Štev. 15.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1908.
Leto II.
,-^E
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠTVO JE V LJUBLJANI
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
E
HOVfi DOBU
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
^E
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN fO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. - UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Govor kandidata dr. Vladimirja Eavniharja.
Cenjeni voliici !
Pred dobrimi 14 dnevi niti slutil nisem, da utegne priti do moje kandidature v tej volilni kampanji Pa stopili so do mene možje, ljubljanski meščani ter mi ponudili kandidaturo za mesto Ljubljano. Odlašal sem sprejeti ponudbo. Ne smatram namreč poslanskega posla za neko častno mesto in še manj kot kako sinekuro, temveč sodim, da je poslanstvo mandat volilcev te vsebine, da delaj in stori poslanec vse, kar bi sicer oni vsi skupaj hoteli in morali izvršiti. Delo, požrtvovalno delo je prva naloga poslančeva.
Sprejel sem ponudbo ljubljanskih volilcev stoprav ko sem prišel do zaključka, da morem v svojem dela polnem življenju dobiti časa za poslančev posel. Ko je iz-vrševalni odbor S. G. S , ki sem mu bil predložil ponudbo ljubljanskih volilcev, soglasno sklenil, da naj kandidiram, sem se vklonil disciplini ter se odločil. Svoj sklep je izvrševalni odbor utemeljeval s tem, da bi bila velika politična hiba, ne postaviti kandidata tam, kjer šteje stranka 'pristašev, in če jih je tudi samo 100. Aktivu^ udeleževati se volitev je najboljša politična šola, kaže pa tudi na politično zrelost, svežost in čistost stranke. Le marastične stranke prepuščajo bojno polje brez boja nasprotniku. To je torej glavni nagib moji kandidaturi.
Toda takoj povem, da niti najmanje na mojo odločitev ni vplivalo dejstvo, da sem rojen Ljubljančan (Živio!), tu vzrastel, tu bil vzgojen. Premalenkostno bi bilo, ako naj bi to dejstvo odločevalo v moji volji.
Treba pa je, da takoj uvodom svojega govora razpršim nekatere dvome, ki bi morda komu hoteli vstati ob moji kaudidaturi, s tem pa hkratu zavrnem nekatera nepremišljena ali pa zlobna očitanja.
Da mi ni treba posebej poudarjati narodnostnega momenta, mislim, da je jasno vsem. Pripadam stranki, ki ji je slovenstvo nad vse, ki sprejme kot dobro vse, kar le koristi narodu slovenskemu, pa naj pride od te ali one strani. Moj narodni prapor je in ostane neomadeževan, preizkušen na celjskega mesta razbeljenih tleh, in ker je neomadeževan, zato stopam jasnim licem v areno (Odobravanje.) Zaradi tega nisem še chovin, kar se nam je z
neke strani očitalo; nasprotno, smo tako zelo demokrati, tako zelo proti vsakemu privilegiju, da odklanjamo privilegije tudi za se, za narodnost slovensko. (Dobro! Tako je I) S stališča demokratizma, pa še bolj s stališča človeške pravičnosti terjamo za narod svoj polno ravno-pravnost in enakopravnost, ravno tako kakor je privoščimo Nemcem ali Italijanom. Enaka pravica za vse, toda nikakih predpravic! (Živahno odobravanje!) Tako bode tudi moje stališče kot poslanec.
Ali več kakor v narodnostnem oziru pričakuje morda kdo od mene izjave v pogledu domače naše politike tembolj ker politična izobrazba splošno v Slovencih ni še dozorela tako daleč, da bi spoznavala še drugo diferenciacijo nego je razlika med liberalcem in klerikalcem. (Res je!) Dolžan sem vam dati to izjavo že zategadel, ker sem sovražnik vsakega slepomišenja in ker mora v tem oziru biti polna jasnost. Tudi v tej točki bi vam lahko na kratko kazal na program S. G. S., kjer je naša veroizpoved točno zapisana.
Sem naprednjak v najboljšem pomenu te besede. Hočem napredek naroda slovenskega na kultur-n e m polju, sporedno ž njim napredek na gospodarskem polju. (Tako je!) Dobro se zavedajoč, da bo „Slovenec na svoji zemlji svoj gospod" stoprav tedaj, kadar bode njegovo narodno gospodarstvo dobilo trdnih tal, smatram napredek na kulturnem in gospodarskem polju za edino mogočo rešitev našega naroda , nositelje tega napredka za edino upravičene, da nosijo ime naprednjak. (Odobravanje.)
Kot tak ne morem biti drugačen kakor a n t i k 1 e-r i k a 1 e n. Toda kot dobro znamenje, kot preokret na bolje se mi vidi, da tudi pristaši S. L. S. nočejo biti več klerikalni, da eden njihovih voditeljev v duhovski suknji perhorescira kardinalski klobuk, ki bi hotel pokriti slovenske naše zemlje. (Ugovori : ni res!) Treba je storiti še oni široki korak od besede do dejanja.
Ali ni samo klerikalizem reakcijonaren, nazadnjaški. Eeakcija dviga svojo pošastno glavo v vrstah, ki so s v o-bodomiselnost vzele v zakup. (Res je!) V istem hipu, ko tako po nemarnem imenujejo božje ime svobodomiselnosti, zatirajo vsako svobodno voljo, vsako prosto kretnjo onih, ki jim ne znajo kloniti vratu prav do njihovih pet doli. (Tako je !)
Zato rečem, sem proti vsaki reakciji, proti vsakemu nazadnjaštvu, pa naj skuša tu ali tam zlesti na površje. Moja duša ne trpi nikakih verig.
Nikakor ne uvidevam, da obstoja vsa svobodomiselnost v geslu „lop po farjih". Nasprotno, sodim, da so duhovniki lahko prav tako koristen stan v slovenskem narodu, kakor so njega ostali stanovi. (Tako je!) Zato me nikdar ne boste videli v onih vrstah, ki bi tolkle po duhovnikih sato, ker so duhovniki. Na kulturnem polju se poskusimo. Z intenzivnim kulturnim delom tekmujemo med seboj in vsako nazadnjaštvo mora izginiti samo po sebi.
Ali, vprašal bi kdo, če si naprednjak, zakaj pa hodiš v tekmo z »naprednjaki" ? Odgovor bodi čisto kratek: ker je splošna sodba ta, da so oni najmanj sposobni voditi boj proti reakciji in uaj se tudi imenuje ta reakcija klerikalizem. (Tako je!) Prosim vas, ti „naprednjaki“ so bili absolutni gospodarji cele dežele, meščan in kmet jim je bil pokoren. Bili so v polni moči, a vzlic temu niso znali svojega nasprotnika, ki ga imenujejo klerikalizem, niti v kali zadušiti, kaj li, da bi ga pripognili k tlom, ko jim je vzrastel čez glavo. Postojanko za postojanko so izgubili, z dežele se končno brez boja umikajo v mesta in tudi tu jih čaka polom. Ali more potemtakem še kdo zaupati takemu vojskovodji, ali more pod takim vodstvom še kdo upati na rešitev? Voliti jih zopet na prva mesta bi se reklo toliko kakor napraviti generala Stijssla zopet za portarturskega poveljnika. (Živahno pritrjevanje.) Napredna ideja je tu, lepa in vzvišena; da pa bo zmagovala, treba je drugačnih nositeljev, kakor so bili dosedauji. Buj ne gre proti napredni ideji, boj gre proti osebam, ki so to napredno idejo izkoriščali za se, s tem pa jo pripravili ob dobro njeno ime. In zato tudi kandidiram! (Prav je! Tako je!)
