegal ta programi' Tudi v prihodnjem letu bo najvažnejša naloga ureditev in olepšava kraja. Ta akcija poteka že več let. v letu l%7 pa naj bi bila še bolj uspešna. V Domžalah se odvija predvsem Iran-/iini turizem. Prav znlo in pa ker je sedaj v Domžalah tudi camping in bo dotok tujih turistov še večji, bo ureditev kraja ena važnih nalog. Sedaj, ko bosta urejeni Cesta talcev in Kidričeva cesta, bo tudi ta košček poli pripomogel k boljšemu počutju, ko bo šel 1u risi (lo campinga, kajti do sedaj sta bili prav ti cesti zares obupni K lepšemu zunanjemu izgledu centra Domžal bo sedaj pripomogla tudi Restavracija pri pošli, ki je po dolgih leliii končno na zunaj urejena. Sedaj bo marsikdo raje zavil v ta lokiil. /a prijel no počutje pa v leni gostinskem lokalu še marsikaj manjka. Dvorišče oz. vrt bi se (lil vse drugače urediti. Ce pa človek pogleda za vrl. mi prostor, kjer je bilo nekdaj kegljišče in prnv zadaj svinjaki, pride do zaključka, da je lo zares pravO gnojišče, saj napol dozidani prostori, kjer naj bi bili menda tudi sedaj svinjaki, žalostno razpadajo. Ali se ne bi dalo tudi lo končno že uredili, saj je bilo <> tem že dosti napisanega, Tudi to podjetje bi moralo pričeli razmišljati o rentabilnosti poslovanja! te pri mladini bi bilo treba vzbudili veselja do turizma. To lii se dalo s prirejanjem turističnih predavanj, ki jih je letos nekaj bilo. toda še vse premalo. Ta predavanja naj bi obiskovala tudi mladina, ki BaJ bi o tem pisala šolske naloge. Najboljše naloge p;i naj bi bile poleni nagrajene s knjižnimi nagradami. Ena vnžnih nalog je tudi pridobivanje novih kapacitet za potrebe turizma. ?,<• sedaj se je prenekateri poslužil turistične ga kredita in usposobil sobe za sprejem turistov. Toda žal so bile tc sobe vse premalo izko- riščene. Morda bi se dolok tU jih pa tudi domačih turistov lahko povečal z boljšo povezavo Gostilne pri pošti in HulTet turisla z ljubljanskimi hoteli in turističnimi agencijami, ki imajo prav v poletnih mesecih velik problem, kam s turisti, ko imajo v Ljubljani vse zasedeno. Saj so Domžale najbližje Ljubljani in marsikateri turist bi šel rad iz nieslnegn trušča in bi prenočil v Gostilni pri pošli ali pa v privatnih turističnih sobah. V prihodnjem letu bo naloga društva (udi ia, da bo v svoje vrsle dobilo čimveč novega članstvo, predvsem bi bilo Ireba vključili tiste, ki tekmujejo za olepšavo kraja, saj le ti bi dali lahko precej dobrih pobud, kako bi se dalo Domžale in bližnjo okolico urediti v kar najbolj privlačen turistični kraj. Naj na kratko navedem primerjavo med letom l%5 in med prvimi osmimi meseci letošnjega leta o številu gostov in nočitev. Za primer sem poleg Domžal vzel še bližnji Kamnik. Nočitve Občina skupaj domač. tujih skupaj domaČ. tujih 1965 11.419 10.946 473 22.998 21.702 1.296 Kamnik 1966 11.981 11.438 543 25.385 24.133 1.252 1965 2.816 1,993 823 4.382 3.210 1.210 1 lomžale t ')66 3.176 1.345 1.831 4.404 1.699 2.709 Iz predleda je razvidno, da se je v Domžalah povečalo predvsem število tujih gostov, občutno povečalo pa se je tudi itevilo nočitev tujih gostov. Morda bi društvo v prihod- njem letu organiziralo tudi turistični teden. Pred člane odbora Turističnega društva je v prihodnjem letu postavljenih precej nalog. Upamo, da jih bodo tudi izpolnili. T. Ravnikar lir - vi". , v >;,.. ivi.-1 ., :v...t:- mir ': «a(**„i#f, Poslopje domžalsko rcslnvrarijc »Pri pošti« v zadnjem času urejajo in že dobiva prijetnejši videz. Dvorišče, vrt in nekdanje kegljišče pa so še vedno zelo zanemarjeni in bi bilo prav. da bi do pomladi pripravili načrte I adi za zunanjo ureditev, Neodpuslljiv greh pa je. da lisli, ki upravljajo s tem premoženjem pustijo, da zidovi, kjer naj bi bili menda svinjaki in pa shrambe, nedovršeni in nepokriti razpadajo, preden so bili dograjeni. Tu se v resnici pred očmi vseh nas uničujejo družbena sredstva, tista, za katera je vsakdo izmed nas prispeval svoj delež. Zakaj je delo obstalo na pol poti? Poslsnec wj©7a obdriati tesne stike i veliles Spomladi srno oli|,i\ i!i prvi razgovor, ki naj lu naše bratce seznanil / dolom naših poslancev v republiški in /ve/ni skupščini. Ker so prav v sedanjem obdobju v središču pozornosti razprave o finam-irunjir izobraževanja v naslednjih leliii. smo postavili nekaj vprašanj rrnše-mn poslancu v prosv etno-k u I-turnem zboru republiško skupščine dr.'Miru Sfiplovsku 1. vprašanje: Kakšna je po vašem mnenju vloga in naloga poslanca v republiški skupščini glede na to. da so poslanci pravzaprav delegati občinskih skupščin in obenem predstavniki volivcev? Odgovor: -.Zdi se mi. da mora vsak poslanec po izvolitvi obdržati kar najtesnejše stike z občinsko skupščino in drugimi samoupravnimi organi in institucijami, ki so povezani z njegovim delom v skupščini ter seveda z volivci neposredno. Menim namreč, da morajo biti mnenja poslanca predvsem v skladu s stališči tistih, ki so ga izvolili. S tem seveda no zanikani tega. da ne bi smel imeti poslanec svojega mnenja, vendar mislim, da mora v končni stopnji vendarle upoštevati mnenje tiste sredine, katere predstavnik je. Poslanec, ki nima lesnega sli-Jta / volivci, ne more trdili, da je njegovo delo v skupščini vedno ustrezno. Vsakodnevni stiki z volivci in z občinsko skupščino sicer res niso možni, včasih zadostuje, da dobiš določene podatke in gradivo pri upravnik uslužbencih iu funkcionarjih občinske skupščine* 2. vprašanje: Kako vi izpolnjujete omenjene naloge? Odgovor: Predvsem se poskušam udeležiti vseh sej občinske skupščine, u.i katerih obravna-vajn probleme s področju kulture in pro«vcte. prav tako se občasno nd'lev'ijem sej »veta za prirsvrfo in krillnro pri občinski skupščini in sej drugih orsranov. ki razpravljajo o takih vprašanjih. Včasih pa scve-da I«' poiščem gradivo pri ustreznih siti/bab nn olWin*ki upravi ali se pogovorim s p>rcd-sodnikrim «»bfin*ke sJippŠčine. Ker naš zbor večkrat razpravlja o problemih visokega šol siva in raziskovalnega dela. se udeležujem tndi nekaterih sej samoupravnih organov na Iil»-zofski fakulteti.« 3. vprnšnn.ie: Ali ste dobili dovoli pomoči pri svojem delu? Odgovor: Moram reči da je bilo doslej sodelovanje dobro. Vedno seru dobil zahtevane podatke Pogosto sem .podprl svojo ra/prnvo v . repnblišk i skupščini prav <■ podatki, ki %Hti jih dobil na ofičinskr skupščini Omeniti moram tudi da ini je zelo koristilo dvoletno opravljanje odborrtiške dolžnosti v naši občinski skupščini, preden sem bil izvoljen za poslanca, prav tako pa tudi delo predsednika sveta za prosvoto in kulturo, saj sem sc na ta način seznanil z innogimi vprašanji, ki jih obravnavajo sedaj v republiški skupščini.' i. vprašanje: Kakšno je vaše delo v skupščini? Odgovor: Skupščinsko delo poteku na plenarnih zasedanjih zboru, katerega poslance sem, in na sejali odborov zbora. Zasedanja zbora so poprečno vsak, mesec enkrat. Sem član stalnega odboru za proučevanje zakonskih in drugih predlogov našega zbora, ki obvezno razpravlja o vsem gradivu, ki pride na dnevni red zasedanj zbora. Samo ta odbor je iitiel v času moje m.i ikI.i : ne dobe 23 sej. Poleg tega sem član začasnega odbora za visoko šolstvo in raziskovalno delo. ki je doslej na 9 sejali razpravljal predvsem o statutih visokošolskih zavodov In o finančnih problemih in 'perspektivnem razvoju znanstveno-raziskoval nega dela v Sloveniji. Zdi se mi, da že ti podatki o številu sej. za katere je treba preštudirati precej gradiva, kažejo, da je drlo poslanca. Vsaj v m rije hi primeru, velikokrat zelo težko in morda včasih na škodo njegovega dela na rednem delovnem mestu. Zaradi tega morda ne bi smeli preveč zameriti |x>slon'com, če stiki z volivci niso vedno takšni, kakršne si ti želijo ini kakršne si želijo tudi ltoslanci. Moram poudariti, da je delo precej obširnejše, kot pa so mi zatrjevali pred izvolitvijo.