130. Številka. Ljubljana, v torek 9. junija 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI MM. liha j a vsak dan »veAer, iznnfii nedelje ia praznike, ter velja po poftti projeman za avstro-ogeruke de&elc sa v*o leto It> gld., k» pol leta H gld. /a četrt leta 4 gld., ?a jeden aaosec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom ea vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., sa jeder, mesec l K'd. 10 ki. Za pošiljanj« mt dom rakuna i>e po 10 kr na mesec, po a0 kr. za četrt let*. — Za tuje dežele toliko več,, kolikor poStniua K.maa. Za oznanila pladnje oe od fttiristopne petit-vrste po ti kr.f če ne oz-nanilo jedeukrat tiakn, po 5 kr., če »c dvakrat, in po 4 kr., če se tvikrnt ali večkrat tiska. Dopini naj se i/,vol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. -- Urednifitvo ia npravnistvo je na Kongresnem trgn fit. Vi. II prnvnistvu naj ne blagovolijo posilj&ti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae admiuibtrativne utvari. Zaprisega župana ljubljanskega. V zmislu občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano bil je danes v zbranem občinskem svetu po presvetlem cesarju potrjeni župan ljubljanski gospod Ivan Hribar pred dvornim svetnikom gospodom Schemerlom, kot zastopnikom političnega deželnega načelnika slovesno zaprisežen. Slovesnemu činu primerno je bila mestna dvorana, kjer se je vršila zaprisega, kakor tudi stopnišče mestne hiše s preprogami in krasnimi cveticami in eksotičnimi rastlinami ozalj#ana ; gasilno društvo ljubljansko v praznični uniformi napravilo je špalir od glavnega uhoda do dvorane. Na odličnem mestu v dvorani bil je postavljen z zelenjem in cvetkami obdan kip Njega Veličanstva presvetlega cesarja. Pred kipom bil je nameSčen historičen stol iz svilenega brokata, bogato pozlačen in umetno vezen, katerega je povodom prisege zvestobe dne" 4. oktobra 1814. leta prebivalcem ljubljanskim v spomin poklonil dvorni komisar grof Saurau. Na mizi sredi dvorane bil je na baržunasti blazini znak županov, starodavna srebrna palica iz leta 1500 z mestnim grbom in za najvišjega mestnega dostojanstvenika pomenljivim napisom „Salve Saneta Justitia". Drugi dve mizi bili sta rezervirani za zastopnika vlade in njegovega tajnika. Že nekoliko pred 11. nro zbrali so se v dvorani občirski svetniki in magistratni uradniki, vsi v slavnostni obleki, nadalje pg. mestni župniki, oba šolska nadzornika, vodjenoestnh Šol, deputacija gasilnega društva, mestuo hranilnice, oskrbniki mestnih ubogih itd. Ob 11. uri vstopil je žnpan Hribar in kmalu za njim dvorni svetnik Srheraerl s prezidt-jalnim tajnikom baronom Rtclibachom. Gospod dvorni svetnik Schemerl naznanil je občinskemu svetu v slovenskem iu nemfikem jeziku, da je Njega Veličanstvo presvitli cesar z najvišjim sklepom z dne 2G. maja letos blagcisvolit po'rditi izvolitev gospoda Ivana Hribarja Županom deželnega stolnega mesta Ljnbljane. Poidravljijoč v imenu vlado novega župana omenil jo gospod dvorni svetnik, da bode treba še mnogo napoinfga in vztrajnega delovanja mestne uprave, d.* hm ublažijo in odvrnejo posledice silno potresno katastre f«, ki je lansko leto zadela Županu Ivanu ISiiTosir-j-u. v dan 9. junija 1S96. Kak' srce Tvojo vedno jo goreče Za čast in jiml in blagoslov Ljubljane 1 Fr. Preficrn. Prisega daua . . . delo diči naj priznanje, In vsega si priznanja vreden Ti. Ljubljana klanja se Ti danes bela, Ko Te župana svojega časti . . Z Ljubljano Te proslavlja Kranjska cela. Gospodoval prestolnici rod tuj jo naši, Domačih čuti bilo ni ghuov . . Kar domovini v blagor in spasenje Vstal roj razvuetih naših jo sinov, Ki domu je posvetil kri, Življenje. Med prvimi bil Ti si . . in Ljubljana davna Kakor iz sanj je mučnih vstajala . . . Sinov ljubeča m spoznala mati, mesto ljubljansko. Poset presvitlega cesarja, ki je sam prišel v Ljubljano, da se prepriča o obsegu nesreče, ter pomožna akcija, ki se je v velikem stilu takoj započela, vlabkotila je mestu težavno nalogo preporoda deželne stolnice, vendar čaka mestni za-stop še premnogo dola. Govornik izreka prepričanje, da bode novi župan s pomočjo občinskega sveta storil vse, da Ljubljana vsevete na novo ter v imenu vlade izjavi, da bode le-ta vselej rada podpirala delovanje mestnega zastopa. Vlada pa tudi pričakuje, da bode mestni župan vestno izpolnjeval vns dolžnosti, katere', mu nalaga preneseni delokrog ter jemlje na znanje izjavo županovo povodom izvolitve njegove, da bode vselej čuval tudi pravice nemške manjšine v tem stolnem mestu. Konečno pozval je gospod dvorni svetn k župana Hribarja, naj priseže, da bode zvest in pokoren cesarju, da bode ravnal po ustavi, izpolnjeval zakone in vestno izvrševal uradne svoje dolžnosti. Ko je potem tajnik Iraron Rechbach prečita! dotično listino, prisegel je župan Hribar ter potem svojeročno podpisal listino. Potem spregovoiil je župan Hribar nekako tako le: Preblagorodni gospod dvorni svetnik! Pi-ed vsem Vas prosim, da blagovolite Njegovemu VeleČaostvu našemu prc.'obrotljivemo cesarju sporočiti mojo najudanejšo zalivalo na milosti, katero mi je s potrditvijo moje izvolitve izkazati blagovolil. Prevzemajoč odgovorni urad župana Ijnbljan ekoga, prinašam pred vsem s sabo ljubezen do mesta in njegovega prebivalstva. Pravijo sicer, da ljubezen dela čudesa; toda jai ae ni to ne zanašam. Prepričan sem marveč, da bedn treba poleg ljubezni in hrepenenja po napredku tudi požrtvovalnega delovanja in vztrajnosti. Pripravljen sem k temu. Vera pa tudi, da so moje moči preslabe, moje vednosti in izkušnje prepičle, da bi mogel v vsakem oziru zadostiti težavni nalogi, ki me čaka. Zato pa pričakujem, da bodem v besedi