To torej je politična moja izpoved, da boste, častiti gospodje voliici, vedeli, koga volite. Da je resnična in brez diplomatskega zavijanja, v dokaz vam služi velikolaški-ribniški okraj, kjer bijeta naša kandidata ljut boj proti kandidatoma S. L. S., ki jo oficijelno podpira kranjska nemška stranka.
O nalogah, ki čakajo poslance v novoizvoljenem deželnem zboru vam je podal jasno sliko častiti gospod predgovornik.
Najtežje vprašanje, ki je bo rešiti, je pač; volilna reforma. Volilna reforma je bila neposredni povod nedelavnosti minulega deželnega zbora. Zdaj se je
listek.
Oton Lah.
I.
Tista vila je gotovo najlepša v celem mestu — bela in čista kakor golobica, z vitkim stolpičkom na desni stoji v smehu zelenih oken in balkonov. Za senčno in zračno verando se širi bogati vrt, polu rožnega grmovja in opojnih gredic, tik tja do lene, hinavsko kalne reke.
Estetski siromaki jo zavidajo lastniku.
Vsakdanji ljudje ugibajo mimogrede, da je morala 8tat' precej tisočakov.
In berači so na njenih vratih s kredo načrtali skrivno znamenje, ki pomeni :
»Tu imajo hudega psa. In ničesar ne dado, ne jesti in ne penarja.“
Lastnik vile je bil do nedavnih časov državni pravd-nik Bernardi, lep mož) strogega lica, z lojalnimi uradniškimi brki in sila poštenih potez. Visok je bil in ravno je hodil; ženske so ga še vedno hvalile, dasi mu je segala pleša med sivimi senci že visoko do temena. Govorile so, da je Človek, poln moči, ki je mnogo živel, in so rade ugibale galantne skrivnoti bivših dni, skrite za njegovim resnobnim čelom.
Žena, ki mu je umrla na drugem porodu, je zapustila kopico tisočakov in dvoje sinov, Sašo in Maksima. S tisočaki, kolikor jih ni naložil v hranilnico, si je kupil vilo „Leda“, sinova je pa hotel vzgojiti, da kot vesten član odšteje človeški družbi dva rabna in vrla državljana.
Toda Maksim je umrl za davico, preden je dovršil prvo leto. Saša mu je ostal. Razvil se je, čil mladenič je bil sedaj in dika osme šole. Vsi profesorji so zatrjevali očetu, da tiči v fantu velik talent, če ne celo ženij, in gospod Bernardi je bil nemalo ponosen na lepega in nadebudnega sina.
„Morda me življenje vsaj v njem ne bo prevaralo!“ je včasih govoril inženirju Lahu, ki je bil njegov prijatelj.
„Samo da te ne bi!“ je menil skeptik Lah.
„ iS e bo me, ker me ne sme ; ker nočem, da me prevara. Kar	človek tako	silno hoče, kakor	hočem	jaz	srečo
svojega sina,	to	se mora	zgoditi. Iz nade	se	rodi	želja,	iz
želje volja, iz volje možnost, iz možnosti pride pa resnica. Jaz verujem, da je slučaj pokoren takšni sugestiji, človeške volje so biči	in	gonijo usodo pred seboj."
„In če	ni	tako ?“
Bernardi je prekrižal roke na prsih, kakor vselej, kadarkoli je imel na jeziku lepo in povdarka vredno besedo.
„Potem,“ je vzkliknil, „potem je mogoče, da se moje želje ne izpolne. Potem je mogoče, da Saša ne bo to, kar hočem, da bodi. Potem je mogoče, — ne, če je to mogoče, je mogoče vse : makar da se mi raztrga zemlja pod nogami. In rajši bi, če mi ni usojeno : rajši, preden spoznam, da . . ."
„Hm, veš," ga je nekoč prekinil Lah, „daj roko na srce in priznaj, da so tvoje besede zelo mladeniške, Hvala dneva pred večerom je puhla hvala ; in vsa naša truda-polna skrb je preveč pogostoma le droben kamen, ki ga sune nesreča s samim svojim korakom v obcestni jarek, da more nadaljevati pot. Ampak razumem te, dobro te razumem."
„Ti nisi oče," je dejal Bernardi prezirno.
„No, končno nisem niti državni pravdnik; toda razuinem te, vendarle. Poslušaj : veruješ v neumrljivost duše ?"
Bernardi se je začudil.
B Kakšen je pri tem vprašanju opravek neumrljive duše ?“
„ Povej, če veruješ."
„Ne verujem. Cesar ne moreš iztožiti in ne porabiti kot corpus delicti, kot pričo ali kot obtoženca, v to ne verujem. Škoda, da nisem pisatelj ; to bi bila krasna snov: oče toži vraga za dušo hčere vlačuge ! Hahaha !“ Državni pravdnik je v prešernem smehu obstal sredi salona.
obstruiralo s te, zdaj z one strani. Vse resno delo je počivalo, razvnete strasti niso pripustile niti misliti na veliko revščino, ki se v ujej nahajajo deželne finance. (Tako jel)
Gotovo je, da pri sedanjem volilnem redu, ki je v svojem bistvu star	že	47	let, ne more in ne sme obstati.
Krivičen in kričeč	je	s svojimi	privilegiji toliko bolj, ker
je v državnozborskem volilnem redu zmagal princip, zmagalo načelo splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Zmago tega načela v drugih zastopih znate	za	nekaj	časa odgoditi, ali udušiti
ga ne morete več.	(Tako	je!)	Cisto gotovo je, da pride
čas, in morda ni več daleč, ko se bo za deželni zbor in se bo tudi v ljubljanski občinski svet volilo na podlagi splošne in enake volilne pravice! (Živahno odobravanje.)
Za dosego take volilne reforme za deželni zbor se hočem — kakor tudi g. dr. Gregorič — boriti z vsemi dopustnimi sredstvi, in če bi za enkrat še ne prodrla ta zahteva, ampak se nam dala za sedaj le neka razširjena volilna pravica, naš ceterum censeo bo vedno: splošna in enaka volilna pravica tudi za deželni zbor! (Tako je 1 Živio 1)
Ne rabim tega klica v demagoške s vrhe, ne da bi pomislil, ali je sploh mogče doseči tako preosnovo. Vem dobro, da v sedanji zbornici brez veleposestnikov tega ni mogoče izvršiti. Saj jim ni treba druzega, kakor oditi iz dvorane, zbornica ni več sklepčna in vsako sklepanje o volilni reformi je nemogoče.