« vprnšnnje: O katerih vprašanjih trenutno največ razpravljate v vašem zboru? Odgovor: Osrednja tema-letošnjih razprav je vsekakor zakon 0 financiranju vzgoje in izobraževanja. Prav danes (9. november) sem končno dobil predlog republiškega zakona in številčne izračun«- za sredstvu, ki botlo v prihodnje namenjena za lo področje. Zal še nis«-m uspel marobneM praitađirati tega gradiva, vendar že površen pogled kaže na osnovni problem, ki tndi s tem zakonom ne bo rešen, namreč da tndi sedaj še niso zagotovljena sr«-ristva za osnovno dejavnost na področju izobraževanja in vzgoje. S tein seveda ni rešeno eno o«l poglavitnih vprašanj, katerih ugodno rešitev so zahtevali prosvetni delavci v. razpravah a prvem osnutku zakona. Ovfra za pozitivno rešitev tega problema je tudi v neustrezni zvezni znkono-da.fi, ki ne dopušča predpisovati radosti visokih prispevkov za te namene. Sicer pa menim, da s trm /nknn'om fi bilo rešeno gjaviio .vprašanje. tO jr sprememba udeležbe sredstev za izobr*aze.vnhj> v razdelitvi na- cionalnega dohodka. I.eta S''hl je znašata ta udeležba 4.s♦/» in se v letu I9M ni povečala, uteil-»em pa še jo število MM in di-j'akov pOvečalo za nekaj odstotkov. Kritično sc mi zdi jc-miiii za osnovo izračunavanju sredstev /,a V'zgojb in izobraževanje stiinjc iž leio-n jeleta in ga zvišati v ' naslednjem letu le za H».'o. kb jta p- vendar znano, dn so prriv lirni In letos po-prečili osobtii doli od k i v Sloveniji v poprečju porasli za 50*7», v prbsvefi da povečini ne več kot Za 10» o. Razmerje med materialnimi iZdlitki in OD se je poslabšalo, saj1 je In razmerje sedaj 14 : Ml \; korist' OD. pred 3 leti pa jr"IMto 23 : ??. Zavedali se moramo, da se brez zadovoljive Materialne dsno've težnje rtaše' šolske1 rcfdrmc ne bodo rhoglč Uresničili.' Zaenkrat rečem lahko, da predlog zakonu, ki bi'pomorill lahko določen korak ' naprej V' raz Vb j m 'samoupravljanja fia jlOdroč ju izobraževan ju. 'ne1 Zagotavlja r'flz-vojuteh «le.jnviH/sli zadovoljive materialne osnove. DNlgo vprašanje. 0 -katerem, je bilo v javni razpravi precej govora, je število izobraževalnih skupnosti. Zdi se mi. da je v predlog zakona sprejrrta varianta, 'ki je dobila v jiivriosti najmanj podpore.' rrnmrrv da naj bi regionalne skupnosti prev/ele finan- Uredni.štvo Ljubljanskega dnevnika se je odločilo organizirati v sedemnajstih občinah »ustni časopis«. Kaj taka akcija pomeni? To poirieni, zbrati na področju občine aktualne probleme s področja gospodarstva, družbene dejavnosti, kutturc, zadev družbenega standarda itd., Te probleme postaviti pred pd-govorne organe in osebe v občini, da nanje javno odgovore. Tak ustni časopis je bil 21. oktobra V kino dvorani v Domžalah. Organizacijsko se je uredništvo kar potrudilo, da spravi take aktualne teme v poljudno in kolikor toliko zanimivo obliko. Novinarji, ki so zbirali gradivo za ta ustni časopis, so se očitno potrudili poiskati probleme in delne rtdgovore nanje, saj so na samem ustnem čas«>pisu pokazali vse svoje poklicne sposobnosti. Vendar je bil Odnos do tako resnih, »ustnemu časopisu« postavljenih vprašan; precej dvomljiv, kajti marsikatero gradivo ni bilo dovolj preučeno, marsikateri odgovor je ostal nejasen, npr., arondacija zemljišč v Moravčah in njene posledice, problem zgodovinskega gradu na Krurnperlru, vprašanje vloge občinskega odbornika. Nerešeni so ostajali torej riranje vseh vrst sol. od osnovnih do visokih. republiška skupnost pa naj bi imela le iz-: ravnalno■" funkcijo.' moram torej ugotoviti, da dve pomembni zahtevi iz javne razprave prerllog zakona ne re-iije zadovoljivo. Hkrati pa moram poudarili, da je v njem vendarle vrsta pozitivnih rešitev. Potrebna pn je ponovna široka javna razprava o predlogu zakona, preden ga bo skupščina sprejela.' h. vprnšanje: Ali lahko upamo, da l>o novi zakon zagotovil naslednje leto več sretlstev za izobraževanje? Odgovor: 'Omenil sem že. da so predvidevanja /a naslednje leto minimalna in povečanje sredslev nezadostno, pa še ta sredstva ni"-n zagotovljena v celoti iz stalnih virov. Tako ostane še vnaprej odprto vprašan ie zbiranja sredstev po gospodarskih orffa nizaei jah. ki naj bi potekalo preko gospodarske zbornice. Torej je še veliko VpTalMll|p. Ali bodo sredstva dejausl. o realizirana v planirani tišini. Mislim, da lako /biranje f sredstev /a osnovno dejavnost'*',, mi primerilo strinjam se pa. da In bilo še naprej potrebno združevali sredstva gosporiarsk ih organizacij, predvsem za materialno osnovo strokovnega šolstva (investicije). Dokončni odgovor na postavljeno vprašanje pa bo dabi ponovna razprava, s«j se tudi stalni viri lahko še spremenijo, i Razgovor vodil Franci Gerber problemi, ki se tičejo neposrednega življenja občanov in neodgovornost teh in onih odgovornih, ki so lake zadeve dolžni dokončno reševati. Marsikatere lažje, včasih čisto osebne zadeve, ki so bile ovrednotene na ustnem časopisu, pa marsikdaj ne vplivajo na glob.je reševanj,.*] problemov občanov. Celotna organizacija tega časopisa je izpadla v lahkem žanru in ni izpolnila tistih pričakovanj v javnosti, kot je bilo želeno. Predsednik skupščine Jože Pogačnik in predsednik občinskega odbora SZDL Franc Gab-rovšek sta morala večkrat odgovarjati na povsem provokativna vprašanja brez tistega bistva, katerega razreševanje teš-ja angažiranje celotne skupnosti, in odgovornost, vseh či-nitoljev oblikovanja družbenega življenja. Naj bo tako ali tako. oblika odgovornosti družbenih sil Je podana in jo bo v bodoče izkoristiti za konkretne probleme, za konkretno dejavnost, odgovorno obravnavo za okroglo mizo pred avditorijem jivnosti. l.M. USTNI ČASOPIS S seje občinske skupščine v mesecn oktobra Poročilo o gospodarjenju v preteklem obdobju tekočega leta je bila osrednja točka dnevnega reda seje skupščine občine Domžale v mesecu oktobru. Dva obširna »mesečna gospodarska pregleda«, ki ju Je pripravila analitsko-planska služba občine, je obrazložil načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Sob. Opozoril je skupščino na nekatere izredne značilnosti, ki so se pojavile v preteklem obdobju na področju gospodarstva v občini. Osnovna značilnost je bila v tem, da se je vrednostni obseg proizvodnje dvigal, fizični obseg pa padal. Razve-seljivejša pa je ugotovitev, da se je produktivnost dela pričela dvigati in so uspehi iz meseca mesec boljši. Največji porast v poročanem obdobju so dosegla podjetja Filc, Melodija, Toko in Unlversale pa tudi druga. Nastaja pa vprašanje zalog, ki v obdobju zadnjih dveh let v in- , dustriji stalno naraščajo in so predstavljale v avgustu že več kot enomesečno proizvodnjo. V nadaljevanju je opozoril še na druge bistvene podatke po posameznih kategorijah in posebej ie za industrijo ter prikazal zanimive podatke iz ankete o osebnih dohodkih. Po zanimivi razlagi sta mimo predsedujočega in obeh podpredsednikov sodelovala v razpravi republiška poslanca Marija Ivkovič In dr. Miro Stlplnv-*ek ter odborniki Ini. Jurij Delček, Albin Penlč in Janec 7.1-helnlk. Obširni in temeljiti podatki o gospodarjenju v občini so narekovali tehtne zaključke ln predloge. Po mnenju odbornika inž. Detlčka je potrebno s potrebnim priporočilom vplivati ponovno na delovne organizacije, da hitreje ln učinkoviteje obnavljajo kadre z mladimi šolanimi in politično zrelimi ljudmi, ki zaradi zapr- X 'osti delovnih organizacij ostajajo brez zaposlitve, ali jo iščejo v tujini. Velik del morebitnih neuspehov v gospodarskih organizacijah je po mnenju poslanke Ivkovičeve pripisati prav dejstvu, da so delovna mesta vodilnih ljudi še vedno zasedena z nestrokovnjaki. Podatki iz 'nkete povedo, da so Se vedno Primeri, da odgovorna delovna ^esta zasedajo ljudje, ki nimajo dokončane niti osnovne šole. Povezano s tem je tudi vprašanje delitve osebnega dohodka. posebno pozornost je treba posvetiti porazdelitvi osebnega dohodka med ramlm kolektivom. Pr' tem mora nujno priti do jraza osebna odgovornost vsakega posameznika in še posebej v°dtlnih ljudi. Se druge tehtne zaključke bo vsebovalo priporočilo delovnih organizacij Mimo tega pa naj *"di odborniki občinske rkup-"ine vse bogato gradivo ter Predloge in priporočila prenesejo v delovno organizacijo, da bodo v teh podatkih našle sebe ln skušale določene slabosti odpraviti. Po soglasni potrditvi zaključnega računa občine za preteklo leto je skupščina pričela z razpravo o predlogu spremembe proračuna za tekoče leto. Po sklepu zadnje seje skupščine Je bilo treba z rebalansom proračuna zagotoviti denar za dejavnosti, ki jih financira sklad za socialno varstvo ter