in dejanji našel podpore ne le pri častitih gospodih tovariših v občin • skem svetu, temveč pred vsem tudi pri c, kr. deželni vladi. ćact:ta gospoda I Predniki nafti odbrali so 7a seli&Če, kateremu so dali ime Ljubljana, kraj, ki pe odlikuje po na- A T» be nada je navdajala, Da dnovi zas;no jej skoro zlati. Iq Ael na delo sveto si . . posvetil glavo V prid materi si dragi in roke . . Ni krik nasprotnikov Te plašil besnih, Dejalo je ponosno Ti srn'. Da vstrajati je treba v časih resnih ln vstrajal si pri častnem domovinskem delu, Zrl trudu svojega Hi bujni plod, Ljubljane ni razvoj mogočni gledal In gledal nov, za dom navdušen rod, Ki svojega ne prava je zavedal. V povestnici se slovi zlatimi zapisan Nezdružno z mestom našim si spojen . , . „Saj toliko, kot Ti si delal, storil, Ni storil izmed naših mož noben" Ca s bo od roda do rodu govoril. In kot doslej v povzdigo in prospeh Ljubljane Deluj odslej nebroj še let zanjo! A danes širna naSa očetnjava Iz duše kliče globočin srčno: Živi naj Ivan Hribar! Njemu slava! ravnih krasotah in kaieri obdaja prelepa bližnja in dalnja okolica. Iz tega malega, a že takrat, ljubega jim selišča, razvilo se je v teku stoletij prijazno mesto, kateremu je narodna govorica nadela ljubko ime bele Ljubljane. A ne samo po krasni svoji legi odlikuje se naša deželna prvostolnica: tudi snčna in ugodna je ta lega. Ne daleč od morja, po katerem se odpirajo vrata v vesoljni svet ; aredi dežele, ki izobilttje prirodnih zakladov, Bredi naroda, ki se odlikuje po svoji nadarjenosti, pridnosti in vztrajnosti: postaja Ljubljana od dne do dno važnejše mesto. Veljava njena pa bode rastla ne po dneh, temveč po urah, ako se vsi v to poklicni faktorji zavedo, kaj sj ji v interesu celokupnosti dolžni. Pred vsem imam tu v mislih visoko v!, do. Vsaj se ne da tajit', da Ljubljana di^lej ni nah;ija'a pri njej one dobrohotnosti, katero je zasluževala in da te je ravnalo ž njo, ko z neko pastrko mej deželnimi stolnimi mesti. Pričakovati hočem, da so ti časi minoli in da bode poslej naša deželna ;*r\o-stolnica v cesarski vladi nahajala vedno krepko za-Bčitnico svojih pravic, poleg teg:t pa tndi vne'o poppeae\ateljico svojega razvoja in gmotnega blu-gostanja. Preblagorodni gospod dvorni svetnik blagovolili ste omenit', kako imenitna so naloge, ki čakajo no vega župara in občinski 6vet. Govoril bodem o njih Še kasneje. Ako pa se ia tu ozrem na 06 njen S Vaše besede, storim to zato, da z vsem nsglasom zatrdim, da se teh nalog jaz in tovariši moji v občinskem sveiu v polni m* ri zavtdamo in d* si bodemo tudi prizadevali ugodno relitJ jib. Pričaltujem pa tudi, da bode moje in občinskega sv* ta prizadevanje za ptai) ovijen je in presnovljenje Ljubljane, za položitev ten.elja nje srcčuejši bodočnosti, nahajalo podpore pri visoki c. kr. deželni vladi in da bode le ta pri oaredni vladi s polnim prepričanjem zagovarjala vse naše zadevne korake. Da se tega smemo nadejati, sledi že ol tod, ker jo ptebtagOfodtti gospod chef deželno vlade takoj po grozni vlanski katastrofi, ped katere ntjnotn smo ve*' sli m; nje m- vsi, s pravo očetovska ljubeznijo zavzel fe pr o■-rednji vladi z« izdatno dr.avno pomoč in ker \c zopet lit s z uplivno svojo besedo pripo Pravica mladosti. (Spisal liti-. Bađarmann, pesi. Fil. Jalan61 A.) (Dalje.) Klic električnega zvonca zahrni in pokliče črno oblečenega služabnika, ki je njegovo posetnieo vzel i in i?gnil ž njo. Gospcd pl. Njelsberg stopi pred jedno zrcal, katera «o pokrivala stene predsobe, in si zasuka brke na višek. „Kakor se mi zdi, moja vzgoja je dokončana,1* momlja, „prvič čutim, da mi ne tolče srce, predno predeuj stopim." .Kksci loncija prosijo." V hipu je stal v visokem, mračnem salonu s kakor kava rujavimi in-njatimi tapetami, kjer se je zrak sinjil od dima smodčic. Visoka, sila sloka postava se dvigne ravno kakor sveča od pisalne mize, kjer je sedela ; videlo se je, kakor bi bilo pel stoletja, o katerem so lasje in gube pravile, brez aledu prohiumelo prek nje prožnih udov. — A ti redki, nekoliko osiveli las'e so bili skrbno počesani in nad čelom koketno ?aviti v krivčke, in iz ozkega, suhega stogubatega obraza je sijalo dvoje cčij tako jasno, zasmehljivo in preire- mogel, da je ravno te dni zbornica poslancev rešiti zamogla vladno predlogo, ki se tiče nove pomoči mesta in njega prebivalstvu. S tem je sedaj pač zaključena akcij« za ne* posredna povračila potresnih škod; nastati pa mora druga, ki bode a primernimi napravami posredno odvračala nasledke potreaa. Ta druga akcija je mnogo inienitnejta, ker bode po svojih učinkih trajnejša. Preverjen sem namreč, da je lanski potres, ki je prinesel toliko strahu in groze v naše mesto, imel tudi svojo dobro atran. Ono usodno noč ni probndil Ljubljančanov le iz krepčilnega telesnega spanja; temveč — tako upam — zbudil jih je tudi iz onega nevarnega duševnega mrtvila, ki onemogoča je vsako podjetnost. In ako ae začne sedaj, kar iz vsega srca želim, v trgovskem ia obrtnem ozira v Ljubljani novo življenje in gibanje, tedaj bodi visoka c. kr. deželna vlada temu gibanja pokrovi -teljica in pospeševateljiea. Gospoda moja! Mestne uprave za bodoča leta čakajo važne naloge, ki so vse neizogibne in katerih se nameravam jaz s požrtvovalnim sodelovanjem občinskega sveta lotiti takoj in z vso energijo. Pred vsem omenjam izdatne regulacije incsti, katera je po potresu nujna postala. Z regulacijo v tesni zvezi je kanalizacija mesta. Zato bode moja skrb, da dotični — več let že obstoj .