Gotovo pa je, da bomo reformo s splošno in enako volilno pravico prej dosegli, če izpremeuimo sedanji volilni red četudi le v eni točki ter razširimo volilno pravico na sloje, ki te volilne pravice doslej še niso imeli, kakor pa, če neizprosno jezdimo na tem: ali splošna m enaka volilna pravica, ali pa nič. (Tako je 1) Kdor tako kriči, ta ni prijatelj take preosnove in kriči le, da bi udušil v sebi klic tajne svoje želje: nikari ničesar izpreminjati. (Besnica 1) Kajti danes ve vsako politično dete, da nobenim potem za sedaj ne dosežemo splošne in enake volilne pravice, ker je danes vlada še ne mara. Da pa jo bo v doglednem času tudi vlada marala, zato vam jamčim. (Burno, viharno odobravanje.)
Brez dvoma je največja anomalija, najbolj kričeč anahronizem današnja kurija veleposestnikov. 83 volilcev ima pravico do 10 poslancev. Na kakšnem bodisi gospodarskem, bodisi socialnem temelju sloni ta pravica, mi je pri najboljši volji neumevno. Zato trdim, da si je tudi vlada prav dobro svesta, daje kurija kranjskega veleposestva nevzdržna; in drži jo samo zategadel, ker je v tej kuriji danes še slučajno večina nemška. Da bi imeli Slovenci vedno v njej večino, prepričan sem, da bi se vlada kar nič ne pomišljala, odpraviti to kurijo ali pa razširiti volilno pravico v njej. (Tako je 1)
Jaz pa se danes te kurije, tudi če začasno še ostane, nič več ne bojim. Pred 10 leti je štela ta kurija še skoro 120 volilcev, danes jih šteje 83. Veleposestvo, pribito na deželno desko, gineva od dne do dne kakor sneg pred žarki pomladanskega solnca. Naravno. Saj veleposestva niso drugega kakor velike kmetije. Kakor male, prav iz istih razlogov ne morejo uspevati velike kmetije. Veleposestvo ujeda samo sebe.
Potem pa je razlika med nemškimi in slovenskimi veleposestvi danes komaj še deset. Tu je hvaležno polje; tu zastavimo svoje delo : naši magnati namesto, da kupujejo grajščme po vsenemškem Štajerskem in bogve kje, naj jih pokupijo raje na Kranjskem. (Odobravanje 1) Ako pa smo Slovenci enkrat v tej kuriji, potem lahko ž njo naredimo, kar hočemo, zlasti če bo na vseh straneh še tako silno globoka želja po splošni in enaki volilni pravici.
Toda velika neodkritosrčnost tiči v boju sedaj vladajočih strank proti veleposestvu; zlasti je ta neodkrito-srčnost na strani narodno-napredne stranke. Deset let so bili zvezani ž njimi, tesno zvezani, ne samo platonično, ali je takrat kdo poskušal predrugačiti to kurijo veleposestnikov ? in so se li takrat razni „veliki* Sokoli ženirali nemških glasov ne samo pri raznih glasovanjih, ampak tudi pri volitvah ? In še danes bi bili za to kurijo, ako bi Nemci le hoteli biti na njihovi strani. (Bes jel Tako je!)
In tu pri tej točki zastavljam glavni dementi svojega govora, dementi na podtikanja in laži, ki so kot take sicer prozorne, ki pa vendar utegnejo premotiti koga, da bi jim verjel. Proglašam slovesno kot neresnico, da sem za te volitve sploh s kakim dogovorom vezan bodisi na S. L. S., bodisi na Nemce! (Odobravanje 1) Mislim, da ta izjava moža zadostuje vsakemu možu. (Pritrjevanje 1) Zadostuje naj tudi bratom Sokolom, ki jih „Slov. Narod" tako fri-volno hujska proti meni. Bavno s tem, da pošiljajo Sokolstvo v boj proti moji kandidaturi, kažejo, kako malo jim je na tako srčnih zadevah naroda slovenskega, kakor je Sokolstvo. Igrajo vabauque; vloga pa jim je narod slovenski! (Tako je!)
Zato bodi odkrito in javno povedano, da ob volitvi računam ravno na najnaprednejše glasove, na glasove onih, katerim današnja brezplodna in za našo narodno stvar skrajno škodljiva slovenska politika že preseda, na glasove vseh onih, ki še niso izgubili upanja na boljšo
dobo v zgodovini slovenskega naroda, na dobo kulturnega in gospodarskega napredka, na novo dobo dela, ki naj nadomesti sedanjo dobo strankarskih prepirov in bratomornih bojev. (Odobravanje.)
Prav taka neodkritosrčnost, kakor v boju proti privilegijem veleposestva, je tudi v klicu po splošni in enaki volilni pravici. No, S. L. S. verujem, da si odkrito želi take reforme, četudi samo zategadelj, da pridobi veliko večino v deželnem zboru. Matadorjem v narodno-napredni stranki pa na odkritosrčnost te njihove želje ne verujem.
Saj ni še daleč čas, ko je njihovo glavno glasilo z odurno ošabnostjo se obračalo proti takemu razširjenju volilne pravice; ni še daleč čas, ko je eden izmed voditeljev z naivno odločnostjo izjavil: mi smo buržoazijci. In ni niti 14 dni temu, ko je „Slov. Narod" dokazoval, da plačujejo mesta s/4 vse^ doklad k direktnim davkom, ostala dežela pa le */*• Ravno isto glasilo je pa dokazovalo potem, ko so ga razmere bile prisilile ugrizniti v kislo jabolko ter priporočati splošno in enako volilno pravico za državni zbor, da direktni davki pri podelitvi volilne pravice ne odločujejo, ampak indirektni, ki jih plačuje vse ljudstvo, da odločuje krvni davek itd. Danes zopet, ko gre za resnično razširjenje volilne pravice, reklamuje zase privilegij iz direktnih davkov. Ali je to dosledno?
V isti sapi kliče: nič razširjenja volilne pravice, ampak splošno in enako volilno pravico. Ali so gospodje premislili, koliko poslancev dobe mesta ob splošni in enaki volilni pravici? Kranjska dežela šteje blizo 500.000 prebivalcev. Ako računimo pri splošni in enaki volilni pravici na vsakih 10.000 enega poslanca, dobimo 50 poslancev. Od teh 50 poslancev jih pride na mesta, ki štejejo skupaj 80.000 prebivalcev, osem poslancev, na kmečke občine pa 42 poslancev. To bo prinesla splošna in enaka volilna pravica tem vnetim boriteljem za splošno tn enako volilno pravico. Ali naj jim torej verujemo, da jim je res kaj na tem, če se nasprotno krčevito upirajo vsakemu razširjenju volilne pravice. Ne za splošno in enako volilno pravico, ne za ljudske pravice, za svoje privilegije jim je 1 (Tako je ! Bes je I)
Tako torej stoji z volilno reformo v našem deželnem zboru. Stvar je presojati trezno ter izbiti iz nje, kolikor je ob danih razmerah največ mogoče, varqje narodno svoje pravo in povdarjaje socialno pravičnost. (Odobravanje )
Gospodje volilci, 6uli ste odkrite moje besede. Pro-kleta ošabnost — bodo dejali nasprotniki. Ne ošabnost, ampak velika samozavest govori iz mene, samozavest, ki jo narekuje zdrava glava, krepka dlan in pa veselje do dela. Le brezdelje dela človeka malodušnega, in pa bližina propasti. Malodušnež in strahopetec si potem pomaga z lažmi in obrekovanjem, s, kamnom	izza	plota	in z blatom.