dodatna sredstva za štipendije in posojila za šolanje. Spremembo je bilo treba opraviti v okviru proračunskih dohodkov, ki so bili že razdeljeni in Je bilo zato treba dodatna sredstva za področja, ki jih Je določila skupščina, zagotoviti na račun drugih proračunskih postavk. Ker sestanek predsednikov svetov in upravnih odborov skladov ni prinesel pričakovanega uspeha, saj je vsak zagovarjal potrebe svojega področja, je svet za finance sprejel sklep, da se vse postavke, razen nekaterih že doslej kritičnih, znižajo na določen procent. Vsi predlogi ln podatki v zvezi s spremembo so bili posredovani tudi odbornikom skupščine. Po uvodu, ki ga Je namesto odsotnega predsednika sveta za finance povedala članica sveta Vida Bogatajeva in pojasnilih načelnika oddelka za gospodarstvo In finance. Je v razpravi sodelovalo 16 odbornikov. Z večino glasov (dva odbornika ste glasovala »proti«, pet se jih Je glasovanja vzdržalo) Je bila predlagana sprememba proračuna ca tekoče leto s tem, da se sredstva za občinsko javno tožilstvo znižajo še za nadaljnjih tri tiso« novih dinarjev v korist za pospeševanje kulturno-prosvetne dejavnosti, sprejeta. Nadaljnji zaključki razprave so se nanašali na politiko dodeljevanja socialnih podpor in zagotovitev rednejšega dotoka dohodkov proračuna. Z novim odlokom o voznih olajšavah za učence, dijake in študente v času rednega šolanja, ki ga je pripravil svet za šolstvo, bo mogoče priznavati vozne olajšave tudi dijakom, ki se vozijo v šolo z vlakom. Doslej so za vozno olajšavo lahko prosili le dijaki iz oddaljenejših območij občine, ki so se morali posluževati prevoza z avtobusom. Ker se Je z novim šolskim letom povišala cena mesečnih vozovnic na železnici, ki Je vsi dijaki ne bodo zmogli, Je svet za šolstvo pripravil v tem smislu dopolnjen odlok, ki ga je skupščina po manjši dopolnitvi soglasno sprejela. Z ustreznim odlokom, ki ga je skupščina sprejela v nadaljevanju seje, bo v občini Domžale urejen lokalni potniški promet, ki ga bo opravljalo podjetje Ljubljana transport. Po zagotovilu zastopnikov podjetja bo to že v mesecu novembru t. 1. Skupščina se je strinjala s predlogom odbornika Mavsarja, naj se pri določanju lokalnih prog upošteva tudi severno območje občine, ki ima doslej le redke prometne zveze. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance je prevzel tudi skrb za uresničitev predloga odbornika iz Peč, da naj podjetje SAP vzdržuje prometno zvezo s Pečam! tudi ob nedeljah. V skladu s spremenjenim odlokom o obveznem fluorografi-ranju prebivalcev v občini Domžale je bila ta akcija izvedena v prvi polovici meseca novembra. O uspehu akcije bodo občani še seznanjeni. Po spremembi odloka o socialnih podporah bo o prošnjah za socialne podpore odločala po predhodnem mnenju krajevnih skupnosti posebna komisija pri svetu za socialno varstvo. Zaradi hitrejšega postopka naj prosilci vlagajo prošnje pri krajevnih skupnostih oziroma predsedstvu zbora volivcev in ne neposredno pri upravnem organu občine. Spremenjeni odlok bo omogočil usklajevanje socialnih podpor na območju vse občine. Z delom bo morala komisija takoj pričeti, kajti nekatere krajevne skupnosti so socialne pedpore vskladile s finančnimi možnostmi, druge pa k temu niso pristopile. Nadalje je skupščina soglasno sprejela spremembo odloka o povračilu stroškov in izgube na osebnih dohodkih ter o nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča Domžale v smislu pripombe republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo. Naslednji dan po objavi ustreznega odloka v Uradnem vestniku občine je bila ukinjena družbena kontrola cen za vse vrste storitev na področju obrti ln obrti podobnih dejavnosti, in na ta način sproščene cene obrtnih ln komunalnih uslug. Skupščina se je soglasno strinjala s predlagano spremembo odloka o financiranju ljubljanske bolnišnice, ker bo porazdelitev finančnih sredstev po novem plačilnem načrtu omogočila dograditev zdravstvenega doma v Domžalah. V nadaljevanju seje je skupščina soglasno vzela na znanje poročilo prisilne uprave v obrtnem podjetju »Mizarstvo« Domžale in sklenila, da z dnem priključitve tega podjetja invalidskim delavnicam »Zlato polje« preneha tudi prisilna uprava. Istočasno so bili razrešeni dolžnosti tudi člani prisilne uprave. Zaradi različnih mnenj, ki so bila posledica nestrokovnih analiz v zvezi s priključitvijo podjetja »Mizarstvo« k Invalidskim delavnicam »Zlato polje«, je načelnik oddelka za gospodarstvo in finance utemeljil ln prikazal odločitev obeh kolek- tivov za združitev za najprimernejši izhod iz težav za delovno skupnost podjetja »Mizarstvo«, za kolektiv invalidske delavnice pa predstavlja ta združitev prav tako dobro potezo. Z ustrezno odločbo je bil nato ustanovljen samostojni organ za kaznovanje prekrškov pri občini Domžale, potrjena sistematizacija delovnih mest tojr finančni načrt za delo tega or* gana v drugem polletju 1°66. Pri tem se Je skupščina obrnila na republiško poslanko, naj v republiški skupščini postavi vprašanje v zvezi z denarnimi kaznimi izrečenimi za prekrške, ki se stekajo v republiške sklade, medtem ko Je financiranja organov za kaznovanje prekrškov naloženo občinam. Ker svetu oziroma skladu za šolstvo Sob za gradnjo šole v Moravčah pri kreditni banki in hranilnici v Domžalah nI uspelo dobiti posojila v celotni predračunski vrednosti, se Je skupščina zavzela, da bo razliko zagotovila v proračunu prihodnjega leta. Soglasno je bilo izglasovano poroštvo krajevni skupnosti Domžale za najem posojila pri zavarovalnici Domžale-Kamnik v višini dveh milijonov dinarjev za ureditev pločnikov in kolesarske steze na Kamniški cesti v Domžalah. Na pobudo predsednika skupščine Je bil izglasovan tudi sklep o poroštvu Vodni skupnosti Crni graben za posojilo v višini štiri milijon* starih dinarjev za izgradnjo vodovoda na območju Črnega grabna. Za tem je skupščina izglasovala soglasje k sklepu zbora volivcev o ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti Zlato polje, ter sprejela predlog sveta za obrt, da se ukine pekarija v Srednjih Jaršah. Potrdila je tudi naslednje predloge in zaključke komisije za volitve in imenovanja: Zdene Skok, Oskar Nus-sberger in inž. Lojze Zaje so bili razrešeni članstva v svetu za kmetijstvo in gozdarstvo Sob. Namesto njih so bili v omenjeni svet imenovani: inž. Rado LINCNER, Alojz SKOK kmet iz Mengša in inž. Janez KRAMAR; v komisijo za likvidacijo Pekari je Jarše so bili imenovani: Viljem DERZANIC, predsednik, Danica PECELJ in Viljem LIMONI, člana; v komisijo za določitev odškodnine za razlaščeni parceli k. o. Drtija v korist podjetja TERMIT Domžale so bili imenovani: Jože KRULC. Ivan VIĐALI in Jože KOKALJ; v upravni odbor sklada za štipendije in posojila so bili od strani skupščine imenovani: inž Martin PODLIPDIK, Ivanka PAJER, Breda FLAJS in Ema KOROŠEC; v komisiji za volitve in imenovanja je bil sporazumno razrešen Jože KRULC in vanjo na novo imenovan Stane TESTEN; zaradi smrti člana sveta za prosveto in kulturo Sob Rudija Sprehod po Moravčah Ker je članek »Sprehod po Moravčah«, ki je bil objavljen v eni prejšnjih številk Občinskega poročevalca, dvignil precej prahu pri nekaterih občanih, je potrebno, da se pri njem še nekoliko pomudimo. Namen članka je bil predvsem v tem, da bi se odstranile pomanjkljivosti v Moravčah in moravski dolini. Ograja na pokopališču je medtem že popravljena. Zasluga zato gre krajevni skupnosti, ki je pri tem posredovala. Tudi šola se že gradi in sicer v veliko veselje vseh Moravčanov. To bo velika pridobitev za vso moravsko dolino. Šest hektarov zemljišča, last Agrokombinata, ki je bilo arondirano. pa vsekakor ni v ponos temu podjetju, kajti že 4 leta ta zemlja ni obdelana in pogled nanjo je res žalosten. Čemu podjetje ne da te zemlje v najem kmetom, ki bi jo radi obdelali, posebno če je sami nc morejo obdelati. Še gnoj, ki je bil pripeljan pred tremi leti, se ne raztrosi. Pred trgovino »Pri Tomanu« je še vedno gradbeni material kar na prostem. Koliko praznega prostora je v raznih zgradbah in opuščenih gospodarskih poslopjih, kjer bi se ta material lahko uskladiščil. Hišo sredi Moravč, ki je še vedno podprta s koli, bi lastnik