či — od o-k svoja posvetovanja pospeši in to tem bolje, ker vem, da bxle Ljubljana po provedeni regulaciji in primerni preuredbi kanalizacije postali jeduo nijzdravejših mest naše države. Z regulacijo v zvezi so pa tudi ona dela, kiteia bi se, Če se csuši barje, imela izvršiti v na^em mestu M •'ii.ii namreč nova obrežja ob obali straneh Ljubljanice. Žito bodem, kolikor mi bo lo v novem uradu mogoče, prizadeval si, da se to vprašanje, ki je poleg tega važno v gospodarskem oziru za naše na barji živeče someščane, kar najpreče mogoče privede do ugodne reštve. V zdravstvenem ia prometnem ozira je želeti, da se v Ljubljani postavi vsaj jedna pokrita tržni, a j zato bodem občinskemu svetu v kratkem predložil knukretue nasvete v tem oziru. Pogodba glede upeljave električne osvetljave je že podpisana in bodoče leta že bodo L ubijani žarnice in obločnice po njenih uleah utiskale pečat modernega mesta. Poleg lepše in v zdravstvenem oziru iig dn (še, dobi mesto naše s tem tudi cenejšo luč; atnktridna moč, ki sa bod^ v motorjih za neznatno odškodnino cdlajila, pa bode velike koristi za male obrtnike. Skrbet! b >de nadalje za sezidavo posebnega poVopja za obrtne strokovne šele in za razširjavo tega u'nega zavoda tako, da bode obsegal vse 8 roke obrti, lato tako za ustanovitev višje dekliške šole in za stauovanje i»ti. Dobro vedoč, kako veli* cegt pomena sta oba ta dva učua zavoda za Ljubljano, bodo moja skrb pospeševati ju kolikor le mogoče Glede na množeči ee promet potreba bode polagoma odpraviti sedanje lesene mostove v mestu t r jih nadomestiti z drugimi s ilidne konstrukcije. Jeden teh rao-itov, upam, da hod j še letos mogoče dovršiti; dalje pa v tem oziru nameravam v bodo- čem leta staviti občinskemu svetu primerne nasvete. — Tudi bode z ozirom na množeče se število prebivalstva in pa na večjo raz leglo 31 mesta, katera nastane veled Sirje projektovaniu ulic, skrbeti za cena občila in jaz bodem tudi tej zadevi obračal vso svojo pozornost Za vse to in sa nekatera drage naprave, o katerih tukaj posebej govoriti bi bilo prezimaino, treba bode pred vsem denarja, veliko denarja; upam pa, da nam bode z dobro preudarjenimi in srečno uravnanimi finančnimi načrti mogoče vaa ta vprašanja rediti tako, da ne obremene preizdatno on sta, katero se bode seveda za neke žrtve moralo odločiti. S politiko so meni in obfiiuskema sveta, katerega čakajo tako važno gospodarske in upravne zadeve, ne bode pečati; odtegnjeaa je po večjem delokroga občinskih zastopov. Vender pa moram o tej slovesni priliki izjaviti, da nikdar ne bodem pustil iz nemar, da je Ljubljana po ogromni večini svojega prebi' valstva slovensko mesto ia da mi jezato kot vrhovnemu nje upravitelja sveta dolžnost ozirati se na to okolnost. Do te izjave obvezan sem tem bolje, ker nam zgodovina tega — kakor nam ime jasno razodeva — po slovenskih naših pni dedih ustanovljenega mesta priča, da se je po skupnem prizadevanji posvetne in duhovske oblasti skušalo zagrniti slovensko njega lice. Ta nakana se, hvala za to Žilavosti sloveaskega staaovaištva, ni posrečila. Ich w 111 aber aach hoffen, d h s a i i h u -liche Versuche uie mehr uaternommen vverden Garne nrkeane ich au, da sich die iu-tionale Minderheit der Bjvolkeruog das K oht der vollen relativen Gleichitellung in nnserer scloien Landeshauptstadt ervvorben hat u nI ich w rde der erate sein, der s;ch einer Sjhaui'uruag dieses Reehtes, vveau sie — und osi es von vvsm I immer — versueht vvarden solite, v* .derst-tzen wird. I Ich ervvarte aber auch mit voller Zuveraicht, dass seitens der nationalen M nderheit der Bivolkerung die erbgese88enen Rechte der autocutomn Mehrheit derselben stets und im vollen Maas-s respaktirt WSff• den, dass daher eia E a^.-.tT ia dieselbaa nicht ge-schehen wird. Ist dies nua einja.il der Fali, dann wird die gesammte Bevo keruug Laibachs, dem er-babenen \Vahlspruche uaseres ritterliclnon Moaar-chen folgend, viribus unitis aa dr Arbait ftir ein sob o ne res, g.oiseres uul glii :klicheres Lnbach za iiaden sein. Moge es die Gunst der Verbiiltniese erlauben, dass dieses eintia :htige Wirkea vviiarend meiner Amtstha igkeit zu Stonde k;i ue ! Dovolite mi, častiti gospodje tovariši, di se posebej k Vam izpregovorim nekoliko beneđij. Skoro oog'asno izkazali ste mi svoje zaupanje. Hvala Vam na tem. A kakor me to po jedni strani veseli, ker vidim, da prizuavate moje dosedanje delovanje; navdaja me po dragi strani 8 črno skrbjo. Prijateljsko razmerje, ki vlada mej nami, utegnilo bi usodno postati za mestno upravo. Prijateljstvo rado spre-gledava slabosti ia odpušča napake. In kdo nima oboj.h?! Lahko hi so torej zgodilo, da bi mi jedno ali drugo slabost, jedno ali drugo napako zaradi prijateljstva spregledati in odpustiti hoteli, dasi bi to bilo na škodo mesta. Zato Vaa pa prosim: Ne imejte obzirov do mene i n ne pot rp 1 jen j a 1 menoj!" Celota zaradi atoma ne sme nikdar ikode trpeti. Ako torej prideta do spoznanja, da ste se v meni motili ali da meja delovanje kakorkoli Škoduje mesto, povejte mi to naravnost in brez vaacega obzira in jaz bodem oni trenotek, ko iz-previdim, da ne uživam več Vašega zaupanja, naklonjeni raj častni urad izročil v Vaše roke nazaj. Blagor Ljubljane na4 vse! — to bodi geslo nam vsem. Blagor pa Ljubljani, gospoda moja, pred vsem, da jo je sreča pripeljala v varno zavetje mogočne naše driave, a katero sedaj že preko šest sto let deli veaele in žalostne trenotke. Ponosno morem reči, d* je naša deželna prvostolnica vedela vedno ceniti ta svoj položaj, zato nam pa zgodovina spri čuje o plemenitih činih požrtvovalnega domoljubja s katerim se je vedno odlikovalo državi in prejasni dinastiji iz srca ndano ljubljansko prebivalstvo. In, gospoda moja, vem, da govorim iz srca tega prebivalstva, ako Vaa prosim, da se z mano vred spomnite v tem trenotku onega prejaanega tolaž* uika, ki je takoj po usodepolni lanski katastrofi prihitel mej nas in izrekel za nas vse tako tolaž-Ijive besede: Ljubljani se mora pomagati. Pozivljem Vas torej, da se z mano vred združite v klic: Našemu dobrotljivemu in viteškemu vladarju, Njegovemu Velečastva cesarju Frana Josipu: slava slava! slava! — Vsi nivzočniki zaklicali 80 navdušeno trikrat .