* \ * > - Liubljana, četrtek 24 oktobra 1929 Cena 2 Drn S Din. M toDsamst-vo 40 Dio. Uredni&tTOl UnUaoa. Rnafflkva abca 1 Te4efoc kn, 3122, 3123, 3124, 3129 to 3126. Marfi>oc: Aleksandrova cesta 13. Teleioa št. 440. Ceflai Koceoovm flL 2. Te!doc »ter. 190. RofcopM m m vračalo. - Oefesrf po tarife. (JpravnUtvoi UuCiJan*, Pieicrnov« al M Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125, 312«. Inseratni oddelek: Uuhljana. Prežemor olica 4. Telefoo 6t 2492 Podružnica Maribon Aleksandrov« cest it. 13 Tete ton St <5& Podružnica Celje: Koobmvv* olica it 2. Telefon St 190 Računi pri on it tet zavodih. Liubljani St. 11.342; Praha čisto 7S.I80; Wiea Nr. 105-241 Ljubljana, 23. oktobra. Demisija Briandove vlade je v sedanjem trenutku presenetila menda vso Evropo, čeprav je bilo znano, da je dvanajsti Briandov kabinet le prehodnega značaja in da bo sam odstopil, cim izpolni prevzeto nalogo. Ta naloga je tuja prvenstveno zunanje-politične P/iro-de: ureditev reparacijskega vprašanja ter z njo zvezana predčasna izpraznitev še zasedenega nemškega ozemlja. Ko je 30. julija prevzel Briand dedscino za obolelim Poincarejem. se je točno zavedal omejenosti svojega delokroga in je smatral popolnoma pravilno, da je dobil le pooblastilo, da gre v imenu Franciie v Haag na reparacijska pogajanja. Čeprav pa se je mukepolna konferenca v nizozemski prestolnici končala z uspehom, še reparacijsko vprašanje ni in ne bo likvidirano, dokler se ne zaključijo sedanja pogajanja v Parizu, pri katerih so udeležene manjše države upnice, in dokler Youngovega načrta ne ratificirajo vse prizadete države, v prvi vrsti seveda Nemčija in Francija. Prihodnje dni bi se imela začeti tudi pogajanja o izpraznitvi saarske kotline. Za vse to pa je treba še več tednov. Briand se je ponovno obvezal, da bo njegova sedanja vlada odstopila, ko bo končala zastavljene si naloge. Obljubil ie tudi, da bo vse konvencije in pogodbe. ki so v zvezi z reparacijskim vprašanjem, takoj, ko bodo gotove, predlo žil parlamentu v ratifikacijo. Dotlej pa je prosil potrpljenja in je zlasti odklanjal zunanje-politično debato v zbornici, dokler so zaključna pogajanja še v teku. ker bi se s tem oslabila pozicija Francije. Večina poslanske zbornice te zahteve ni hotela sprejeti, čeprav je stavil Briand vprašanje zaupnice, marveč je vztrajala pri tem, da se določi dan za začetek zunanje-politične debate brez ozira na to, ali bodo dotlej viseča ^pogajanja končana in besedilo haaških konvencij godno za ratifikacijo. Večina, ki je vrgla Brianda. znaša samo 11 glasov in je docela heterogena ter povsem slučajna. Znašli so se na enem terenu poleg celotne levice vsi komunisti z Marinovimi desničarji. Taka večina je pač zmožna podirati, ne pa tudi skupno graditi. Opravila je svoje delo s tem, da je vrgla Briandov kabinet, ne daje pa po svoji sestavi niti najmanjšega in-dica za to, kakšna bodi vlada, ki naj sledi Briandu. Te indice je treba iskati v splošni parlamentarni situaciji. Predvsem je treba imeti pred očmi, da velika večina onih, ki so vrgli Briandovo vlado, ne nasprotuje njegovi zunanji politiki, marveč jo odobrava in je celo pripravljena podpirati jo. Nekateri govorniki so sploh izjavili, da zaupajo Briandu, ne pa vsem članom njegove vlade. Z gotovostjo se sme reči. da obstoja tako v poslanski zbornici kot v senatu velika večina, ki je za nadaljevanje dosedanje Briandove politike pomirjenja in zbliža-nja z Nemčijo ter učvrstitve svetovnega miru. Za njo so od dosedanje opozicije socijalistični radikali, republikanski socijalisti in tudi socijalisti sami. Razen skrajne desnice jo odobravajo tudi vse dosedanje vladne stranke. Seveda pa je izključno sestaviti vlado, ki naj živi daljšo dobo, samo na temelju enotnega zunanje-političnega programa. Treba