tudi lahko že popravil, ali predal nekomu, ki bi jo obnovil in si naredil stanovanje, saj teh še vedno močno primanjkuje. Tako pa preti nevarnost, da se bo (Nadaljevanje t prejšnje str.) STREHOVCA je bil v ta svet nanovo imenovan Roman MA-LIGOJ; v organizacijski odbor zbora samoupravljavcev občine Domžale so bili imenovani Anton GORJUP. ..ernej LENIČ in Herman BREZNIK; skupščina je naknadno potrdila imenovanje Tada KARF,-LA za prisilnega upravitelja v obrtnem podjetje MIZARSTVO Domžale, ki ga je po predhodnem pooblastilu skupščine imenovala komisija za volitve in imenovanja; prav tako je potrdila tudi imenovanje Štefana HORVATA za prisilnega upravitelja, ko Lado KAREL zaradi bolezni ni mogel več opravljati poverjene dolžnosti; stalna likvidacijska komisija pri Sob je prenehala obstajati, zato so bili razrešeni tudi njeni člani: Sandi RIHTAR, Vinko PECELJ in Viljem LIMONI; v smislu pooblastila, ki mu ga daje statut občine, bo predsednik skupščine imenoval posebno komisijo za uredite- —17-mer v otroških vrtcih v 1 Žalah in Mengšu. Komi' Bo o svojih ugotovitvah poročala skupščini na prihodnji seji. zrušila, če bodo koli popustili. Razvaline bivše »Šembove ko-vačnice« bi lastnik že tudi lahko odstranil in kamenje komu odstopil. Marsikdo bi ga rad odpeljal. Te stavbe so ob cesti, ki pelje na pokopališče, kjer potuje mnogo tujcev in niso v ponos Moravčanom. Tudi prosvetna dejavnost še ni oživela in kulturni dom še vedno samuje. Ta doni gotovo ni bil zgrajen za olepšavo Moravč, temveč za kulturni napredek vse moravske doline. Čudno, da nihče izmed prosvetnih delavcev in številnih drugih izobražencev nc kaže veselja za uprizarjanje ljudskih iger. Kako željni so Meravčani teh prireditev, je pokazala igra »Pod svobodnim soncem«, s katero je lansko leto gostovala mengeška gledališka družina. Tuđi TV Partizan, ki je bil pred leti tako aktiven in je prirejal letno po več nastopov, bi lahko priredil v tem lepem domu kako prireditev ali nastop, saj bi med Moravčani zbudil prav gotovo veliko zanimanje in tudi obisk bi bil zagotovljen. Tako pa samo ljubitelji filmov enkrat na teden pridejo na svoj račun, drugega pa nič. Da je Turistično društvo Moravče popolnoma zaspalo, je nekako razumljivo, ker turizem v Moravčah ne bo zaživel, dokler ne bo stekla do Moravč dobra asfaltna cesta. Vsak ki se enkrat pelje v Moravče z lastnim prevoznim sredstvom, se na to pot nikdar več ne bo podal. Kajti cesta Želcdnik—Moravče je popolnoma dotrajana. Tz Moravč se dnevno prevaža preko 400 delavcev in delavk na delo z avtobusi in mopedi in le-ti stanje te ceste najbolje poznajo. Podjetje TERMIT prevaža pesek v Domžale 1 kamioni, dnevno tudi do 200 ton in to tudi s 25 tonskimi vozili. Ni čudno, da je cesta uničena, saj ni bila zgrajena za take obremenitve. Znaki ob mostovih kažejo nosilnost do 5 ton, preko njih pa vozijo vozila 25 ton. Čemu so ti znaki? Kdo bo odgovarjal, če bo nekega dne kako vozilo porušilo most in bo prišlo do nesreče? Ali smo kdaj pomislili, kaj bi bilo, če bi se to zgodilo avtobusu? Mnogo je še zadev, ki bi jih bilo treba urediti v moravski dolini, toda če bi uredili le tiste, ki so navedene v tem članku, bi to pomenilo za moravsko dolino velik napredek. Delovna krajevna skupnost bo lahko marsikaj uredila >n prisilila tudi nekatera podjetja, da bi odpravila obstoječe pomanjkljivosti, pozvala pa naj bi tudi posameznike, naj bi za svoje premoženje skrbeli tako kot se to pričakuje od dobrega gospodarja. L. G. 27. NOVEMBRA - SLOVESNOST NA BKDU Otvoritev nove šole OBČANI! Udeležile se slovesne otvoritve nove osnovne šole na Brdu pri Lukovici v ledeljp, dne >?. novembra !%(> od 10. uri dopoldne. Zbirališče za povorko, v kateri bodo sodelovnli učenci, starši in člani driižbeno-političnili organizacij ter godba iz. Domžal, bo že ob 9. uri na stari cesti med Šentvidom in Lukovico. Sprevod bo krenil ob 9. uri in 10 minut po stari cesti v Lukovico in nato na Brdo k novemu šolskemu poslopju. Program ob otvoritvi šole bodo izvajali: učenci osnovne šole Janka Kersnika — Brdo. učenci podružničnih šol iz Kraš-nje. Blagovice, Šentožbolla, Zlatega polja in Čcšnjic. moški pevski zbor iz Lukovice, domžalska godba in gojenci Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Domžal. Po končanem programu bo ogled novih šolskih prostorov Pouk v novi šoli sicer že nemoteno poteka, vendar smo uradno otvoritev odložili /.uradi obnovitvenih del starca;! šolskega poslopja, ki bo tako skupaj Z novo stavbo tvorilo enotno šolsko poslopje. Preureditev stare šole je v glavnem končana, potrebno je samo še primerno urediti šolsko okolico. Konec je skoraj triletnih težav in skrbi, kajti po sporazumu o lokaciji, sprejetih načrtih in ostalih pripravah, jo grudnjp prevzelo Gradbeno podjetje Bežigrad, nadaljevalo z gradnjo Gradbeno, podjetje Domžale, dogradilo pa je šolsko poslopje Gs-adbendf podjetje OBNOVA i/. Ljubiinee. S sodobnim šolskim pohištvom je šolo opremila LESNINA iz Ljubljane. V novem šolskem poslopju ho v Številnih učilnicah in kabinetih dovolj prostoru za več desetletij za vse učence ožjega in širšega šolskega okoliša. Pouk bo sodobno organiziran. Poleg običajnih učilnic bomo Imeli še posebne učilnice za pouk fizike in kemije, glasbeni in likovni pouk. dvorano Za predvajanje poučnih filmov in TV šolskih ur, posebno pionirsko sobo za interesne dejavnosti učencev, knjižnice in pa opremljeno kuhinjo z veliko jedilnico, da se bodo učenci po dolgi in naporni poti v šolo lahko okrepčali s toplimi obroki hrane. Hvaležni smo vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pripomogli, dn jc na Brdu /.grajeno novo in lepo šolsko poslopje. Otvoritvena slovesnost bo prav v dneh letošnjega praznovanja, dneva republike in bo Inko še slo ves n c jc. manifestirala novo delovno zmago, ki nam ho vsem ostala v trajnem spominu, nova šola pa bo morala poslati kulturno žarišče našega kraju in celotnega Črnega grabnu. Materialni pogoji so dani, od nas vseh, učencev, učiteljev in vseh občanov pa ie odvisno, kako in v kakšnem obsegu bomo to zahtevo uresničili. Vrata domžalskega sejma < so se zaprla V navadi je, da primerjamo rezultate zadnje prireditve s prejšnjimi in tako ocenjujemo uspeh. Če ostanemo pri takem ocenjevanju ugotovimo, dn je bil DOMŽALSKI SEJEM 66 us. pe.šnejši kot spomladanski. Spremenjeni pogoji gospodarjenja so imeli svoj odraz tudi v tej prireditvi. Vse bolj sili v ospredje povezovanje reklamno propagandnih efektov s komercialnimi interesi. Zalo na sejmu skoraj ni bilo udeleženca, ki ne bi razstavljenega blaga tudi prodajal. In prnv to je seveda pozitivno, saj lak način samo koristi končnemu oblikovanju in fiziognnmiji bodočih tovrstnih prireditev. Nn DOMŽALSKEM JESENSKEM SEJMU 66 je bila opazna odsotnost večine domačih — domžalskih podjetij. Objektivno vzeto je vzrok za io v prejšnji Ugotovitvi, da namreč nekatera podjetja nimajo blaga za prodajo na drobno. Kolikor pa gre za nekomercialne motive, pa je morda dvakratna udeležba na sejmu v enem letu res preli ranu zahteva. Sicer pn je očitno, da (a moment sejemski prireditvi bolj koristi kot škoduje. Samo s povečanim številom listih, ki razstavljeno blago tudi prodajajo, jc bilo mogoče napredovali v smislu komercialnosti sejmu. Na DOMŽALSKEM JESENSKEM SEJMI! 