živio" in „slava" ! S tem govorom, ki je napravil velik utis, bil je oficijelni del slavnosti končan in po kratkem pogovoru z mestnim županom odšel je gospod dvorni svetnik 8 svojim tajnikom is dvorane. Novi župan gospod Hribar vzprejel je potem čestitke občinskih svetnikov, magistratnih uradnikov in dragih zastopnikov. Gospodu magistratnemu svetnika Vončini, ki je v imenu uradnikov pozdravil novega župana, odgovoril je gosp. Hribar, da pride kot prijatelj mej mestne uradnike, ker je prepričan, da le ti vestno vrše težavno svojo nalogo. Deputaciji gasilnega društva odgovoril je gospod župan, da ve ceniti zasluge tega prekoristnega društva za mesto ljubljansko in da bode z vsemi močmi rad pospeševal razvoj tega društva. Gospod župan zahvalil se je nadalje gospodom mestnim župnikom, šolskima nadzornikoma, šolskim vodjo in ostalim deputacijom. Z iskreno željo, da bi so novemu županu posrečilo, izvesti pri ti slovesni priliki objavljeni pro gram, zapustili so navzoČniki mestno dvorano. \7 IJ11 bij stili, 9. junija. Državni zbor. Polj -.ki list „Czas", ki ima zveze z vladnimi krogi, je jako zadovoljen z delovanjem državnega zbora v poslednjem zasedanju Vlada je vse dosegle, kar je zahtevala za državo od državnega zbora. Več pa po uononju tega poljskega lista treba ni. Dr;a ni stroj naj bode le stroj sa dovoljenje novih davkov, Če pa kaj stori za prebivalstvo, to je pa menda le postranska stvar. Poljski konservativni list potem ptipoveduje, da vlada nima nobenega povoda, da bi razpuičala sedanji državni tono, kakor bi se razvaline v teh potezah prebujale k novemu, cvetočemu življenju. „Pozdravljam vas, cber onele " Roke obeh mož so počivale druga v dragi, ia njih pogleda sta se srečala z mežikajočim, negotovim smehljajem, — kakor dva avgura, ki se poni« mbno izpogledata. „Prosim, sedi — ali kadiš jako ali malo?1* „Jako, ljubi stric, ako ti je všeč." „Apropos — ti se vender odrekaš kakor jaz običajnemu ganljivemu svidenju?" „S krvavečim srcem, dragi stric; a prosim ognja". Stara ekscelencija je premerila svojega nečaka z nasmehom tajne zadovoljnosti. .Tu, mladič. In kako dolgo j« že od tegi, kar se nisva več videla ?* „Pet let ljubi stric." „Kdaj si dobil mojo brzojavko V" .Včeraj zvečer, dve uri pred prihodom v 13e-rolin. No5 sem porabil za spanje, kajti bil sem trikrat št iriindvajset ur na potu — vrh tega sem se moral predstaviti vnanjemu uradu — potem sem hitel na kolodvor, da se izročim vaši službi. — Ako sem prišel prepozno, kaznite me." „Jaz ne kaznujem nikoli, kakor sam veš." Oba »o nasmehneta. Ponižna udanost na jodni in ugledna strogost na drugi strani je bila le gluma, objestna parodija nekdanjega občevanja, kar je obema napravljalo na tihem veliko veselje. .Sicer ti rečem," nadaljuje ekscelencija in si potegno nežno, ozko desnico, katera je bila bela kakor roka deklice, na lahko prek ušesa, „da se mi vidiš prav čvrst in zdrav, skoro preveč za moje svrhe." „Stanibul skrbi za svoje ljudi, ljubi stric in kake namene imate v inislib?" — „0 tem kasneje ljubček. — Pred vsem bodi tako dober in mi odgovori na to ali ono." „Prosim." „Ad 1. tvoji dolgovi?" „V kateri veljavi, ljubi, stric, — pijastri, franki ali marke?" „Meni so najljubše zadnje." .04.400 mark." .Ali odločno zahtevaš, da ti očitam?" „Očitanja zame nimajo dosti vrednosti, ljubi stric." „A to, da jih plačam, to ima vrednost?" „Bi-li bilo neuljudno, ko bi rekel: ne?" „Kdo jih naj torej poplača? Leon pomiga z rameni. .Torej?« „S ponosom čutim, da sem odrasel vaši vzgoji, ljubi stric. Meni je bratski nasmeh, s katerem sva se danes srečala, dražji nego izplačani dolgovi." nTi se torej bojiš, da bi prišel vnovič v dušno odvisnost?" „Da odgovorim odkrito, — da." .Torej dobro, — in ako ti ponudi tovariš to ljubeznivo uslugo?" „C est autre ohose. — Srčna hvala ljubi stric." „To je torej končano. — Daj mi o priliki list, da ga podpišem. — In zdaj ad 2.: Ženske?" Leon se nasloni nazaj in puhne dobel oblak pred se. .Molčiš?« „Čemu bi govorila o ti malenkosti? Upam, da sem delal čast svojemu učitelju, ljubi stric." „Ti ljubiš torej vse po vrsti?" „To je čisto naravno. Ljubiti in ae od ljubezni motiti ne dati, to je moje geslo kakor vaše." „Vrlo, vrlo! To bi bile torej ženske, — a žena?" nKatera pač?" „Katara si si izbral za soprogo, da te na bi motila.11 (Dalj« prih.) zbor, o katerem ve, da jej vse dovoli, kar želi. Kakšna bode nova zbornica, tega pa ne more vedeti, čakala bode torej vlada, da ee Janji zbornici poteče njana doba. Potem pripoveduje ta list, da se vlada tudi v novi abornici misli držati dosedanje svoje politike, naj bodo že razmere take ali take. Dunajsko občinsko vprašanje ne bode imelo nobenega upliva na vlado, kajti stvar je le krajevne važnosti in dr. Lueger ostane le krajevna velikost. Delegaciji. Vojni odsek ogerske dehgacije je t soboto imel sejo. Delegat Milanich je vprašal vojnega ministra, če že misli osnovati tretjo vojaško akademijo z madjarskim učnim jezikom. To je namreč že stara želja Madjarov, ki se slednje leto ponavlja v delegaciji. Vojni minister je odgovoril, da ae razmere sedaj glede osnove te šole niso nič pre-menile. Sedaj že zadoščata popolnoma obstoječi akademiji in ni treba osnovati še nove. Ko bi se pa potreba pokazala, bode vojna