je iskati druge platforme. Kakršno je razmerje strank v zbornici, ni misliti na zgolj desničarsko vlado, ki bi se opirala v prvi vrsti na skupino Louisa Marina. Prav tako je izključeno, da bi prišel h krmilu bivši levičarski kartel, ker pač nima potrebne večine. Odločilne bodo zopet stranke sredine, posebno levega centra. Brez privoljenja Loucheurjevih levičarskih radikalov se nova vlada ne bo sestavila. Ker Herriotovi in Daladierjevi pristaši v nobenem primeru ne marajo sodelovati z republikansko desnico, je mogoče samo, da obrazuje vlado ona večina, ki se je nanjo opiral zadnji Poin-carejev kabinet in doslej tudi Briand, ali pa se ustvari povsem nova večina, iz katere bi izpadla republikanska desnica in bi mesto nje vstopil vanjo bivši levičarski kartel, z ali brez socijalistov. Tako vlado, ki bi ji načeloval morda zopet sam Briand ali kak drug levičarski politik, zahtevajo zlasti oni krogi, iki smatrajo, da bi levo usmerjen režim v Franciji bolje izhajal z delavsko vlado v Angliji. Bližnji dnevi bodo pokazali, ali so res že dozorele razmere za kako globljo notranje-politično preorijentacijo v Franciji. V vsakem primeru pa je upati, da ostane vodstvo zunanje politike v preizkušenih rokah Briandovih. čigar ime že samo znači cel program, ki najbolj jamči za nadaljevanje politike in trajnega splošnega pomirjenja. VolUna borba na Češkoslovaškem Finančna ureditev banovin Uredba je bila včeraj podpisana ~~ Banovine prevzamejo vso imovino dosedanjih oblasti in dobijo svoj poseben budžet a, 23. oktobra. AA. Ker }e sectef zadnji teden pred volitvami, so vse stranke pojačile svojo agitacijo. Zanitoivo je, da Je borba med posamezni™ narodnimi strankami mnogo ostrejša, kakor pa borba med Čehi m Nemci. Beograd, 23. oktobra. AA. Danes je bila podpisana uiredlba o finamsiTanju banovin in o upravi premoženja ukiin;'en'h oblastnih in sreskih samouprav. Uredba obsega 46 členov in določa, da se moira za vsako banovino sestaviti proračun po načelih državnega proračuna. Banovinsike doklade na državne davke smejo presegati 10 odst. le z dovoljenjem finančnega ministra. Proračun mora potrditi finančni minister. Prora- čun je javen in mora biti točno speci jaliziran. Za izvedbo proračuna je odgovoren ban. Premoženje oblastnih samouprav pride v lasit banovine. Ban bo predlagal finančneirmi ministru, kaj naj se zgodi z oblastnimi hranilnicami na mefovem teritoriju. Veljava sedanfh obustnih proračunov je Dodajana do 31. marca, delovati ie sireslk'ih samoimtrav pa se ukine z 31. decembrom t. L Odmev italijanske intervencije Podrobnosti o koraku poslanika Gallija - Čudne metode italiianske propagande Beograd, 23. oktobra, M. Glede na vesti, da je italijanski poslanik na našem dvoru g. Galli protestiral zaradi pisanja jugoslovenskega tiska povodom puljskega procesa in justifikacije Vladimir ja Gortana. je mogel dobiti vaš poročevalec iz poučenega vira še naslednje informacije: Italijanski poslanik gospod Galli je pri pomočniku zunanjega ministra in ministru dvora g. Bori Jef-tiču interveniral v dveh zadevah: glede pisanja jugoslovenskega tiska in glede manifestacij za nesrečnim Gortanom. in drugič glede incidenta, ki se je baje odigral v Gružu in pri katerem sta bila baje tepena dva ital. mornarja. Italijanski poslanik ie bil mnenja, da pisanje jugoslovenskega tiska ni v skladu s koraki, ki jih je jugoslovenska vlada podvzela. da Drepreči protiitalijanske demonstracije. Na merodajnem mestu izjavljajo, da niti ena niti druga intervencija ni bila izvršena v ostrem tonu, niti ni italijanski poslanik stavil kakih zahtev, kakor se to tendenciozno poroča v gotovem. Jugoslaviji nenaklonjenem tisku. Italijanska intervencija je napravila zelo neprijeten vtis v vseh krogih in tudi izven naše