66 je bilo prodanega še enkrat več blaga kol na enaki prireditvi spomladi, možnosti pa so bile še znnlno večje. Po analiziranju le in drugih prireditev pa se spletajo nove misli za spomladanski sejem 67. Ni izključeno, dn bi In dobil-kljub težavam zaradi nedokončane dvorane, povsem novo lice in vsebino. Uvedba lokalnega avtobusnega prometa S prvim decembrom bodo začeli voziti v naši občini avtobusi lokalnega avtobusnega prometa. Ta dogodek bo vsekakor za občino Domžale izrednega pomena. Pred nedavnim ,je neki Jeseničan izjavil, da je pred podjetjem TOKO več koles kot pred železarno na Jesenicah. In res je tako! Občani naše občine se že od nekdaj vozijo na kolesih ne glede na vreme in posledice. Dnevno gre iz kraja, kjer stanu- jejo, v kraj kjer delajo, 6600 občanov. To je številka, ki nam pove, da skoro nihče ne dela v svojem ožjem stanovanjskem okolišu. In ker je naša občina zelo raztegnjena, prevozijo občani dnevno precejšnje število kilometrov. S tem pa si nabirajo kar izdatno zalogo bolezni za stara leta. Da bi se izognili vsem tem težkočnm in nevšečnostim, smo naprosili več transportnih pod- jetij, da pomagajo rešiti ta domžalski gordijski vozel. Edino podjetje, ki se je odzvalo, je bilo že v Ljubljani renomiranu podjete Ljubljana transport. Po vseh pripravah bodo s prvim decembrom pričeli voziti avtobusi na progah po voznem redu, ki ga tudi objavljamo. Cene za prevoz, po trditvi kom. dir. tov. Pečnika ne bodo višje kot so v Ljubljani, razen na relaciji Trojane—Domžale. Pričakujemo torej lahko, da se bomo vozili po opravkih skoro povsod za 50 S din, ne oziraje se na relacijo! Vse pripombe na vozni red javite na oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Domžale. Vsi organizatorji se namreč zavedajo, da v prvem hipu ne bo mogoče ugotoviti vseh dejanskih potreb in želja ter da bo objavljeni vozni red doživel še marsikatero koristno spremembo. »z-eliee m shranite I THOJANE VIK JARŠE—MENGEŠ TRZIN DOM2ALE i 2 3 4 5 G 7 8 km k in 5.07 7.00 10.(10 11.12 11.10 21.07 0 •».10 7.01 10.01 — 11.15 15.51 — LI.10 2 — ?.06 — — — — 1,5 ■5. H, 7.09 i ;;.09 — 11.21 11.19 — 21.16 7 — 7.11 — — — — 9 — 7.11 ... — — _ — _ 10,5 5.20 7.15 10.11 — 11.25 16.03 — 21.20 12 — 7.16 _ — — — — ,— 11,7 5.24 7.IO 10.17 IliOO 11.29 16.07 19.00 21.24 16 5.2(, 7.21 10.19 11.02 11.11 16.09 19 02 21.26 18 5.K) 7.25 10.21 11.06 11.11 16.11 19.06 21.10 22 5.14 7.27 10.25 11.08 11.19 16.15 19.08 21.14 0 24 5.K, — — — 11.41 — — 21.36 2 5.17 — — 11.42 — 21.17 2.7 5.19 — — — 11.44 — — 21.19 1.1 5.40 — — — 11.41 — — 21.10 18 5.41 — — — 11.16 — — 2i.:i 4,1 5.42 — — — 11.47 — — 21.42 4,8 5.41 — — — 11.48 — — 21.41 5,5 5.45 — — _ 11.50 — _ 21.41 (,,(, 5.46 — — 11.51 — — 21.46 7,2 5.47 _ _ 11.52 _ _ 21.47 7.9 5.48 — — ' — 11.11 — — 21.48 8,5 550 _ _ _ (1.11 _ _ 21.50 9.6 5.51 — — —- " 11.16 — — 21.51 1 ti- 5.12 — — — (1.57 — — 21.52 li 554 — — — 11.59 — — 21.54 11,9 5.15 — — — 14.00 — — 21.55 12 6 5.16 — — — 14.01 — — 21.56 11 m 5.57 — — — 14.02 — — 2157 14,1 5.5S _ _ _ 14.01 _ _ 21.58 14,6 — 7.2S 10.26 11.09 — 16.16 19.09 _ '— 7.29 10.27 ll.lll ----- 16.(7 19.10 26 Postaje TROJANE Ožbolt Pelclin.jck Blagovica Zgornje Loke Spodn.j<' Loke Krašnja, vas Kom polje Lukovica Prcvojo Dob pri Domžalah Vir. »pri Prehrani« Količevo, Papirnica Skrjančevo Radomlje, center Radomlje, osn. šoln Preserje, LIP Jarše, irgovinn 'Lok Mengeš, spomenik Mengeš Mengeš, pri Šiinknrju Loka Pri kužnem znamenj u Trzin, zdi', dom Dopala vas, odcep Domžale, nvloservis Domžale, glasb, šoln Domžale, AP Domžale, llniver/.ale Domžale, slrok. center Domžale, deleljicn I DOMŽALE, A P 9 10 11 12 13 14 13 1« 7.00 9.28 _ 11.12 11.00 19.58 21.00 6.56 9.24 — 11.08 14.56 — 19.54 22.56 _ — — 11.04 — — _ _ 6.50 9.18 — 11.02 14.50 — 19.48 22.50 — — — 11.00 — — — _ — — — 12.18 — — _ _ 6.46 9.14 — 12.16 14.46 — 19.44 22.46 — — — 12.55 — — — _ 6.42 9.10 10.40 12.12 14.42 18.10 19.40 22.42 6.40 9.08 10.18 12.44 14.40 18.08 19.18 22.40 6.16 9.04 10.14 12.40 14.16 18.04 19.14 22.16 6.14 9.02 10.12 12.18 14.14 18.02 19.12 22.14 6.11 — — — (4.11 — — 22.11 6.10 — — — 14.10 — — 22.10 6.28 — — — 14.28 — 22.28 6.27 — — — 14.27 — — 22.27 6.26 — — — 14.26 — — 22.26 6.21 — — — 14.25 — — 22.25 6.24 — — — 14.24 — — 22.24 6.22 — — — 14.22 — — 22.22 6.21 — — — 14.21 — — 22.21 6.20 _ _ _ 14.20 _ _ 22.20 6.(9 — — — 14.19 — — 22.19 6.17 _ _ _ 14.17 _ _ 22.17 6.16 — — — 14.16 — — 22.16 6.(1 — — — 14.15 — — 22.15 6.11 — — — 14.11 — — 22.11 6.12 — — — 14.12 — — 22.12 6.11 — — — 14.11 — — 22.11 6.10 — — — 14.10 — — 22.10 6.08 — — 14.08 — — 22.08 _ 9.00 10.10 12.16 _ 18.00 19.10 mm Opomba: Vozi ob delavnikih od 1. decembru 1966 dalje. IHAN VIR DOMŽALE 5.17 7.10 5.19 7.12 5.21 7.14 5.22 7.15 5.24 7.17 5.28 7.21 5.11 7.24 5.14 7.27 5.17 7.10 5.18 7.11 5.19 7.12 11.27 11.29 11.11 11.12 11.14 11.18 11.41 11.44 11.47 11.48 16.17 16.19 16.21 16.22 16.24 16.28 16.11 16.14 (6.17 16.18 It 21 ti •! 21 21 .' I -M 21 -M .17 19 .21 .22 .24 .28 .11 .14 .17 18 11.49 16.19 Opornim: Vozi oh delavnikih 21.19 km 0 I 2 1 2.5 1.8 5,1 5,7 6,9 7.2 ?,6 IHAN. Termi! Ihan Loboda Ihan Parma Ihan Irg. Tabor Prclog, Magmi Pod reč je Vir. avtobusna postaja (ovnrnfi Vata Domžale, deteljica Domžale, stolpiči Domžale, Cestno podjetje DOMŽALE. A. P. r, 7 8 9 10 6.48 11.25 14.48 19.18 22.48 6.46 11.21 14.46 19.16 22.46 6.44 11.21 14.44 19.14 22.44 6.41 11.20 14.41 19.11 22.41 6.41 11.18 14.41 19.11 22.41 6.17 11.14 14.17 19.07 22.17 6.15 —' 14.15 19.05 22.15 6.14 _ 14.14 19.04 22.34 6.11 11.11 14.11 19.01 22.31 6.10 11.10 14.10 19.00 22.30 od I. decembra 1966 dalje. DOMŽALE—VIR—KOLIČEVO—RADOMLJE—JARŠE- DOMŽALE 1 i 3 4 t 1 7 km lem Postaje « 1 10 11 12 13 14 5.18 6.32 9.00 12.41 14.05 17.30 22.05 0 0 DOMŽALE, AP 1 6.30 7.25 11.25 13.48 15.55 19.55 21.48 5.20 — — 12.43 14.07 — 22.07 — 0,6 Domžale, Ulica talcev _ _ 13.46 _ _ 21.46 5.21 — — 12.44 14.08 — 22.08 — 1.1 Domžale, Univerzale _ —— 13.45 _ 21.45 5.28 — — 12.45 14.09 — 22.09 — 1.6 Domžale, strok, center _ mm ..... 15.44 _ 21.44 5.25 6.33 1.01 12.46 14.10 17,31 22.10 1 1,9 Domžale, Cestno podj. ._ _ 13.43 _ 21.43 Domžale, stolpiči 6.29 7.24 11.24 13.42 15.54 19.54 21.42 — — — Domžale, deteljica 6.28 7.23 11.23 13.41 15.53 19.53 21.41 5.34 6.35 9.03 12.48 14.11 17.33 22.11 1,8 2,7 Vir »pri Prehrani« 6.26 7.21 11.21 13.39 15.51 19.51 21.39 5.2* 6.37 9.05 12.50 14.13 17.35 22.13 2,6 3,5 Bukovčeva ulica 6.24 7.19 11.19 13.37 15.49 19.49 21.37 5.28 6.39 9.07 12.52 14.13 17.37 22.15 3,2 4 1 Količevo, papirnica 6.22 7.17 11.17 13.35 15.47 (9.44 21.35 5.29 6.40 9.08 12.53 14.16 17,38 22.16 3,9 4 8 Skrjančevo 6.21 7.16 11.16 13.34 15.46 19.46 21.34 5.31 642 9.10 12.55 14.18 17.40 22.18 4,7 5 6 Radomlje, center 6.19 7.14 11.14 13.32 15.44 19.44 21.32 5.32 6.43 9.11 12.56 14.19 17.41 22.19 3 5 9 Radomlje, kulturni dom 6.18 7.13 11.13 13.31 15.43 19.43 21.lt 5.33 6.44 9.12 12.57 14.20 17.43 22.20 5,3 6,2 Radomlje, center 6.17 7.12 11.12 13.30 15.42 19.42 21.30 5.34 6.45 9.13 12.38 14.21 17.43 22.21 5,6 6,5 Radomlje, osnovna šola 6.16 7.11 11.(1 13.29 15.41 19.41 21.29 5.36 6.47 9.15 13.00 14.23 17.45 22.23 6,3 7.2 Preserje, LIP 6.14 7.09 (1.09 13.27 15.39 19.39 21.27 5.37 6.48 «16 13.01 14.24 17.46 22.24 6,6 7.5 [arše, trgovina 6.13 7.08 11.08 13.26 15.38 19.38 21.26 5.38 6.49 9.17 13.02 14.25 17.47 22.25 7 7.9 larše, Induplati 6.12 7.07 (1.07 13.25 15.37 19.37 21.25 5.39 6.50 9.18 13.03 14.26 17.48 22.26 7,6 8.5 ''ri Verbiču 6.11 7.06 11.06 13.24 15.36 19.36 21.24 5.40 6.51 9.19 13.04 14.27 17.49 22.27 7,7 8.6 Rodica, osnovna šola 6.10 7.05 (1.05 13.23 15.35 19.35 21.23 541 6.52 9.20 13.05 14.28 17.50 22.28 8 8,9 Orehek 6.09 7.04 11.04 13.22 15.34 19.34 21.22 543 6.54 9.22 13.07 14.30 17.52 22.30 8,5 9.4 Kamniška cesta 6.07 7.02 11.02 (3.20 15.32 19.32 21.20 5.44 6.55 9.23 13.08 (4.31 17.53 22.31 9 9.9 Domžale, stolpiči 6.06 7.01 11.01 15.19 15.31 19.31 21.19 545 6.56 9.24 13.09 14.32 17.54 22.32 9,4 10,3 DOMŽALE, AP 6.05 7.00 11.00 13.18 15.30 19.30 21.18 Opomba: Vozi ob delavnikih od 1. derembra 1966 dalje. 1 2 3 4 km 7.35 12.30 14.19 22.10 0 7.36 12.51 14.20 22.11 0,6 7.38 12.53 14.22 22.13 1.6 741 12.56 14.24 22.16 3.5 7.43 12.58 14.27 22.18 4.5 DOMŽALE—PODGORICA Postaje DOMŽALE, AP Trg, Studa Studa, odcep Dragomelj PODGORICA 5 s 7 8 9 5.40 7.52 13.07 13.40 22.28 5.38 7.50 13.05 13.38 22.27 5.37 7.49 13.04 13.37 22.24 5.34 7.46 13.01 13.34 22.21 5.32 7.44 12.59 15.32 22.19 Opomba: Vozi ob delavnikih od I. decembra 1966 dalje. DOMŽALE—TRZIN—MENGEŠ—RADOMLJE—KOLIČEVO—VIR—DOMŽALE 1 3 3 4 S s km 5.16 7.40 10.15 13.16 16.00 21.16 0 5.17 7.41 10.16 13.1? 16.01 21.1? 0,4 5.18 742 10.1? 13.18 16.02 21.18 1,1 5.20 7.44 10.19 13.20 16.04 21.20 2 5.21 7.45 10.20 13.21 16.05 21.21 2,8 5.22 7.46 10.21 13.22 16.06 21.22 3,4 5.24 7.48 10.23 13.24 16.08 21.24 4,5 555 749 10.24 13.25 16.09 21.25 5,1 5.2? 7.51 10.26 13.2? (6.11 21.2? 5,8 5.28 7.52 10.2? 13.28 16.12 21.28 6,4 5.30 7.54 10.29 13.30 16.14 21.30 7,5 — 7.55 10.30 — — — 0 — 7.5? 10.32 — — - L3 5.31 7.59 (0.34 13.31 16.15 21.31 8,2 5.32 8.00 (0.35 13.32 16.16 21.32 8,5 5.33 8.01 (0.36 13.33 16.1? 