uprava sama predlagala, da se tretja akademija osnuje. Na predlog Munnichov sa je potem sklenilo, naj vojna uprava predloži posebno predlogo delegacijama, kadar se pokaže potreba za tretjo akademijo. — M -.uljari mislijo vojnega ministra interpelovati, zakaj so v velikem številu prestavljajo madjarski Častniki iz skupne vojske k honvedom. S tem se slabi inadjaiski živelj v skupni vojni. Madjari bi menda radi tudi s skupno vojuj zapovedovali. Sploh hi ogerska delegacija za vse stvari bolj zanima kakor avstrijska. Večina avstrijskih delegatov misli, da delegacija nima dražega namena, kakor dovoliti zahtevane milijone. Madjari pa slednje leto pokažejo, da ima delegacija zares tudi kaj govoriti. Posledica tacega različnega postopanja je, da ima ogerska državna polovica velik upliv na skupne državne stvari, «-v-htrijeka pa nobenega. Učenje veronauka po židovskem učitelju. Poslanec Chctkovvski je v državnem zboru n davno pripovedoval, da v Krakovu večkrat ž.dovski učitelj uči katoliške učence veronauk. Pokazalo ne je pa, da stvar ni povso tako, kot jo je omenjeni poslanec naslikal. Na neki šoli v Krakovu imajo jako malomarnega kateheta, ki mnogokrat ne pride v šolo. Mi ne vemo, ali ga zadržuje politika, ali kaj dru-zega. ča kateheta v šolo ni, iu js veronsuk mej drugimi urami, eo katoliški otroci običajno ostali v sobi, kjer je židovski učitelj učil veiouauk, to pa le zaradi tega, da niso bili po vse brez nadzorstva. Umestno to vendar ni bilo, kajti katoliškim otrokom, ki eo slišali, kako uči veronauk židovski učitelj židovske otroke, ao se morali verski pogrni začeti mešati. Zato se je odredilo, da se otroci odpošljejo V druge dvorane, kadar se tedaj uče BVfetol predmeti. Uataja na Kreti. Urška vlada je že zgubila Tes pogum. Ko to zastopniki velevlasti malo od ločneje nastopili v Atenah, je že grška vlada jini javila, da ne misli prisvojiti Krete, in sploh ne misli začenjati boja To se je tudi i m.s lo po raznih listib. Grki nimajo poguma laČenJati boja posebno ker jim manjka denarja. S tem, da je Grška kar nakrat se umaksila, j« pokazala, da nima sposobnosti za tisto ulogo, katero bi rada igrala v ori jentu. Črna gora in Srb'ja 1870. leta ni it* na nikogar se ozirali, ko sta začeli vojno s Turčijo. Grki mislijo, da so poklicani nastopiti nasledstvo Turčije, a jim manjka vseh potrebnih sposobnost ij. Odlikovali so se vedno le v ovajanju Bolgarov Turčiji. Ko je bila Vzhodna Humelija se zjediuila z Bolgarijo, so bili v Atenah močno nezadovoljni, misleč, da mora Vzhodna Humelija kdaj pripasti Grški. Sedaj se pa Grki ne upajo uiti poskusiti, da bi si pridobili Kreto, kjer bi jih vsaj krščansko prebivalstvo veselo pozdravilo. Strahopetuoit Grške bode močno škodovala grškemu uplivu v Makedo niji. I »usedaj so mnogi Makedonci pričakovali, da jih kedaj osvobodi Grška, a sedaj pa vedo, da od te strani nimajo osvobojenja pričakovati. Dopisi. Ir l-oiikega potoka, 8. junija. [Dalje] Pomoči Vam je pa nujno treba tudi še v urugem oziru. Čs kdo izmej Vaa zboli, Bog mu pomagaj 1 1'redno pride zdravnik na pomoč, je bolnik h h ko mrtev, kakor se je to gotovo že dostikrat pripetilo in kakor ae je zgodilo to Vašemu nadučitelju in poaojiluičnemu tajniku. Če je mogoče zdravnika o pravem času dobiti na pomoč, koliko izmej Vas je v tako dobrih razmerah, da bi si mogli plačati zdravnika ? Dalnja trudapolna pot iz Ribnice in ia Loža, iz obeh krajev Čez Nov o vas, zamuda celega dne prouzroči, da zdravnik na more za majhne denarja k Vam priti, in vender Vam je zdravje tako potrebno, ko drugod, še potrebneje, ker imate veliko trpljenja, katero spodkopajo Vaše zdravje. Deželni zdravnik je za celo prebivalstvo le tedaj prave koristi, ako je tudi zares celemu prebivalstvu mogoče v slučaju potrebe klicati ga. Ker ga ne morete imeti vsak dan na razpolago, vsaj na teden jedenkrat naj bi Vas obiskal na naprej določen dan. Tačas vsaj naj bi bila bolnikom prilika dana dobiti zdravniško pomoč. Zdravila, ki bi jih zdravnik zapisal, bi potem donesel lahko poseben poslanec, kateri bi za vse skupaj šel v najbližjo lekarno v Ribnico. Kolika dobrota bi bila to za Vas, ako bi vsaj sem ter tje dobil kdo brez posebnih troškov pravočasno zdravniško pomoč. V Bohinj, kjer so slične razmere, kaker pri Vas, zahaja, ker so za to prosili, vsak teden na deželne stroške zdravnik iz Bleda, Prav tako bi k Vam lahko iz Ribnice. v drugem obziru Vam je Ireba pomoči. Zdravje je zelo odvisno od dobre pitne vode. Škodljive vode pa so poljedelstvu zelo na kvar. Država izdaja vsako leto prav znatne zneske za zboljšanje zemljišč, za odpeljavo škodljive vode in za dobro pitno vodo. Kako bi bilo Vam potrebno, da bi se s streb-lenjem požiravnikov ali na drug primeren način skrbelo za odtok voda, da bi ne nastale, kakor sedaj, povodnji, ki Vam dostikrat uničujejo Vaše pridelke. 11 dobra pitna voda, kako je je Vam treba I In iz lastne moči si ne jednega ne druzega ne morete preskrbeti. Treba Vam je državne in ?elne pomoči, katero bodete gotovo dosegli, če na dostojnem me*tu potrkate zanjo. Kdor trka, temu se odpre; kdor pa molči, kaže, da se mu dobro godi. Prav tako bi bila za ta kraj tudi največje važnosti državna gozdna drevesnica. Gozda je zrn i raj manj, naraščaja pa le toliko, kar Vam ga narava veiluje. Redko kdo premore troške za nakup ia Had' nje potrebnih sadik, kadar gozd poseče Tudi *.e sadke, če pridejo iz druzih krajev, v katerih je drugačno podnebje, ne sprijaznijo rade z Vašimi tli, in vrb tega troški dovozne podraže ceao. Z ito bi bilo treba, da potrkate pri vladi, da bi se Vam napravila državna gozdaa drevesnica, iz ka'ere bi dobivali za primerno nizko ceno sadike, katera bi bile že navajene tukajšnjega podnebja. Za tako bi bila občina Draga, kakor trdijo izvedenci, z ozirom na razne okolščine najbolj ugodna. Ako boste za napravo drevesnice prosili, odposlala bode gotovo vlada g. gozdarskega komisarja k Vam, da ee na lici mesta prepriča o vsem, kar je treba vedeti, predao se reši ugođao to važno vprašanje. — Pri tej priliki b: se lahko ta g)spod preučil tudi o Vaših vodaih razmerah in zaradi vodovoda za pituo vodo poslal bi Vam deželni odb r na Vašo prošnjo gotovo kacega inženirja, da o potrebi in o možnosti ureditve poroča. (Daljo prili.