Meni takega orožja ni treba, zato	niste	čuli	niti	imena
mojih protikandidatov iz mojih ust.
Svoje delo pa stavljam v vašo službo. (Dolgotrajno, burno odobravanje.)
Politični pregled.
Iz proračunskega odseka.
Iz Dunaja se nam poroča, da se bode dnevni red v proračunskem odseku z ozirom na obstoječe deželnozborske velitve nekoliko spremenil. Bati se je namreč, da ne bi razprave o gotovih točkah justičnega in naučnega proračuna neugodno vplivale na deželnozborske volitve in se je radi tega sklenilo, to točko toliko	časa	zapostaviti,	dokler
se volitve ne izvršijo.
Italijansko vseučilišče.
Pred nekaj dnevi šele izrazil se je naučni minister Marchet, da je vprašanje drugega češkega, maloruskega slovenskega in italijanskega vseučilišča godno za rešitev in naša vlada je tudi takoj to storila potrebne korake, da uresniči eden del tega vprašanja. Korak pa, katerega je storila v tej zadevi naša skrbna vlada, krasno označuje pravicoljubnost Avstrije do njenih narodov. Pričakovalo bi se, da pride prvi na vrsto narod, ki je največji po številu, to je maloruski, potem slovenski in na zadnje maloštevilni italijanski, toda pri nas je ravno narobe. Najprej se mora zadovoljiti Italijane, potem pride šele vrsta na ponižne Slovane.
Italijansko vseučilišče — v prvi vrsti pravna fakulteta
—	je torej Italijanom zagotovljena, gre se samo za kraj, kamor naj ga postavijo. Lahi zahtevajo solidarno Trst, vlada pa se je odločila za — Dunaj!
Iz Srbije.
V petkovi seji srbske skupščine odgovoril je minister narodnega gospodarstva na vprašanje glede trgovinske pogodbe, da je dobila vlada iz Dunaja obvestilo, da je trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko sklenjena. Nato se je začela budgetna razprava.
Rusko-kitajski spor.
Busko-vzbodnokitajska železniška družba zahteva v smislu pogodbe iz 1. 1896. od kitajske vlade, da se ji poveri policija in uprava v mandžurskem mestu Karbinu. Kitajska vlada pa noče ugoditi tej zahtevi, češ, da je imenovana železniška družba trgovsko podjetje. Tozadevna pogodba podpisala se je svoječasno samo v francoskem
besedilu, ki se pa od kitajskega nekoliko razlikuje. Kako stališče bodo zavzele tuje velevlasti, je še negotovo.
Rusko-perzijskilspor.
Kakor poročajo angleški listi iz Teherana, je prekoračil oddelek, obstoječ iz treh častnikov in 27 kozakov z dvema brzostrelnima topovoma rusko-perzijsko mejo na poti iz Astarah v Ardebil, ne oziraje se na protest carinskih uradnikov.
Rusija in Turčija.
Glede zadnjih poročil iz Kavkaza, da mobilizira Rusija štiri armadne kore, katere misli poslati na rusko-turško mejo, kakor tudi glede mobilizacije ruskega črnomorskega brodovja poročajo berolinski listi, da so vsa ta poročilo izmišljena oziroma pretirana. Na noben način pa se ni bati vojske med Busijo in Turčijo, kajti slednja bi bi bila Busijo zapletla v vojsko lahko v času revolucije oziroma rusko-japonske vojske. Pač pa se sklepa iz teh mobilizacij, da hoče Busija na ta način pritiskati na sultana in ga odvrniti od nadaljuih koncesij Avstro-Ogrski.
Glede projektiranih železnic v Macedoniji zavzema baje Turška vlada stališče, da so iste le koristne Turčiji in bode podpirala tako avstrijski načrt sandžaške kakor tudi ruski načrt donavsko s avstrijske železnice. Kar se tiče zadnje proge, je Busija z ozirom na 29. odrtavek berlinskega dogovora, kateri jamči Avstro-Ogrski gotove pravice v Črni gori, svoj projekt v toliko predrugačila, da se proga iz Badujevaca ob Donavi ne bo končala v kakem črnogorskem pristanišču, ampak v albanskem pristanu San Giovanni di Medua.
Brzojavna in telefonska poročila.
Bivši finančni minister pl. Planer umrl.
Dunaj 17. februarja. Danes je umrl bivši finančni minister pl. Plener, star 98 let.
Krona popušča?
Došlo ob 2. uri popolnoči.
Dunaj 18. februarja. Danes bo seja vojnega odseka avstrijske delegacije. Vojni minister je izjavil, da bi krona glede vojnih koncesij Madjarom Redaj že odnehala, dočim le prej stala na tem stališču, da mora biti prej uvedena, splošna volilna pravica na Ogrskem.
Avstrijska delegacija in vojne koncesije Ogrom.
Dunaj 17. Danes je imel vojni odsek avstrijske de-jegacije sejo o vojnem proračunu. Delegat K I o f a č je vprašal, ali se vrše glede armadnih koncesij z ogrsko vlado kaka pogajanja. Vojni minister je odgovoril, da nima časa, da bi napačne vesti o tem sproti dementiral. Del. S t a n e k je vprašal glede armadnega in povelj nega jezika. Vojni minister je odgovoril, da o ogrskem povelj-nem jeziku ne more biti niti govora, ravno tako pa tudi ne o hrvatskem. Armadni jezik mora ostati nemški.
Za češčino pri sodiščih.
Heb 17. februarja. Okrožno sodišče je odločilo, da se mora pri tukajšnjem okrajnem sodišču vlagati nemške vloge.
Samomori pri vojakih.
černovice 17. februarja. Tukaj se jeustrelil huzar Schuld zaradi šikan svojih predstojnikov. To je že^četrti samomor v tem polku v zadnjem času.
Diktator na begu.
Genova 17. februarja. Bivši portugalski diktator Franco je s svojo soprogo odpotoval v San Margerita. iKrvoprolitie na Ogrskem.
Budimpešta 17. februarja Med najemniki neke gozdne parcele v Czika-Gyimes-Kosep je nastal prepir. Ude-ležniki so se stepli, nakar so posredovali orožniki, ki so dvakrat streljali.^Dve osebi ste mrtvi, pet težko ranjenih.
Zagovornik sleparjev zblaznel.
Berolin 17. februarja. Zagovornik proslulega sleparja Friedberga je zblaznel.
Ponesrečeni mornarji.
Rim 17. februarja. Trije mornarji so se na ladjici vozili po morju. Nastal je velik vihar, ki je ladjico prevrnil. Dva mornarja sta utonila, enega so rešili.
Dnevne vesti.