21.33 9,2 3.34 8.02 10.37 13.34 16.18 21.34 9,5 5.36 8.04 10.39 13.56 16.20 21.36 10,3 5.38 8.06 10.41 13.38 16.22 21.38 11 5.39 .8.07 10.42 13.39 16.23 21.39 11,6 5.41 8.09 10.44 13.41 16.25 21.41 12,4 5.43 8.11 10.46 13.43 16.27 21.43 13,6 5.44 8.12 10.4? 13.44 16.28 21.44 13,9 545 8.13 10.48 13.45 16.29 21.45 14,3 Postaje DOMŽALE, AP Domžale, glasb, šola Domžale, avtoservis Depala vas, odcep Trzin, zdr. dom Pri križ. znam. Loka pri Mengšu Mengeš, križ. Zajčeva Mengeš Mengeš, spomenik Lek Preserje, trgovina Homec Preserje, trgovina Preserje LIP Radomlje, osnovna šola Radomlje, center Skrjančevo Količevo, papirnica Bukovčeva ulica Vir. pri Prehrani Domžale, deteljica Domžale, stolpiči Domžale, cestno podj. DOMŽALE. AP 7 8 9 M 11 13 6.41 12.03 12.48 14.41 18.28 22.41 6.40 12.02 12.47 14.40 18.2? 22.40 6.39 12.01 12.46 14.39 18.26 22.39 6.3? 11.59 12.44 14.37 18.24 22.3? 6.36 11.58 12.43 14.36 18.23 22.36 6.35 11.57 12.42 14.35 18.22 22.35 6.33 11.55 12.40 14.33 18.20 22.33 6.32 11.54 12.39 14.32 18.19 22.32 6.30 11.52 12.3? 14.30 18.17 22.30 6.29 11.51 12.36 14.29 18.16 22.29 6.2? 11.49 12.34 14.2? 18.14 22.27 6.26 11.48 12.33 14.26 18.13 22.26 — 11.46 12.51 — — _ — 11.44 12.29 — — — 6.23 (1.42 12.27 14.25 18.12 22.25 6.24 11.41 12.26 14.24 18.10 22.23 6.23 11.40 12.25 14.23 18.10 22.23 6.21 11.38 12.23 14.21 18.08 22.21 6.19 11.36 12.21 14.19 18.06 22.19 6.18 11.35 12.20 (4.18 18.05 22.18 6.16 11.33 12.18 14.16 18.03 22.16 6.13 11.31 12.16 14.13 18.01 22.13 6.12 11.30 12.15 14.12 18.00 22.12 Opomba: Vozi ob delavnikih od I. decemhra 1966 dalje. Gradnja bencinskih črpalk 2e dalj časa potekajo inten- bencinskih črpalk na področju zivni pogovori med predstavni- občino. Podjetja PETROL je iz- ki skupščine občine Domžale in redno privlačna gradnja črpal- med predstavniki podjetja PE- ke v Domžalah. Sedanja črpal- TROL Ljubljana. Pogovori po- ku proda v sezoni tudi do 400 tekajo o gradnji treh novih ton goriva, kar pa za več kot enkrat presega normalno prodajo ob kapaciteti, kot jo ima sedanja bencinska črpalka. Tudi občini je večja prodaja bencina na njenem področju zanimiva zato. ker z delom sredstev lahko usmerja popravilo cest na področju občine. Zato predstavniki občine zahtevajo, da Petrol zgradi čimveč črpalk na domžalskem področju. Kljub vsem težavam je bil v zadnjem času dosežen sporazum, da bo podjetje PETROL gradilo v prihodnjem letu tri črpalke. Kolikor pa PETROL ne bi izpolnil danih obljub, pa so u to zainteresirana konkurenčna podjetja: INA Zagreb ali Istrn-Benz Koper. Kako bi tudi ne bila, saj so Domžale za prodajo bencina z ozirom na lokacijo interesantnejše kot marsikatera črpalka v Ljubljani. Domžale ob dnevu mrtvih Dan mrtvih. Ljudje hitijo, polni cvetja, na grobove svojcev ne glede na kraje, kjer je njihov zadnji dom. Pokopališča so urejena, spomeniki so polni cvetja in sveče pred njimi v turobnem jesenskem dnevu gorijo v spomin vsem, ki spijo pod rušo svoj večni sen. Toda tudi v tem žalostnem dnevu se lahko zgodi to, kar se je letos zgodilo v Domžalah, ko je bila komemoracija v spomin padlim Niti ene same besede, niti ene same recitacije nismo našli za to, da bi se oddolžili ljudem, ki so žrtvovali svoja življenja za sVtbfldo, v kateri danes živimo. Ali ni žalostne, da krajevna organizacija Zveze borcev Domžale med mnogimi svojimi člani ni mogla najti nikogar, ki bi spregovoril samo nekaj besed, v spomin tistim, s katerimi so se nekoč, skupaj borili. Ali ni žalostno, da med množico pesmi, ki obstajajo, ne moremo najti niti ene, katero bi nekdo povedal padlim v spomin. In še nekaj, aH je res potrebno, da spreminjamo nre komemora-cij in da imamo v istem kraju kar dve žalostni in nepripravljeni, če bi lahko bila ena sama In to tako kvalitetna, kot je bila npr.: v Radomljah, Mengšu, na Viru, Moravčah itd. Res je. da so mrtvi, vendar vsaj enkrat na leto jim privoščimo nekaj toplih besed, četudi v mrzlem jesenskem dnevu. K. K. Pogovor z I. ftenkom na ObK ZKS ftomfctle Pred nekaj dnevi je obiskal občinski komite ZKS Domžale član CK ZKS, Ivan Renko. S skupino članov občinskega ko-miteja in nekaterimi člani skupin za reorganizacijo ZK pri ObK ZKS se je pogovarjal o aktivnosti Zveze komunistov v domžalski občini po IV. plenumu C K ZKJ, o mnenjih, kritikah in razpoloženju članstva sploh. V pogovoru so obravnavali celo vrsto aktualnih vprašanj, o katerih so zadnji čas razpravljali komunisti v naši občini in ki so se pojavila pri delu skupin za reorganizacijo ZK. Pri tem so zlasti kritično ocenjevali zadnji plenum CK ZKS in priprave nanj, ki so bi- le po mnenju vseh, ki so se udeležili zadnje izredne seje ObK ZKS, nezadostne, premalo kvalitetne in premalo demokratične. Med drugim so razpravljali o nujnosti hitrejših kadrovskih sprememb v CK, njegovj pomladitvi, o prema'o doslednem razčiščevanju raznih nepravilnosti v Sloveniji sploh, kar se je odrazilo tudi na zadnjih dveh zasedanjih CK ZKS, kritizirali' so tudi nepopolno obveščanje javnosti o teh zasedanjih v slovenskem tisku itd. Omenili so tudi, da bi morali člani CK ZKS bolj pogosto obiskovati teren in se seznanjati z mnenji članstva, kot pa so to delali doslej. F. G. Morda še »Sedem let skomin«? V Domžalah že sedem let nismo videli domače gledališke Premiere sedem Icl smo imeli lahk o samo skomine, da hi videli na Odru domače igralce. Velikokrat smo v tem času ob-T> /°'tova'i 'o kulturno sušo v Domžalah, kritizirali, hodili gledat včasih dobre, mnogokrat slabe filme, poslušat Avsenike Mlade leve (to so bili zadnji), toda ljubitelji boginje Tali je niso prišli na svoj račun. Zato ITIf' je toliko bolj začudilo in ■•bolelo, ko mi je le dni eden °d teh oboževalcev hilijine umetnosti — gledališča — resi-t*irano dejal: Doslej je bilo Sedem let skomin, sedaj pa jih "»Spel sedem!« j.?a kaj gre? — Skupina mln-dth igralk in igralcev je začela skupno z nekaterimi starejšimi igralci pod vodstvom diplomanta AGRFTV Marjana Breznika Popravljati domačo gledališko Predstavo, komedijo »Sedem let Rsomin . / veliko dobre volje S" premagali vse ovire, pred Radnjo odločilno so morali hočeš, nočeš klonili. Kino podjetje '"'nižale jc prepovedalo, da bi "a.( za silo preuredili oder v "omžalski kino dvorani za gle- dališke namene, čeprav so se predstavniki občinskega sveta Zveze knlturno-prnsvetnrh organizacij prej (že poleti) domenili s tem podjetjem /a adaptacijo odra. Ko pa so v začetku l*ga meseca hoteli montirati konstrukcijo, po kateri bi filmsko plattlO lahko pomaknili do zadnje stene, je direktor podjetju Kino. Bojah Krištof, prepovedal kakršnakoli delu in ob tej priložnosti očital tajniku omenjenega sveta,Ms je samovoljno začel z deli. (Omeniti je treba, da so konstrukcijo skoraj zastonj naredili v Mlino-slro.jn.) lako je premiera, ki bi motala biti 11. novembru, odpadla. Igralci in igralke sicer niso izgubili volje, ampak se pripravljajo na prvo predstav o. ki bo sedaj verjetno v Jaršah 20. uli 22. novembru. Tov. Zaje. ki bi s pomočjo Francija Bro> iiiih sanr opravil omenjeno adaptacijo, pravi, da se ne »pritakne nobene stvari Več«, Menim, du fe zadev« toliko bolj nerazumljiva, ker po mnenju lov. Zajca zaradi leh del ne bi odpadla niti ena filmsku predstavo, poleg tega pa je tov. Krištof sam član predsedstva pri V trgovsko stanovanjskem bloku v Mengšu je že lelo dni prozen in neizkoriščen trgovski lokal. Zelja Mengšanov jc bila. da bi ta lol ,il uredili ta trgovino s čevlji, vendar se nn dva natečaja ni javil noben interesent. Ker torej vse kaže. da tovarne čevljev nimajo zanj posebnega zanimanja bi bilo prav. da bi ga oddali Icomn drugemu, kajti prazen lokal je najdražji lokal, razlika je samo v leni. da nii vsi plačujemo najemnino! Gradbeno podjetje Obnova« iz Ljubljane gradi v Domžalah na Bita tora nasproti banke nov velik objekt, v kiiferern bodo v pritličju [»nslovni prostori, v zgornjih etažah pa stanovanju. GradbeffO podjetje gradi za trg in so se tako za poslovne prostore kakor tudi za stanovanja že javili številni kandidati. Del poslovnih prostorov bo kupilo tudi trgovsko podjetje »Napredek«. Gradnja hitro napreduje, ker ima podjetje interes, da pride čimprej do sredstev, ki jih je v gradnjo