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. junija. — (Banket) Gospod župan Hribar je občinske svetnike, načelnike magistrat ni h uradi v in urednike ljubljanskih dnevnikov povabil z i danes ob 2. uri popoludue na .prijateljski obed" v dvo-raui .pri Slonu*. — (Ljubljanski ,Sokol".> V zaduii odttorovi seji h je določil za društveni izlet v Kranj dan 9 avgusta. I)il,e je odbor pooblastil prd telovadce, da prirede jeden ali dva popoludanska izleta telovadcev in ttobentačtv, združena z vajami v ktetanju, redovnimi in prostimi vajami in prosto zabavo. Da se pogovoie o prireditvi prvega tacega izleta, vabi toiej odbor vse člane, naj se v obilnem številu udeleže jutri zvečer to5no ob 1 ,9. uri prostih vaj v te'ovadnici. Tudi glede na Kranjski izb t je želeti prav obilne udeležbe. — Pogreba bivšega društvenega člana drž. in dež. posl. kau. K. Kluua se društvo udeleži z zastavo. Dan in ura pogreba se h.»deta naznanila po okrožnici. — (Velika vrtna veselica pevskega društva „Slavec") preložila se je na nedeljo dne 14. t. in., to pa vsled tega, ker je nekoliko pred začetkom jako deževalo. Vršila ee bode z vsem prvotnim vsporedom t j s prijaznim sodelovanjem čč. narodnih dam, s petjem, vojaško godbo kegljanjem na dobitke, raznimi ljudskimi igrami, v mraku pa se bode zažgal veliki u metalni ogenj. Po končanem vsporedu bo prosta zabava. — (Pevsko društvo .Slavec") vabi gg. pevce, da se polnoštevilno udeleže današnje pevske vaje aa zbore žalostinke pri pogrebu, svojega umrlega podpornega člana, drž. in dež. poslanca gosp. K. Kluna. — (Sv. Modar d nam ni prinesel nič dobrega. Če bode vreme res 40 dnij tako, kakor je bilo včeraj in tudi danes, utegnemo imeti 40danski april, kakor smo ga sicer imeli šs nekaj dsi pred vremenskim svetnikom. — (Cirkus Guillaume.) Tudi včerajšnja predstava v tem cirkusu, ki si je po svojih elegantnih produkcijah pridobil mnogo simpatij, je bila jako dobro obiskana. Jutrišnja predstava se bode vršila na korist izvrstnemu jockevu gosp. E. Ernestu, kateri je jedna najboljših sil mej vsemi artisti tega cirkusa. — (Na včerajšnji semenj) se je prignalo 683 konj in volov, 308 krav in 106 telet skupaj 1097 glav. Kupčija je bila srednja, najbolje so se prodajale krave s teleti, katere so ee skorej vse prodale; tudi konji so se dobro prodajali, ker je bilo za konje nekaj zunanjih kupcev prišlo. — (Preganjanje slovenskih listov ) Z Dolenjskega se nam piša: če bi se naši klerikalci za cerkve le reči toliko trudili, kolikor se trudijo za agitacijo proti narodni stranki, bi noben Kranjec ne prišel v pekel. Zdaj, ko ni volitev, jim je najhujša skrb, kako zatreti ,Slov. Narod" in ,Hodol|nba*. Vsak duhovnik ve, kdo jo v njegovi fari naročen na ta lista in kdo vse ju bere. Klerikalci so zunaj na deželi s poštarji in raznašalci jako prijazni in zvedo imena naročnikov. Z le ee čuje vsaj vsako drugo nedeljo grmeti zoper ta dva „ajdovnka" lista in ca Kranjskem je največji smrtni greh, ir.'i ta dva lista. Seveda BO naročniki teh listov zapisani v črno knjigo, katere imajo po mnenja DBŠib kmetov v vsakem farovžu, da ve* eventuvalni naslednik, kateri faranov hodi pot v pekel. Toda — prepovedan sad obuja največje poželenje po njem, in tako ae je zgodilo, da ljudje po kmetih prav .Rodoljuba" naj-rajše bero. Jedeu lit pride v 20 lok, a ker se ub, go ljudstvo boji jeze Gospodov, \ ržejo .Rodoljuba*, ko bo ga vsi v vasi prebrali, v peč in mati deoejo hitro pokrov na vrata peči Le tifti, ki so bili že v Ameriki ali so sploh kaj več sveta videli, tisti se Gospodov in njih jezice ne boje. .Rodoljub" se ima prav za prav Ameriki zahvaliti, da š-* hodi na Dclenjsko. Kur je naročnina na ,K'»duljnba* majhna, bi bilo dobro, ko bi Amerikar ci* in me-stjanje naročili po več iztisov in list mej ljudstvo delih. Ljudje sicer .Rodoljuba4 iz previdnosti zazgo. a prej ga dobro prt bero. Zlasti bi bilo želeti, da bi strokovnjaki v kmetijskih rečeh pridno sodelovali pri listu. — (Svarilo) Gospod Fran Saksar, urednik slovenskega lista „Glas Naroda" v Novem Vorku nam piše: V Ljubljani, posebno okpl.U kolodvora ia po nekaterih gostilnah se vrat vtl.k lov na izseljence. V Ljubljani in sploh na Kranjskem ho postale oaobe dvomljivega zuačaja agentje ali IjudilovoJ ter razne, malopoučene slovenske izseljencu hlepa-rijo, ali k izseljevanja nagovarjajo, obečajoČ jim dobro delo in visoko plačo, samo da z^saižijo visoke komisije, delavska razmere v Am nki pa tako malo poznajo, kakor slepec barve. Zgodilo .se je že, da so ljudje hoteli čez Ba-e.l Iiavre, s francusko družbo, katera je najboljša za Slovence i a Hrvate, imeli so v Ameriki kupljena liste, a v Ljubljani bo jih presleparili, da so listki za nič, in jb v Bremen Bildi v žrelo pogoltnega agenta, Zgol iz kuristo-lovhtva za petak ne jemljejo v poštev, da ub izega izseljenca hudo oškodujejo iu od dobre vožnje od pravijo. Dokler ni bilo v Ljubljani ljudilovcev se niso take stvari godile, a ljudje, ki sedaj pr.hajajo sem, se z« lo pritoiujejo gleda ikobljeoja od Ljubljane do Nt w Vorka. Slavno dež. Ino vlado Kranjske in policijo ljubljansko prosim v interesa slovonskih itak usmiljenja vrednih izseljenc-v, d i naj tem sleparjem energično na pratsatopi; rajo naj lovi tatu, nego onegn, ki kli.e: „Primite ga!" V Ameriki bi vajoči Slovenci Bmo VSI odločno zoper naseljevanje rojakov v /jediujene države; pri nas je delo in zasluži k preveč odvisen od pobtike. V jeseni imamo volitev predsednika Zjtdiujeaih d žav, stranke knče: .Varstvena carina) Zlata veljava!