—	Dr. Tavčar, deželni odbornik In pravni zastopnik dežele obenem. Dr. Tavčar, sedaj kandidat za deželni zbor v ljubljanskem mestu, je imel v dež. odboru vsled svoje zveze z Nemci odločilno besedo. Kot deželni odbornik je imel 4000 K na leto za to, da ga ni bilo nsgti skoro nikoli v dež. dvorcu, ali pa morda za to, da se je norčeval iz tistih, ki so prihajali k njemu kot dež. odborniku, če so ga slučajno našli. Svojo moč po milosti veleposestva pa je kot „ nesebičen (?!) politik uporabil tudi za to, da je imel p oleg 4000 K še druge velike postranske dohodke od dežele Kranjske. Dr. Tavčar je bil deželni odbornik in pravni zastopnik dežele Kranjske obenem. Kot deželni odbornik je odločal, v kateri zadevi naj se nastopi tožna pot ali naj se izzove pravda, kot pravni zastopnik pa je tako povzročeno pravdo vodil. Tako je bil stranka in odvetnik obenem, seveda ne stranka, ki bi nosila sama nevarnost stroškov ob izgubljeni pravdi, nego riziko stroškov
zadeval je dež. blagajno. Dežela je za Tavčarjevega odbor-ništva imela dosti pravd, med njimi tudi z arhitektom, ki je napravil načrte za dež. dvorec, in ekspenzarji niso bili majhni ; o manjših nepotrebnih in malenkostnih zadevah niti ne govorimo. Tak sistem, ko dela javni mandatar za privatno pisarno, je treba zlomiti. To je nezdravo ozračje, ki kliče po vetru, da ga očisti ! Da pa pade sistem, treba je, da padejo osebe, ki ga vzdržujejo, čas je !
— Dr. Tavčar proti Schwarzu. Na nedeljskem shodu spravil se je dr. Tavčar tudi nad deželnega predsednika Schwarza. Toda, če bi kdo mislil, da mu je zameril v prvi vrsti njegovo germauizatorično delo, bi se jako motil. Zameril mu je najbolj, da stoji vedno na strani »Slovenske Ljudske Stranke", posebno pa, da je izbral za drugo volišče hotel »Union", čegar prag dr. Tavčar le z največjim guusom prestopi. Dr. Tavčar, ki sicer vedno zahaja v nemško-židovske lokale, zgubi grozno na časti, če prestopi prag uajvtčjega in najboljšega slovenskega hotela. To je njegova narodnost! Iz vseh napadov na predsednika Schvvarza je gledala na vseh koncih in krajih gola zavist, češ, vse bi se še potrpelo, samo da bi šel z nami, da bi protežiral mojo kliko, potem bi se mogoče tudi od nas dobila tu pa tam kaka majhna koncesija ali kaj enakega, saj nas vendar poznate iz časov, ko je bila vlada na naši strani, da nismo umazani in da znamo ceniti pomoč proti tem prokletim klerikalcem! Ta zavist gledala je iz napadov, in dr. Tavčar bi se zopet, kakor je to že storil, rad zvezal z Nemci, samo če bi hoteli. Saj ga poznamo 1
— „Star sokolski brat“ dr. Tavčar na kolenih pred baronom Schwarzem. Dr. Tavčar je včasih zelo humorističen človek. Posebno takrat je ta mož humorističen, kadar govori za kako stvar — stori pa ravno nasprotno. Na shodu v nedeljo je silno gromel proti baronu Schvvarzu. Mi, ki dr. Tavčarja dobro poznamo, na to gromenje nismo dali dosti. In res. Včeraj zvečer nam je prišel sporočit somišljenik, da je videl dr. Tavčarja in njegovo gospo soprogo, katera sta se podala v vladno palačo k baronu Schvvarzu, očividno častitat mu na baronstvu 1 Dr. Tavčar bo sedaj seve molčal. Originalen mož je ta dr. Tavčar. Najprej psuje na shodu neuavzočega barona Schwarza, kateremu pa hodi poklone delat 1 Pes Tavčarjevim govorancam je treba pripisovati mnogo resnosti.
— Na shodu narodno-napredne stranke v nedeljo obljubil je dr. Tavčar, da ostane isti kakor je bil dosedaj, in da smatra to za najvažnejše. Torej, če bo izvoljen, zastopal bo uaroduo-uapredno stranko tako sijajno, tako „uspešuo“, kakor jo je dosedaj! Saj je pokazal že takrat, ko- je imel vso moč v rokah, kako razume on boj za napredno idejo, kako razume on boj proti reakciji. Njegova politika je pripravila narodnonapreduo stranko stranko ob vso moč, zmanjševala je njene vrsti od dne do dne, zaigrala postojanko za postojanko, spravila jo je ob dobro ime. Političen boj je ravno s Tavčarjem in njegovim »Slo-venskim Narodom" do skrajnosti posurovel, nehal j e biti boj za načela, opustil se je boj za naprednost, temveč upeljal se je boj proti neljubim osebam, proti vsem onim, ki so bili nekoliko drugega mnenja, kakor prevzvi-šenost dr. Tavčar, vnel se je boj proti vsem onim, ki so zahtevali pošteno in požrtvovalno delo namesto bahavega vpitja in zaničljivega preziranja nasprotnikov. Njegova politika uvedla je pri nas gospodarski boj na uničenje med Slovenci samimi: njegova politika se ni prav nič sramovala najožje zveze z Nemci, če seje šlo za uničenje ali oškodovanje Slovenca drugega političnega mišljenja. V vsem tem hoče ostati Tavčar isti, pozabil je pa pri tem, da nima pred seboj več njemu slepo udauih volilcev, pozabil je, da so se njegovi nekdaj najbolj navdušeni pristaši pač poučili iz porazov in neuspehov, kateri so doleteli »uarodnouapreduo" stranko zaradi njenih kratkovidnih in nesposobnih voditeljev.
Slovensko sokolstvo in pa njega glasilo je kompetentno umešavati se v politično razmerje njega staroste dr. Ravniharja, nikakor pa ne »Slovenski Narod", ki šuuta »Sokole" in sokolska društva proti njemu ter jih hoče s silo privezati v liberalnem taboru, kakor da niso sami dovolj pametni in presodni. Skrajua nesramnost je, da očita ta list izkoriščanje sokolstva dr. Ravniharju, ko ga sam tako izkorišča, da to že vsak razsoden človek vidi. Kdor ni liberalec, je klerikalec, vpije in iaja na(j Sokoli, da je že ves zagrljen. Slovensko sokolstvo in ^ga »Zveza" je poklicana obsoditi dr. Ravniharja, in mu vrata pokazati, če se bode proti njej zagrešil, in »Narod" hi rad, da bi se to zgodilo, in sicer sedaj, ko je volilni h°j. da bi potem imel „Sokola“ kot sredstvo za pobijanje dr. Ravniharja, ko nastopa kot samostojni, neodvisni kau-didat-svobodomislec za deželni zbor. Kajpada 1 Le počasi, ti brihtna buča; saj si že večkrat hotela spraviti »Sokole" in sokolsko zvezo v Malovrhovo torbo, pa se ti ni posrečilo, dr. Ravniharja si blatila in dobila si jih po butici, da imas še danes rog na njej, ki ga vsak vidi. »Slovenski Narod", roko proč od »Sokola"!!
Na disciplino se zanašajo sedaj liberalci. Posebno, ko so uvideli, da ima dr Triller tako malo šans, da bo izvoljen. Proti dr. Ravniharju ne vedo nič tehtnega povedati, ker so sami najbolj prepričani, da je boljši na-
prednjak in boljši Slovenec, kakor oni sami. Dr. Triller pa se je že tolikokrat blamiral in umazal, posebno pa s Proftovo afero, da naj ga sedaj le disciplina še reši. O dr. Tavčarju sicer niso tako pesimistični. No, pa upamo in smo prepričani, da ljubljanski naprednjaki ne bodo tako malo razsodni, da bi ne vedeli, katerega naj volijo. »Slovenski Narod" in njegov štab seveda misli, da če bi postavil za kandidate metlo ali uredniški koš »Narodne tiskarne", bi morali volilci tudi to voliti radi — discipline. Ste pač vsi enaki, liberalci in klerikalci.