vložilo Poleg lokalov, ki jih bo kupilo v objektu, ki ga gradi »Oblio-va« domače trgovsko podjetje >-Nupiedck (gL gornjo sliko), pa se hitro dviga i/ zemlje tudi Napredkovn blagovnica« kol eden izmed objektov ki bodo sknpno z razstavno dvorano in obratom družbene prehrane sestavljali nov domžalski »komunalni Center«. Blagovnico gradi gradbeno podjetje Litija in investitor je tako s kvaliteto del kot fndi s tempom gradnje zadovoljen. Ko bo blagovnica urejena bo tudi v Domžalah rešeno vprašanje sodobne samopostrežne trgovine, kak rimi imamo že na Viru in v Mensšn ZKPO. Mislim, da je treba lo komedije ne bo simbolično stvar čimprej uredili in javno- oznanil zamrli kratkovidnosti sti pojasniti vzroke, ki so do nekaterih še sedem let iko- tega prepira privedli. min po domači gledališki pred. Se vedno upamo, da naslov stavi. F. Geroec Dajatve v gostinstvu Neštetokrat slišimo ugibanja in pripombe, koliko je kdo obdavčen. Marsikdo se je že pre-nekaterikrat jezil, kako oderuški Je današnji davčni sistem. Pretežno pa te pripombe lete na račun slabe informiranosti. Namen finančne službe skup. ščine občine Domžale ni. da bi ne objavila vseh podatkov o obdavčitvi. Nasprotno! Javno mnenje o pravičnosti obdavčitve naj privede do tega. da bo mogoče spoznati v sorazmerju čim bolj pravično davčno osnovo. V tem letnem času je glavnu turistična sezona že mimo, zalo je morda za začetek najbolje, da si ogledamo obdavčitve v privatnem in družbenem gostinstvu : Najprej pojasnilo, kako izračunamo posamezne obremeni, tve. Prispevek predstavlja 12,5 "/o obremenitev čistega dohodka. TDS »Prispevek no tujo delovno silo« se izračuna pavšalno "2(1 N din ua zaposlenega. Zvezni prometni davek predstavlja 14.29 "/« vrednosti prodanih nenaravnih pijač. Občinski prometni davek predstavlja obremenitev: 14,29 "/o vrednosti prodanih nenaravnih pijač in 16.29*l% vrednosti naravnih pijač. Članarine zbornicam predstavljajo 0,143 •/• od čislega dohodke. Kol lahko mimogrede ugotovite, ui osnovni problem obdavčitve v "/«, pač pa v osnovi oz. vrednosti. l.e-(o pa je treba posamezniku dol Vali Kako jc to uspelo občinski finančni službi presodite iz objavljenih tabel. V tabeli za »družbeno gostinstvo.: vam posredujemo celoten promet » 'efu HtfiV v prvem polletju I Sto in predvidevani promet v letu 1966. Kolono »narodni dohodek« navnjumo zato, ker se lahko primerja s čistim dohodkom v privatnem gostinstvu. Kolona »prispevki dražbi« nam pove, koliko morajo družbena gostinska podjetja prispevati družbi. Te prispevke lahko primerjamo s skupnimi prispevki privatnih gostilničarjev. Ta primerjava pa je tudi najbolj objektivna. Pove pa nam. da bo i" privatnih gostilničarjev plačalo 74,520.900 S din prispevkov družbi, medtem ko bodo tri družbena gostišča plačala le 10 milijonov manj. In še morda podatek, da je najmanjši družbeni gostinski obrni »Buffet Turist« v lanskem letu plučal za skoro en mili ion S din več prispevkov družbi, kot jih bo plačal najbolj obdavčeni gostilničar v letošnjem letu. Že samo bežen pregled prek obeh tabel nam mora povedati, da družbeno gostinstvo ni v konkurenčnem položaju nasproti privatnim gostilničarjem! Na koncu morda še misel: Ali bi ne bilo prav, če bi tudi privatni gostilničarji prispevali sredstva za razvoj turizma? SEZNAM OBREMENITEV IN PRISPEVKOV PRIVATNIH GOSTILNIČARJEV ZA LETO 1966 V N din Priimek in Ime. bivališče Adamič Pavla, Lukovica Balofa Ivan, Doline . . Barlič Pavla, Blagovica Benkovič Mirko. Blagovica Bernik-Ilorvat Dana. Vir Bergant Marija, Krušče Borštnar Anton, Jarše . Burica Stane. Dragomelj Cerar Alojz, Moravče . Cerar Ciril, Radomlje . Čolnar. Amalija, Trzin . Čolnar Marija. Trzin 33 I )ečeko I .eopold, Sp. Ju rit 1'lerin Franc, Mengeš . I' riškovec Tincn. Mengeš Igrec Francka, Ihan 69 . jamvič Vidu. Pšntn 31 . Januš Vinko. Domžale . Jerman Ivana. Količevo Juhnut Magda. Domžale Franc, Moravče Angela. Lukovica Peter, Katarija 9 Antonija. Loka 5 Mane. Domžale . K lopčič Kokelj Kokal j K opins Kovač Koknlj Marija. Mengeš . K ril I j Rozika. Prolog 1 . Kržišnik Vera. Radomlje ložnr Marija. Ihan 59 . Majdič Dominik. Moravč Majdič Roza. Moravče . Mulečkn Veronika. Moravč \ukrsl Ivanka. Krnšnju 7 Peterka Ivan. Zalog t . Pavlic Majda. Šentvid I 1'elrič Terezija. Krtina 26 Pogačar Jože. Radomlje llep.inšek Vid. Homec . Roda Stane. Rovu . . . Itučigni Slane. Dobeno 4 Sesek Jakob. Homec 29 . Smcrkoli Marija, Ožbolt Soljo Jožica. Vir . . . Svetlin Rozina. Trzin Šinkovec Janez. Cesnjicc škarja Marija. Prcvoje štrukelj Tilka. Krašnjn Tavčar lelkn. Loka . . Testen Terezija. Trzin . Vesel Pavel. Moravče . Viflemšek Muri in. Dob 5 Vrenja* Erna. Vir . . Zučko Majda. Preser.je . M i dohod« u |J o Cist lO.(KH) 1.250 1.000 125 5.000 625 17.000 2.125 10.000 1.250 5.000 625 10.000 1.250 20.000 2.500 13.000 1.625 11.000 1.375 8.000 1.000 4.000 500 10.000 1.250 13.000 1.873 15.000 1.875 15.000 1.629 15.000 1.975 20.000 2.500 10.000 1.250 9.000 1.125 10.000 1.250 2.000 250 500 62 15.000 1.873 20.000 2.500 1 0.000 1.250 15.000 1.875 14.000 1.750 9.000 1.125 8.000 1.000 4.550 568 7.000 873 4.000 500 5.000 375 14.000 1.750 3.000 375 5.000 625 14.000 1.750 12.000 1.500 8.000 1.000 3.000 375 5.000 625 15.000 1.625 1 1.000 1.375 1.200 150 9.000 1.025 6.000 750 6.000 750 8.000 1.000 8.000 1.000 16.000 2.000 14.000 1.750 8.000 1.000 507.250 65.405 720 1440 720 720 720 720 720 720 720 720 §3S„ a=g.2l S S«* 4.440 1.071 3.500 6.125 5480 2.350 2.970 3.500 2.658 3.800 2.249 1.537 3.880 6.450 9.117 2.647 2.515 11.267 2.970 2.886 3.489 1.570 22 2.229 11.640 3.785 9.045 4.620 2.550 1.540 1.217 2.500 1.350 2.050 4.0S0 850 1.120 5.510 2.570 1.943 2.410 2.074 4.580 4.914 430 3.190 2.500 972 2.180 2.720 9.670 5.680 4.490 M ' I <■> A. o» c ca n r TJ T3 S -O .£6««, >ej O r - % S: ■ G to" n i CS u 11.780 2.484 7.109 12.590 10.420 5.010 8.070 14.002 7.842 9.400 9.317 4.424 12.040 18.974 18.219 8.314 14.515 23.267 8.850 5.770 8.556 4.070 482 9.510 21.510 9.443 22 "14 t0.8"0 8.650 5.670 5.198 7.340 4.730 3.610 10.500 2.940 3.505 15.550 8.070 6.710 5.370 4.557 9.240 11.066 868 8.330 6.550 3.177 5.397 6.430 20.830 13.790 ' 9.080 Cod Si I S sa 3* 13 2 7 25 13 7 15 29 19 16 12 6 15 22 22 19 22 29 15 15 15 3 1 22 29 15 22 20 15 12 7 10 6 4 20 4 7 20 18 12 4 7 19 16 2 13 9 9 12 12 23 21 12 8640 190.302 482.118 744 M tn 17.485 5.702 11.041 21.585 18.605 7.992 I 5.025 20.551 12.144 14.591 12.578 6.487 17.185 27.301 29.255 12.605 19.027 57.783 13.063 10.514 13.1 10 5.893 567 13.636 56.459 \ 14.504 33.656 17.260 12.518 8.222 4.990 10.725 6.606 6.039 17.070 4.149 5.055 21.550 I2.15H 9.665 8.159 7.263 15.464 17.372 1.450 12.538 9.589 4.908 8.589 10.162 33.243 21.961| 14.582 745.209 Družbeno gostinstvo Gostišče KONSEK, Trojane Gostinsko i I 1965 M II m ° I* I. polletje 1966 Predvideno v letu 1966 fl .a a" .2 5 o. v. \ S. M •a nJe športne sreče itd.). Vprašanje: »Vrnitev KK Domžale v ligo jc bil rezultat ...« Grilj: »Zagrizenosti starejših igralcev (Stiitar, Kralj) in pa dobrega mladinskega in pionirskega zaledja; klub je tako vseskozi razpolagal z dovolj kvalitetnimi igralci.« Vprašanje: »V novi konkurenci se odpirajo nova vprašanja. Katera?« Dr. Sircelj: 1. »Slabe izkušnje, ki jih je klub imel s trenerjem Brumnom in tudi s trenerjem v pretekli sezoni ter spoznanje igralcev, da je treba teleti poleg strokovnega znanja tudi voljo in ljubezen do dela, ne pa le honorar pred očmi, so Privedle do tega, da je tehnično vodstvo prevzel domačin.« 2. »Osnova za kakršnekoli uspehe je vadba v zimskem času. Le ce Dorno VSpj delno izkoristili objekt, ki je tej namenjen, bomo lahko izpoinili na-Crt, ki smo si ga postavili Zadnji čas je že, da pridemo do Prepričanja, da komunalni cen- ter iz perspektive telesne vzgoje ni negospodarska, temveč še kako gospodarska investicija.'. 3. »Plasma prvega moštva v višji razred tekmovanja pomeni tudi novo obveznost. Poleg pionirske in mladinske naj bi klub imel tudi žensko ekipo. Ta je veliko vprašanje, saj se dekleta, razen v majhnem številu v domžalskem TVD Partizanu, drugje sploh ne udejstvu-jejo.