* Druga zopet: .Proč s protekcijo, shbidno kovanje srebrnega de narja!" Vse te zmešnjave čuti manjše ljudstvo kakor: mali trgovci obrtniki in delavci. Dokler ni gotovosti v politiki, preneha ves prornet in trgovina, tovarno znpro, po rudnikih počivajo, kredita ni, slabeja podjetja bankrotirajo, na milijone delavcev in njih družin pa pomanjkanje trpi Slovenci, ne v Ameriko, dokler se ne zjasni politično obzorje; ne poslušajte agentov, katerim ni druzega mar, da iz izseljencev denar zvabijo, za delavske razmere pa prav nič ne vedo. — Nesreću) Dne 1. t. m. je ponesrečil 12-letni sin posestnika iti usnjarskega mojstra Ivana Šarla is Stla (občina /Are), Sodi ae, da je po neprevidnosti prišel preblizo sosednemu mlinu, kajti ko je mlinar prišel od kosila, je našel fanta mrtvega. * (Madjari in avstrijski orel.) Pri mile-nijeki elavnosti dne 8. t. m. bi se bila gotos o primerila kaka demonstracija, da se ni pravočasno odstranilo, ob čemer bi se vrli Madjari mogli spod-tikati. Čuvar kraljevske krone Sziavv je zapazil, da so na gala-vozeh, v katerih bi se pri hlavnosti morali voziti on in drugi čuvarji krone ter cesarjevi komisarji naslikani — cesarski orli in da je tudi konjska oprava okrušena s takimi cd srebra nare jeuimi orli. Pravi Madjar pa se ne pelje v takem vozu in gospod pl. Szlavv je to tudi slovesno i* javil. Naročilo ee je na Dunaju brzojavno, da sa mora takoj poaiati draga ekvip^ža brez cesarskega orla, sicer, da s=i čuvarji krone ne udeleže «1avnosti. Kočijaži s v imeli celo noč opraviti, da so s konjake oprave Bneli cesarskega orla. Toplice-Zagorje 9. junija. Neupogljivemu bori tel j u in neustrašenemu zagovorniku slovenskega naroda, kremenitemrj značaju županu ljubljanskemu kličejo o priliki današnje njegove zaprisego krepki: Zivio in slava! Zagorski narodnjaki ; starosta Medved. Dunaj (J. junija. Okrajni zdravniki I. vrste: dr Ignacij Pavlic v Litiji, dr. A. Bi n ter v Kamniku in dr. Franc Zupane v Ljubljani so imenovani višjimi okrajnimi zdravnik v VIII. čivnovnem razredu; dr. Zupane je dobil naslov in čin sanitetnega nad zornika. Dunaj 9. jun;ja. V avstrijske delegacije proračunskem odseku je danes minister unuujih stvarij pojasnjeval unanjo politiko. Obširno je govoril o niHkedonskem in armenskem vprašanju in apOBtrcfiral visoko Porto, naj uspravi znisne odnošaje v svojih pokrajinah, če ne gotovo propade Turčija. Razmere z Nemčijo so boljše, kakor kadar koli, z Italijo pa tudi in t mne in zaupne. Odnosa ji z Ilusijo postajajo jako prijateljski in ga ni povoda za nezaupanje. Odnošaji z Rusijo so najboljši. Jako ostro je govoril minister proti srbski vladi, izrazujoč: simpatije za narod srbski. Bolgarijo je svarit (toluchovvski pred tem, da bi skušala spuntati Makedonijo. Vele\lasti ne bodo trpele nobenih zmešnjav na Balkanu. Avstrija ondu ne želi raztegniti svojega ozemlja. Za njim je govoril dr. Krama? proti trozvezi in priporočal zbli žanje z Rusijo ter svaril Avstrijo pred tem, da bi na Balkanu delovala proti ruski politi!-i, ker bi to bilo nevarno. Carigrad 9, junija. Predvčeraj napali so roparji sestro in nečakinjo dra^omana srbskega In neko Francozinjo na potu v kopališče Jalovo, d\e uri od Mar marskega morja. Moža, ki je je spremljal, so ubili; prvo damo so poslali v mesto z nalogo, da nuj se pošlje v petih dneh 1000 funtov odkupnine. Turška vlada je itoriln potuhne naredbe. B*OKl«15IO.*) Gospod V ,ii .n Triilsir, pOMltnik n krčmar v >I o Ii t"<«in ' pr* dal mi j«> prod kakim \ ol letom ■vojo hifio it, 88 v Mokronoga h pripadajočim ■•mljiscean e i/rcctiim dogovorom, da mi preskrbi gonllnioarfko obrt v tom obsegO, kakor jo je >»n do sndttj v tiati hiši lavrleval. Obljubil mi jo (udi, da hode v ilutajn, nko ne bi politična oblast mani na novo podelila Rostdnicarsko oiu-ti, on mm ■ ■■Uožil h - o jo Rostilnicarsko obrt. v tm-j prid V pismeno kupno pogodbo *>e to nI tako natanko zapisalo. Jas h«-m verjel besedam ^. Antona T ratar |a, katere • ' rabil prod mno^o pričami, pa /.nipal sem mu pr"v.-i* Politična oblast m bottda dati novo obrt , ker je v nfokro* nogn že dovolj gostiln : Anton Tratiti- pa ni ostal nio>.-heseda in ni odložil SVOJO obrti, kakor je prej obljubil, ampak jo prenesel na drugo hilo, — čes, da tc zavezo ni prevzel v pisnu-u i pogodbi, Ker ho tiei'ciu n-r.ariti, sklenil MU (bjaviti to posto-i anje ft, Antona Tiatar-ja v svarilo drugim ljudem, ki hi utegnili kedaj z njim kako pogodbo le ustno, «'o tudi pred pr rami dogovoriti. Trbovlje, dne ti ju !ja L89S< Meteorologično poročilo. Junij čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebu Mokrina v mm. » 94 urah 8. 0. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 733 2 730 G 1.0-7 13 8 ltj-2 sr. jzali. sr. svzh. hI. svzli. J jasno skoro obi. ^0 oblačno 1 Sreduja včerajšnja, temperatura 16*1,* b+ 0*8* pod norniAlom X2\a.33.Gtfl©le3, oor^a dne 0 junija 1896 hkupni državni dolg v notah .... Skapni državni dolg v srebro . . Avstrijska zlata renta...... Avatrijuka kronska renta V a .... Ogtsrska zlata renta 4°',...... Ogerskn kronska n*nta 4"/, .... AvHtro-ogerske banfiuc didneo . . Kreditne delnice........ London viBta.......... NcrnAki drž. bankovci r.a 100 mark /0 mark ......... JO frankov.......... (talijariaki bankovci....... C. kr. cekini ... ...... Dne 8. juni.a 1896. !•/, državne Brefike iz L 1HM po 2t>0 gld. 14-J gld 50 Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 199 . — Dunava r«g. srećko 6*/» BO t00 gin. 196 „ — Zemtj. obć. avatr. 4,,'i°/u zlat« zast. liati — . — Kreditne srečke po 100 gld...... 1!»7 LjnhljanHke srečke......... 89 Kudolfove srečke po 10 gld...... 24 Akcije anglo-avutr. bank« pa 90U K'd . lo3 rrRUjway-dnisr. velj. 170 pid. a v. 172 [^pirnati mbelj-......... I 101 gld 95 it i 01 2' , 122 1 70 , 101 t 40 1x2 80 , 1 80 , 9C4 — L 60 \ 120 10 80 „ l k 9 ■ 44 n 60 ( kr. 50 75 75 27", Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja o bolezni in smrti našega nepozabnega soprogH, oziroma cčeta, brata 111 fctrijca, ges^oda Avgusta Hermann-a trgovca, posestnika Itd. v Kamniku, za mnogo darovane vence in za ipremstVO dragega pokojnika do poslednjegi pooivaliSca, izrekamo s tem vsem dotičnikon nato najpriirantjio zahvalo, zlasti se pa Se zahvaljujemo klavnemu druitvu „Narodna rjtaluica" in slavnemu gasil-noniu društvu v Kamniku. V Kamniku, dno 7. junija 180'). (9618) Žalujoči ostali. *) Za vsebino te/a spina je uredni.st.vo odgovorno le toliko, kolikor doloma v.akoii Moške srajce najfineje narejene ommiafl, mansete, Uras najboljši fabrikat najnovejše kravate nogovicejopiče.periloaea turiste II priporoča najoonejo (906444) Karel Recknagel. CTr.jinijw^dut« avstr. tri. železnic. Izvod iz voznega reda *vel3et"vaa.«Br» od X. 3-ia.n.lja. 1696. Kmlopno omenjeni prihvatni in odhaJ*lni cul oxna£sni to t NrednJecvropMkem vnan. llKrft<], bund-Gmlein, /ril na jaieru, Inomoit, Stcjr, Lino, DuuaJ tu! A 111 h 11 i trn — Ob n. uri in im n zjutraj meiani vlak t Kocnrje, Noro mnato. — Ob 7. uri 10 min, oaobni »lak t Trbli, Puntnbel, B»IJak, OoIotbo, Kra.n* ■enireate, Iijubno, Dunaj iica Hnlitliaii t Koluo0rail, 8tejrr, I^no, lludojerico, Plaonj, Marijina rare, Heb, KranaoT« vare, Karlove Tare, Prago, blpako Ona Amdt(>llcn na Dunaj. — Ob 19. uri G Ti min popoluilne innaHni vi.k v Ki.rrr.li-, N..». meato. — Ob II. uri 60 min. dopoludne oaobni vlak t Trbi>, Pontub.-I, IlulJnk, Otlomo, Francenafeate, Iijubno, Sclathal, Dunaj. — ob 4. uri popoluilnn oiulini vlak t TrblA, ttnlj4k, Ocloveu, lijubiio, ter. Solz-thal v S ilnuL-rii.l, Iiond.Oaatpln, Z«-ll na jeseni, Iiioimut, Nreguuo, (-urili, i; ■ ■ ti i-v ■ i, Parfa, Ntojr, Lino, (Smunden, Urlil, HudejeTioe, 1'laenj, Marijini) varo, Huli, Krancova t*re, Karlovo Tare, Prajru, blpako, Kun -j n.i A m. atotii-n. — Ob ti. uri 3i) umi. avaoer metani vlak t Kočevja, Novo meito — Ob 7. uri 4« min. *Točor oaobni »l»k v I■■ -llli-.l. — Vrbu tt»nu Ob 5. uri S'J min. populudno *aiko nedeljo in |.r». mk v baaae-iUed. 1'rllio«! v lijultl I mu o juž. kol.). Ob li. uri min. »jutrnj iiiobni vlak a T>miaja vla Amstetten, Kolnogrnda, Hir^nica, Inomoata, /.ulla na jer.<-rti, Iit'nd-Oaateitui, I.luoa, St.->r... Omundena, Iselila, Auateea, Djubna, Orloroa, llnljaka, Krameni-feato, Trbiia. — Ob H. uri r.jutraj oaobni vlak la Loso-Illetla. — Ob a. url 11) min / utr.M meiani rlak ia Kočarja, Nurege mvata. — Ob II. uri au«i (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 23 min. rjutraj, ob i. uri n min. popoludn«, ob 6. uri r.O min. zvečer, ob 10, uri 'ia min sveder. (1'oalediiji vlak la ob nedeljah m praanikih ) l*t IIkmI v T<|uI»1|huo (drž. kol.) iz Kamnika. Ob <1. uri .111 min. zjutraj, ob II, Oli lft min. dopolnilno, ob 0. uri ao min. svočer, ob V. uri f«.'i min. svecer. (1'oalodnji vlak le ob nedeljah m praaniklh.) 24.C.S -,Sič«ara 44 Za jedno letenje \Trinkknr) zadostuje 1 zaboj s 30 litri Cena U8 kron franko od poitajfl Slavonnki-Samao. Naslov. Slčara-uprava, pošta Modric (Boana). Službo poštne upraviteljica i^e gOlttodlStaa a dobrimi a|»rl£evNll. — Kje, pove npvavailtvo »Slov, Naroda". (,2412—4) Za večjo trgovino z mešanim blagom na de« Seli išče se soliden in dobro izvežban (9511—9) Vstop 15. do 20. jdnija t. 1. — Ponudba naj ^ pciiljttjn pod ,.St. 1870' upravnUtvu „Slov. Nar.u. Spreten trpki pomočnik j Slovaneo, kippke postave m dobm ignrjnn v niana-faktumi b-r »jvetrijaki stroki, vzorojma 8« takoj i v večjo trnovim mešanega blaga na dežoli. Ponudbo pod iifro S. K. poste restante Ilirska Bistrica. 21^; BaVttskai j'> izAel v Oalj zalogi (8440—9] Šaljivi Slovenec. Zbirka nati olših kratkečasnic iz vsoti stanov. Nabral in izdal Druga povsom predelana In za polovloo pomnožena lmdaja. Str. 308. -- Cena 1K) kr , po poŠti 10 kr. vžkiii n«> • •«•■-• 11 Irtijuili |«-/i*li itd. — Najbolje bo je obucscl pri vt>eb vnanjih boleznih, kakor; i>r«»umi, rrvtaailiurm otri>ii4-iiin, ju In pr«'t«*n;iit»ii|u /ti itd. * t h« sti'f.lt'nit'i t ',1'f. ef«i i. t-. Karola "Wolf-a redilni prašek za živino. I'u l.ii'.i-n pri vseli domačih in koriatnih živalih, kakor pri Uuujlli, «-«lilt, uvi uh, |» i« — i. t It itd., će 'H'i'i'i iPMlIs nIuIiu (>ri-l»at I)ii|u, izvratno Varovalno iredatvo prtiti Uitrtiim li«»lt>aulm. s? 4'nu ,-tttitku k*\ (1224—72) Hsstr~ Fremovanc. "^t*^ — Mnogobrojna pismena priznanja. Uvblra ae v VHakl Irluiml. I.lauia aalOgU pri J«*tlliiem I r.iloUtvitltl ju SC "Ts7v?"olf--a-T lekarju v Vipavi, Kranjsko. j Pazi naj se na varatveno znamko. — Kh^poniIJm no viab ti«u po poAll. [^■■■■■aMaatMIMIIIlllllMsealMIM I— 1 ML r*£uL ■>yfc ilNI'iiiii I il h ii' ifi'■"MfcINUII1 iiJ ili i-----lsWiY^MeMlf WKBBmukak£LajJ TeahtiKlMis^i^ Izdajatelj in odgovorni urednik; J o ni p Nolli. Vsled podiranja hiše v Špitalskih ulicah štev. 6 se prične popolna razprodaja Prodajalo so bodo pod tovarniškimi cenami. Le kratek čas! Laetnina in tisk .Narodna Tiskarne",