— Triller kandidira, meneč menda, da je Ljubljana nekaka razširjena gostilna »pri Roži“. Misel je res dobra, samo izvesti jo je treba. Ge bi kandidiral dr. Triller za junaka kakega francoskega romana, privoščili bi mu izvolitev iz srca, čeprav bi se mu končno poznalo, odkod je mož doma. Ali je za deželnega poslanca dr. Triller! Prokleta revščina mora vladati — ne v liberalni stranki — (poznamo ondi še vedno dovolj sposobnih in res vse časti vrednih mož), ampak v Tavčarjevi kliki, da morajo postavljati kot kandidata tako občepriljubljenega moža, takih duševnih vrlin, take narodne preteklosti, kakor je Proftov prijatelj dr. Triller. Upamo, da celo principijelui liberalci ne preneso več Tavčarjeve komande in morečega njegovega pritiska, in da se mu to pot ne udajo. Z jednim v hiralnico, ker je prestar, z drugim na letovišče, ker je preslab 1 Ge pa liberalci volijo take ljudi, kot sta dr. Tavčar in dr. Triller, potem ne more biti več dvoma, kako stoji z njo. Povej mi, kdo Te reprezentuje, in jaz Ti povem, kdo si! In žalostno bi bilo to za liberalce 1
— Deželnozborska volilna reforma ali dr. Triller klerikalec. To je za naše liberalce nekaj, za kar sami ne vedo, kam bi se djali s tem. V istem dušku, ko »Narod" prinaša dr. Trillerjev govor z nedeljskega shoda, se obenem tudi zaletava v dr. Ravniharja glede njegove izjave z ozirom na volino reformo. Seveda je to zopet vse lepo zavito, izkvarjeno, kajti dr. Ravnihar se ni, kar lahko priča celi sobotni shod, nikdar izjavil za tisto volilno reformo, katero je sestavila kleri-kalno-nemška zveza, kakor trdi lažujivi »Narodov" poročevalec. Na drugem mestu priobčujemo do-slovno izjavo dr. Ravniharjevo, ter samo prosimo, da se ž njo primerja sledeča, po »Narodu" povzeta dr. Triller-jeva izjava: »Tretja točka mojega neizprosnega načelnega uaziranja pa bi bila ta, da bi — d o k 1 e r s e t a k o -rekoč ne da doseči proporcijonalni sistem — deloval z vso silo nato, da doseže kar najizdatnejše zastopstvo tudi oni del prebivalstva, ki nosi dosihdoble bremena d e -želnihpotrebščin, ne da bi imel tudi pravico posegati v deželno gospodarstvo!" Kaj je to drugega kakor priznanje, da se splošna in enaka volilna reforma ne da sedaj doseči in da se dr. Triller zadovoljuje s čim najobsežnejšim razširjenjem, ki se da doseči. K e r j e pa to isto, kakor pa dr. Ravniharjeva izjava, in če je dr. Ravnihar zato klerikalec, je klerikalec tudi dr. Triller, quod erat demoDstrandum!
— Še nekoliko Kokalja. Naši liberalni bratci so res vredni zlatega denarja, bog jim daj dobro. Lažejo pač kakor bi pes tekel,	in ko se enkrat	zlažejo,	potem	utemeljujejo svojo laž	z drugo novo lažjo. Tako	n. pr.	pre-
vzvišeni predsednik nedeljskega Tavčarjevega shoda. Ko je prišel na dan z lažjo o dr. Ravnikarjevi izjavi v zadevi ravnopravuosti vseh narodov in se mu je to očitalo, je hitro popravil v svoji, v Narodu" izišli govoranci oni pasus, da bi se vsaj nekoliko prilegal dr. Ravniharjevim besedam, pa je zopet spustil v svet novo laž. Ravno tako zavite in izkrivljene so njegove besede glede onih „hajl“-klicev, katerih ni čul živ krst, pač pa dr. Kokalj, ki ga ni bilo na shodu. V »Narodu" beremo, da se je dr. Ravniharju ironično klicalo „heil“, dočim je dr. Kokalj to povedal v onem zmislu, kakor smo že poročali v našem listu. Laž za lažjo,	to je pač najboljša	oznaka	teteka-klike.
No, pa nič ne de,	tak kokoljev plevel	se bo sčasoma	prav
temeljito izplel iz naše slovenske njive!
—	Dr. Šušteršič je	v ponedeljek na volilnem	shodu
S. G. S.	slovesno izjavil,	da ni	zveze z Nemci.	Burno
ploskanje zbranih zaupnikov je pokazalo, koliko narodne misli in poštenosti je med pristaši S. L. S. In vendar zveza z Nemci obstoja. Dokaz za to so ure in ure trajajoče konference dr. Šušteršiča z dr. Egerjem, dokaz je kandidatura notoričnega nemškega pristaša okrajnega glavarja pl.	Detele, dokaz je	izjava	Kočevcev, da bodo podpirali Bartola in Jakliča,	dokaz	je popolno	mol-
čanje »Slovenca" k zadnjim sodnim imenovanjem na Štajerskem, pri katerih je vendar zadeta tudi »Kmečka zveza", zaveznica S. L. S. 1 Dokazov bi lahko našteli še več. Kako je mogel potem dr. Šušteršič tako samozavestno izjaviti, da ni zveze z Nemci ? Zelo lahko! Njegovi pristaši mu še slepo verjamejo in v svoji zaslepljenosti ne razumejo glasnega govora dejstev. Edini tisti pa, ki vedo za zvezo, namreč Nemci, imajo od nje toliko koristi, da je ne izdajo, kakor tudi zveze z napredno stranko niso izdali, dokler se ni razbila. Zdi se nam, da se od cele S. L. S. edini dr. Šušteršič pogaja z Nemci in je pri tem tako previden, da
se vsako pismo, ki pride od dr. Egerja, mora Šušteršiču osebno izročiti! Gemu bi tudi trebalo S. L. S. zveze z Nemci ? Stranka ima s svojo organizacijo neomejeno moč v deželi. To politično moč mora vlada upoštevati in strankine zahteve izvrševati brez ozira na peščico Nemcev. Zveze z Nemci torej ne potrebuje S. L. S., pač pa dr. Šušteršič zasvoje samopašne namene. Dr. Šušteršič upa na resortno ministrstvo in ve, da Nemci njega kot Slovenca in zlasti napredni Nemci njega kot klerikalca ne bi trpeli na ministrskem stolcu — zato sije treba Nemce zavezati na se s tem, da se jim pomaga do moči na Kranjskem, kjer se Nemci čutijo slabe in si žele moči, kakor nikjer drugod. Tega dr. Šušteršiča, ki se z Nemci veže, pa Nemci ne bodo pobijali kot ministra ! Da pri tem 8. L. S. riskira svoj obstoj — kajti prepričani smo, da mora stranka trpeti škodo, če se izve, kako je njen vodja dr. Šušteršič narodno in gospodarsko oškodoval ljudstvo — kaj je dr. Šušteršiču zato ? On je že prerezal vse vezi, ki ga vežejo na slovensko ljudstvo, odselil se je s svojo rodbino od nas na Dunaj, svojega sina vzgaja v Kalksburgu v istem zavodu kakor baron Schvvarz. Dr. Šušteršič se je torej pravočasno spravil na varno. Kaj je njemu zato, če stranko in z njo vse slovensko ljudstvo doleti velikanski polom, če le on doseže svoje osebne namene V !