« 4. »Se danes ne vemo, kako bomo rešili finančni položaj. Prav gotovo je, da košarka danes predstavlja v Domžalah kvalitetni šport, kateremu bo treba prav z ozirorn na to, dali nekak privilegiran, prioritetni položaj pri razdeljevanju sredstev, namenjenih za telesno vzgojo.« Vprašanje: »Kateri igralci so nastopali za klub v pretekli sezoni?« Grilj: »Prvo mesto v drugi slovenski ligi — vzhod so dosegli: Stiftar, Grilj, Vrhovec, Gostič, Dovžan, Povž, Savnik, Zakrajšek, Kralj, Cedilnik, Kovač, Grmek, Zorman, Peče in Krcmžar. Vse tekme so zmagali I prepričljivimi rezultati, razen tekme z MTT v Mariboru, ki je bila pod čudnimi okoliščinami že vnaprej izgubljena. Treningov so se udeleževali marljivo in vestno, saj je bilo vedno prisotnih najmanj 10 do 12 igralcev. Za mesto v prvi dvanajsterici se bo v novi sezoni potegovalo 15 igralcev.« Vprašanje: »Kako je z okrepitvami. Marsikaj se v Domžalah šušlja; o denarju, premijah ...« Grilj: »Ce smo hoteli, da pridemo v ligo in če hočemo, da v njej tudi ostanemo, smo bili prisiljeni dobiti okrepitev. Poudarjam (v nasprotju z govoricami, ki se širijo po Domžalah), da bivša igralca Olimpije Povž in Vrhovec, ki sta okrepila KK Domžale, ne prejemata nikakršnih honorarjev in premij.« Dr. Sircelj: »Ker mladi, domači igralci še niso razpolagali s takšnimi kvalitetami, ki so za nastopanje v novi konkurenci potrebne, smo poiskali okrepitev od drugod, kakor je tudi naš igralec prestopil k drugemu kvalitetnejšemu klubu.« (Olimpiji, op. p.) Vprašanje: Se vam ne zdi. da utegnejo starejši igralci — veterani, kmalu postati »cokla« razvoja?« Dr. Sircelj: »Poudarjam, da imajo mladi (Grilj Tone, Kovač Sine in drugi) vse možnosti, da postanejo v prihodnjih sezonah jedro prvega moštva, da postanejo tisto, kar so danes starejši igralci. Zdi se mi pa, da se more mlad igralec oblikovati le ob izkušnjah starejših.« Grilj: »Zdi se mi, da je uva- janje mladih igralcev v moštvo, ki skuša v prihodnosti nekaj doseči, nujno. Prav zato smo tudi že preizkusili na nekaj tekmah skoraj vse mlade igralce. Vsi so še mladinci, nastopajo za mladinsko moštvo, torej niso brez tekem. Zastopam pa mišljenje, da levjega deleža ne morejo nositi mladi, ampak starejši igralci.« Vprašanje: »Vprašanje brez vprašanja.« Dr. Sircelj: »Vsem igralcem se je vloženi trud obrestoval s tem, da so se uvrstili v ligo, zlasti mlajšim igralcem pa pomeni novo stimulacijo v njihovem delu. Prebivalci Domžal pa so ponovno dobili lepo obliko športnega razvedrila. Upajmo, da se bo zanj, kot kvalitetni šport, pokazalo tisto zanimanje, ki je zlasti v zadnjih dveh sezonah deloma že zamrlo.« Matjaž Brojan Prostori, prostori . . . Dejavnost šahovskega društva ljen gostovati tudi v gostinskih Domžale se je zlasti v prete- lokalih (kavarnah), klosti zelo razmahnila, saj klub Del sredstev za svoje delo- ni dobil le množičnega, ampak vanje prejema iz sklada za po- tudi kvalitetno zaledje Klub speševanje telesne kulture, ve- tekmuje z velikimi uspehi v likokrat pa si pomaga tudi slovenskem merilu, saj sodi s samoiniciativnimi akcijami; med šest najboljših slovenskih kljub temu se nenehno bori s moštev, V zadnjem času je do- finančnimi težavami, segel nekaj zelo lepih uspehov, Nedvomno bi bil že zadnji to pa zato, ker ima v svoji sre- čas, da klub dobi — če že ne di precej »močnih« igralcev. Ta- prostore, pa vsaj skromno so- ko je Vlado Ivačič (mojstrski bo, ki bi bila igralcem in vod- kandidat) na prvenstvu Slove- stvu nova spodbuda pri njiho- nijc, ki je bilo avgusta v Ljub- vem delu. V njej bi lahko ime- ljani, zasedel odlično četrto me- li svoje sestanke in predava- sto in bo verjetno sodeloval na nja ne samo šahovski klub, polfinalnem prvenstvu Jugosla- temveč vsi domžalski športni vije. Vide Vavpetič pa si je na aktivi, klubi in društva, ki jim nedavnem spominskem turnirju je tak prostor nujno potreben. Hering—Zupančič ponovno pri- Mesečnega brzoturnirja, ki igral naslov mojstrskega kandi- ga prireja SK Domžale vsako data, dosegel je drugo mesto, prvo nedeljo v mesecu, se je Med mladimi igralci se je naj- vedno udeleževalo veliko števi- bolj odlikoval Kamer, ki je po- lo igralcev. Ni redek primer, ko stal mladinski prvak Slovenije pride na tekmovanje tudi po za leto 1965. več ljubljanskih igralcev Šahovski klub Domžale je v SPKJH^ ^f0'1™ prcteklosti organiziral obilico Jj JjJ" dosezen n"l«>nji vrst- turnirjev. Med njimi Je naj- ' Tcčk bolj znan Hering-Zupančičev j _2 Saradjen j , ^ ° memona ki se ga je letos ude- 3Vukotif "»ivacic 11 lezilo veliko število kvalitetnih A - i„i„„ ; ' ' " igralcev; (1 šahovski mojster, 8 J^L*!^ Sk°k ' ' 2 mojstrskih kandidatov, 3 prvo- 7 _q r2 „. ' ' ' • • • 6 kategorniki). V-^Troha. Bolha. Vav- ^ Klub, ki ga je Šahovska zve- 10. Zupančič 6,5 za Slovenije že večkrat pohva- 11. Kosanovič . . . 5 lila kot enega najbolj delavnih, 12.—13. Miklavc, Lorbek . 4,5 sploh nima lastnega prostora in 14. Božič ....... 4' se dogaja celo to, da je prisi- 15. Vučetič ...... 15 športni drobiž Občinska zveza zo telesno vzgojo namerava v letošnji zimski sezoni organizirati ligo v namiznem tenisu. Upati je, da se bo tako tudi namizni tenis v Domžalah razvil do take mere, da se bodo domžalske ekipe lahko enakovredno primerjale z ekipami iz drugih občin. O rezultatih tekmovanja bomo še poročali. Tekmovanja v malem nogometu v Ljubljani se je udeležila najboljša ekipa iz Domžal — KSHS iz STUGSA, ki je izgubila že prvo tekmo z ekipo »STUDENT« z rezultatom 8:6 (4 :2). AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA, Miklošičeva 4, Jt3 specializirano podjetje za proizvodnjo poljščin, mleka, mesa, mesnih izdelkov, plemenske živine, jajc in močnih krmil. Izdeluje tudi tehnološko-gradbene načrte za kmetijstvo in predelovalno industrijo. Dobršen del svojih proizvodov in projektantskih uslug prodaja v inozemstvo. Proizvodnja je organizirana po specializiranih obratih na osnovi sodobnih tehnoloških principov. AE zaposluje 1850 delavcev in strokovnjakov, ki letno proizvedejo: 12.000 glav spitanih goved 6,000.000 litrov mleka 30.000 mesnatih svinj 5.000 plemenskih svinj in merjascev 15.000 ton mesa in mesnih izdelkov 6 000.000 valilnih jajc 10.000.000 konsumnih jajc 1.300.000 kilogramov piščancev 4,000.000 enodnevnih piščancev 150.000 jarčic in petelinov 4.500 vagonov krmil za živino KOMERCIALA, Miklošičeva 4 — tel. 20 779, 22.510, 22 108 MALOPRODAJA — tel. 315 133 MESNA INDUSTRIJA — tel. 48 161 LJUBLJANA vzdržuje na svojem območju zvezne, republiške in mestne ceste jih modernizira, gradi nove in opravlja na njih vsa asfaltna dela Sto'pniška 10 Telefon 31 23 51, 31 25 94, 31 20 26, 31 31 71 ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO: Občinska skupščina ŽDomžale Občinski komite ZK Domžale Občinski odbor cSZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor 2>B množične organizacije in društva Združena kemična industrija Domžale Kupujte naše priznano najboljše lake in barve! PAPIRNICA KOLIČEVO tovarna kartona, papirja in lepenke TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA Naši prvovrstni izdelki bodo tudi vas v celoti zadovoljili I n du p I ati Jarše Obiščite naše specializirane trgovine in prepričajte se o kvaliteti naših izdelkov! TOKO tovarna kovčkov in izdelkov Kovčki, damske torbice ln rokavice Naši izdelki so bili odlikovani z »Zlato košuto« Obiščite našo trgovino v Domžalah 6161 ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO: IMVEKSAM! Domžale MELODIJA Mengeš Obiščite našo prodajalno konfekcije v Domžalah Priporočamo glasbene instrumente vseh vrst in učila za šole Trgovsko podjetje ^^PREDEK DOMŽALE Največja izbira blaga vseh vrst in zelo solidna postrežba! TERMIT Domžale Naravne barve in kremenčev pesek MLINOSTROJ Domžale Tovarna mlinskih strojev in opreme za živilsko industrijo SONČNICA Vir Domžale Na zalogi vse vrste tehničnih in jedilnih olj ilUk Mengeš Tovarna •~>ozamenterije Gradbeno podjetje OBNOVA Ljubljana Invalidske delavnice ZLATO POLJE Domžale 1 MHZ Mengeš Obrtno mizarsko pod|et|e Oglejte si našo zalogo gradbenih elementov! Primerno tudi za vašo hišo! Lesno industrijsko podjetje RADOM L J E TOVARNA FIICA MENGEŠ priporoča svoje kvalitetne izdelke Cestno podjetje DOMŽALE SEMENARNA Mengeš Vabimo vas, da si ogledate izbiro naših sadik