— Volilna reforma za deželni zbor je danes točka, okrog katere se vrte vsa druga vprašanja bodočega deželnega zbora. Naša stranka stoji, kakor smo že tolikokrat poudarjali, odločno na stališču splošne in enake volilne pravice, in to je tudi poudarjal na sobotnem shodu kandidat g. dr. Vladimir Ravnihar. Prepričani smo pa, da je ta naša zahteva za sedaj nedosegljiva, ker jo Nemci za-prečijo lahko že z izhodom iz zbornice. Zato nam je dobro došlo vsaj za začetek čim največje razširjenje volilne pravice, ali s tem nikakor ne odstopamo od svoje kardinalne zahteve po odpravi privilegijev in predvsem uresničenju d eže 1 n o zbors k e g a volilnega reda na p o d 1 a gi s p 1 ošn e in enake volilne pravice. Z vsemi svojimi močmi bomo delali na to, da se ta naša zahteva čim prej uresniči.
— Imenovanje. Mlekarski potovalni učitelj kmetijske družbe kranjske Jakob Legvart je nameščen kot mlekarski kouzulent za Kranjsko in dodeljen v službovanje dež. vladi v Ljubljani.
— Ogenj. Včeraj popoldne je gorelo v skladiščih Kranjske stavbiuske družbe v Ljubljani. Ogenj je povzročil električni kratki stik. Ogujegasci so pod vodstvom g. L. Štriclja ogenj hijro pogasili in preprečili velik požar. Škode je par sto kron.
— Za slovenske srednje šole se borimo že več desetletij. A kaj smo dosegli, oziroma kaj so doslej dosegli v tem oziru naši slovenski poslanci ? Na Kranjskem nižje gimnazije slovenske (kjer se pa nemščina in grščina še vedno poučuje v nemškem jeziku), na Štajerskem v Celju in Mariboru slovenske gimnazijske vzporednice, kjer se pa uče samo štirje predmeti slovensko, ua Primorskem in na Koroškem pa nič. Kar se tiče realk, pa sploh nimamo nobene državne slovenske. Tam se morajo slovenski dijaki že v prvem razredu vse nemško učiti. Raditega jih tudi toliko propade in ne samo manj nadarjeni, ampak tudi veliko jako dobro nadarjenih dijakov. Kajti učiti se predmeta v tujem, nerazumljivem jeziku, tega ne prenese vsak. In če se tudi slovenski dijak prerine z velikim trudom in naporom skozi vse nemške razrede do mature, ga prekaša nemški sošolec, ako tudi ne v duševnem, pa vsaj v telesnem oziru. Slovenski dijak porabi dvakrat toliko časa za učenje, prej ko se privadi nemščini. Ne uči se samo predmeta, ampak učiti se mora tudi jezika. Ne preostaja mu tedaj prav nič prostega časa, da bi tudi svojega telesa ne uril in utrdil. Nemški dijak si krepča svoje telo, telovadi, posveti se lahko raznim športom, kakor drsanju, sankanju, hodi na sprehod in na gore, da se navžije svežega zraka, ki mu širi prsa in utrdi mišice. Slovenski dijak pa tiči med tem pri svojih knjigah, in se trudi in muči, da doseže isto, kar njegov srečnejši sošolec. Telo mu postane slabotno in to vpliva tu slabo na duh. Kajti že vedno je bilo znano, da le v zdravem telesu prebiva zdrava duša, kaka krivica se godi torej slovenskim dijakom. In ako tega ne vpošteva vlada, vpoštevajto vsaj vi, slovenski starši, ki imate svoje sinove v takih šolah. Ge drug ne odpomore našemu zlu, dvignite vsi svoj glas za svoje sinove in zahtevajte enodušno slovenskih šol. In če jih ne dobimo zlepa, pa jih izsilimo zgrda. Poglejte v Prusijo, kjer zatirajo Nemci v toliki meri poljski jezik, da niti v ljudski šoli ne sliši poljski otrok niti krščanski nauk v svojem materinskem jeziku. A starši in otroci so se skupno upirali temu tiranstvu in otroci niso nemški odgovarjali, ampak poljski. Slovenski starši., ali nimate toliko narodnega ponosa in tolike sile v sebi, da bi vi isto storili, da bi tudi vi učili svoje otroke ponosa in zavesti, da bi jih navduševali za s v o j slovenski jezik, katerega bi si sami priborili v v s e h š o 1 a h s 1 o v e n s k i
domovini z važo pomočjo!? Nove sile bodo vzrastle v zdravih telesih, hvaležni vam bodo vnuki, da ste jim priborili trdno, nepremagljivo stališče v svoji domovini. In na naši zpmlji bo gospodar naš rod !
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. V službo se sprejme: — poslovodja manufakturne stroke, B poslovodji mešane stroke, 2 knjigovodja in korespondenta za Ljubljano, 2 knjigovodja in korespondenta za deželo, 2 potnika. 1 kon-torist, 5 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske in delikatesne stroke, 8 pomočniki železninarske stroke, J kontoristinja z daljšo prakso. 1 blagajnfčar, stara moč, 4 prodajalke, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 kon-toristi, 1 knjigovodja, 1 potnik, 14 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske 'stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galauterijske stroke, 14 kontoristinj, 6 blagajničark, 4 prodajalke.
— Zveza kovinskih delavcev v Ljubljani priredi v soboto, dne 22. svečana 1908 v gostilniških prostorih g. Vettra (Pocka), Florijanske ulice št. 6, predpustno veselico pod naslovom : „E n a noč vželezni deželi" z bogatim sporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
— 0 volilnih shodih v ribniškem okraju poroča tudi „Slovenec“, seveda po svoje. Mi smo že priobčili poročila o nekaterih teh shodih, resnična, stvarna poročila, in ne bomo dosti odgovarjali na „Slovenčeva“ zavijanja, saj vemo, da prihajajo edino-le iz zavisti, dase ti shodi našima kandidatoma tako dobro obnesejo, da so volilci s programom naših kandidatov jako zadovoljni, in da naša stvar pridobiva vedno več pristašev. Vsak pametno misleč človek se bo samo posmejal na vso „Slovenčevo“ pisarijo, in naj še tako piše o potovanju „ljudske volje", kakor zasme-hljivo imenuje gospoda kandidata Rusa. Dobra stvar se sama hvali, a taka prismodarija kakor se bere v »Slovencu14, ji ne more niti najmanj škodovati, pač pa le samo koristiti. Le tako naprej, naša kandidata sta prav hvaležna za tako podporo pri agitaciji!
— Iz Domžal. V petek popoldne so nekateri otroci, ko so nabirali suhljad v gozdu Šumberk pri Domžalah našli kakih 400 korakov od mostu, kateri je čez Bistrico na okrajni cesti, katera vodi skozi Domžal« v Ihan, okostnjak kateri je bil že zelo razpaden. Po obleki in po črev-ljih so ga spoznali za Alojzija Cunder iz Spodnjih Domžal, kateri je pred 4 leti obstrelil svojega očeta in mačeho, potem pa pobegnil in nobeden ni vedel kam.
— Požar na Češnjici v Bohinju. Dne 13. februarja je nastal ob polu desetih zvečer ogenj na županovem hlevu, ki se je z grozovito naglico začel širiti po bližnjih poslopjih. Le hitri pomoči sosedov in drugih ljudi, ki so hiteli donašati vodo in gasiti, ter obema požarnima hrambama iz Srednje vasi in Bistrice, ki sta naglo prihiteli na pomoč, se je zahvaliti, da ni več pogorelo nego štiri poslopja. Pogorelo je sledeče: županova hiša in hlev, Štefanov hlev s hišo in Starčevo poslopje. Vnemala so se že tudi okolu stoječa poslopja, a neumorno delujoči sosedje so hiteli polivati razbeljene strehe in so s tem odvrnili š« večjo nesrečo, zakaj hiše so tara kar na kupu. Škoda je zelo velika — zavarovalnina pa neznatna.
— Smrt v vodnjaku. V Sežani so dne 13. februarja našli v vodnjaku na vrtu g. Galattija mrtvo truplo čevljarja Priča Tončiča. Siromaku se je zmešalo v glavi in si je v tem stanju končal življenje. Bolehal je kake tri dni in je le na pol oblečen utekel iz postelje, da ga ni bilo možno več najti, da bi ga bili spravili na dom ali pa odvedli v bolniščnico.
— Električna železnica Matulje-Voiosko- Opatija Ika-Lovran. Ta železnica |e pričela voziti z 9. februarjem
od Voloske do Lovrana, a 15. februarja tudi iz Matulj do Voloske. S tem je vožnja na celi progi javnemu prometu odprta, čez tri leta se je delalo na tej železnici in ravno toliko časa je bila državna cesta razkopana, kakor da bi krti po njej rili. Sedaj je konec tudi tega in državna cesta, da ne bi bila slučajno državna, bi imela sedaj jako lepo lice. Kar se pa tiče prometa na tej železnici, je pa dosedai jako živahen, posebno na progi Opatija-Lovran. četudi so cene jako visoke, namreč 40 v za tja in ravno toliko za nazaj, katere cene se pa bodo, kakor se iz zanesljivega vira dozintje. v mijkrajšem času znižal". Jezikovno vprašanje tudi ni na pravem mestu, ker se bode pa to mirnim potom poravnalo, kakor se sliši, bomo za sedaj o tem še molčali
* Soprog, ki ima 100 žena. Na Angleškem so zaprli v Alberodenu nekega Artura Hyne, o katerem se je vedelo, da ima celo stotino žena. Hyne je nemški jud. Postave je visoke, lepe vnanjosti, ima črne lase ter energičen izraz v licu. Vse svoje fizične prednosti je znai prav dobro vporabljati. Prišel je s pomočjo teh do denarja in žen; le malokatera je bila toliko energična, da je ni preslepila njegova lepa vnanjost in lažnjive obljube. Njegova metoda v tem oziru je bija enostavna. Po časopisih je obelodanil ženitbene oglase. Ko so mu dospele ponudbe, si je izbral vedno najbogatejšo, iz katere bi potem lahko na kak spreten način izvabil denar. Ako je bila deklica bogata, jo je vzel za ženo z namero, da jo po par mesecih, ko se polasti njenega premoženja, zapusti. Njegova specijaliteta so bile vdove, kjer se mu je vedno najbolje obneslo. Naravno je, da je bilo vse njegovo počenjanje znann tudi policiji, a ga nikakor ni mogla dobiti v svoje roke, ker se je znal zelo dobro skrivati pred roko pravice. Na sled so mu prišli le vsled tožbe, ki jo je imel z dvema bogatima vdovama. Redarstvo ga je prijelo, ko je bil ravno pri eni svojih žena. Soproga je plakala, ko je spoznala, da hočejo moža odvesti ter ga prosila še za en poljub predno odide. Hyue ji je odgovoril, da naj se ne vznemirjuje v takem položaju. Nato se je odstranil v spremstvu redarjev.
i 4 i i i i
__________________________
Etika in politika.
Predaval v „Akadeiniji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
====== Ponatisk iz »Nove Dobe". ==
Brošura po 30 vin se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani,
ffip
(k *
i' i '
Fr. P. Zajec
Ljubija 1121. Stari trg: 96
priporoča Bvoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, ščipalce, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in ščipalci se napravijo na-natančno po zdravniškem receptu.
Velika zaloga raznih
žepnih in stenskih ur
zlatnine in srebrnine.
Ceniki za optično blago In separatni ceniki ur In zlatnine se razpošiljajo franko.
Obrtna kreditna zadruga
Dijaški dom
na Poljanski cesti št. 22
sprejme za prihodnji semester še dva dijaka iz nižjih razredov srednjih šol S prihodnjim šolskim let<>m se pa zavod razširi in bode na razpolago več prostorov, ki jih |e treba pravočasno oskrbeti Poinsnila daie vodstvo. 3_i
		
		
Svojo bogato zalogo
vozov
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
PRAN VISJAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskanja. Električni obrat.
Prodajalna:
Miklošičeva cesta 6
nasproti hotela „Union“,
Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana.
«-v*-
******** **** u.v v/A/ v/, u Uji i/n I r\VX 7\r/Y 7V*7T 7v ~
Prva
domača dolenjska žganjarna
Ivan Rakoše i. dr.
 .... Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno K 1— lit. Tropinovec navad K 1 — lit.
Uroinik
III
II
I.
III
II. I.
110 1-30 1 50 1-30 150 1 80
Brinjevec
III.
II.
I.
III
II
I
110 1 20 140
1	40 1 80
2	—
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = ’/io
s,«*..«..	,Slovenec1
od K MO do K 1'20 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfineiših likerjev od K T- do K 1-60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2‘— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
priporoča zlasti obrtnikom pristop k tej zadrugi. Zadružni namen je zlasti obrtnikom preskrbeti kolikor mogoče cen kredit. Vložne vloge obrestuje po 4'la °|o
Uradne ure so vsak torek in petek od 11.—12. ure v Zadružni zvezi, Miklošičeva ulica.
Podružnica v Celovcu
Delniška glavnica:
2,000.000 kron.
LJublianska kreditna banka
"v Hij-a-Toljani —.
Podružnica v Spljetu
Eeservni fond:
200.000 kron.
■v Hij-o-Toljani obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
no 4^ °!	—	■	■	—
Rentni davek plačuje	'	ru	I2	1°	Rentni	davek	plačuje
banka sama.	Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K banka sama.
Cir/vJJ tr cuniimt Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-vJVUJI IV aVUJllll« čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah!	.
Odgovorni urednik: Franjo Feldstem. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke*
Lastnina »Slov. gosp. stranke'-. Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.