države. Zlasti se ugotavlja, da je to edinstveni primer v di- plomatski praksi, da se tuja država vmešava v Vprašanje svobode tiska druge države. Kot posebna značilnost se ugotavlja tudi to. da so vse vesti o intervenciji potekale iz italijanskega vira in so se najprei pojavile v Budimpešti. Tudi tokrat se je izkazalo, da ie Budimpešta prva italijanska etapa za šinenje tendencioznih vesti proti naši državi. V tem primeru na je še bolj značilno in zanimivo tudi dejstvo, kako postopa Italija v svojih diplomatskih akcijah. Še istega večera, ko je italijanski predstavnik izvršil intervenciio v našem zunanjem ministrstvu, je bila v Budimpešti že objavljena. To smo doslej doživeli samo enkrat pod Liapčevo vlado v Sofiji. Kakršnikoli b' bili odnošaii med državama je no mednarodni praksi in dinlomatskih običajih treba resnektirati načelo mednarodnega občevania. Ko je sr. Galli izvršil svojo in+^rvencijo. no teh ob;čaiih moral počakati na rezultat ali vsaj dobiti pristanek naše vlade za objavo. To se v tem primeru ni zgodilo. Četudi so naše oblasti na nj-egovo intervencijo takoj odredile najstrožjo preiskavo zaradi »incidenta« v Gružu, italijanski poslanik ni čakal na rezultat te preiskave. Resnica o »incidentu" v Gružu Uradna preiskava je ugotovila, da je incident obstojal v nedolžnem in običajnem pretepu med mornarji Beograd, 23. oktobra. M. Iz italijan- skega vira so razširjene v gotovem evropskem tisku vesti, v katerih se tendenciozno slika pretep med jugosloven-skimi in italijanskimi mornarji, ki se je pripetil v noči od sobote na nedeljo v Gružu. Tendenca teh vesti je, da se da navadnemu gostilniškemu pretepu političen značaj in da se v mednarodni javnosti vzbudi vtis. kakor da gre za napad demonstrantov na pripadnike italijanske vojne mornarice. Na podlagi točne in objektivne uradne preiskave je ugotovljeno, da gre za docela navaden pretep med pijanimi mornarji v gruški luki. Ves dogodek se je odigral takole: V soboto zvečer je skupina italijanskih in jugoslovenskih mornarjev s trgovskih in potniških ladij sedela v neki pristaniški krčmi in pila. Ko so bili že oboji dokaj vinjeni, je nastal med njimi prepir. Intervenirala je takoj policija, ki je preprečila pretep v gostilni. Pri tej priliki je policija aretirala nekega jugoslovenskega mornarja. Njegovi tovariši so bili zaradi tega še bolj razkačeni na italijanske mornarje. Šli so po cesti za njimi in nekdo je vrgel na skupino italijanskih mornarjev kamen, ki je neznatno poškodoval enega izmed Italijanov. Poškodba je bila tako neznatna in brezpomembna, da ni bila potrebna niti najmanjša zdravniška pomoč in da bi se dotični mornar na svojo »rano« ne bil niti spomnil, če bi ne prišlo zaradi prevelike vnetosti italijanskih diplomatov do preiskave. Italijanski mornarji so se hoteli očividno opravičiti pred svojimi predstojniki s tem, da so se izgovorili na jugoslovenske mornarje, češ da so jih napadli. Ta neznaten pretep, ki se je odigral v gruški luki, je docela identičen z neštetimi pretepi med mornarji, ki se redno dogajajo po vseh pristaniščih na svetu. Pretep tore.i nima prav nikake-ga političnega ozadja in je bilo več ko nepotrebno, da se je ekscelenca gospod Galli zaradi tega trudil z intervencijo. Obisk generalnega tajnika Društva narodov Beograd, 23. oktobra. AA. Sir Erik Drum-mond, generalni tajnik Društva narodov, bo prispel v spremstvu Demontenaya, člana politične sekcije tajništva Društva narodov, in našega rojaka Gjure Popoviča, člana informacijske sekcije tajništva Društva narodov, ter dveh tajnic v prvih dneh novembra v našo državo, v Beograd bo prišel 3. novembra in se nastanil v hotelu »Srpski kralj«. 4. novembra popoldne bo imel na univerzi predavanje, ki ga priredita jugoslovensko udruženje za Društvo narodov in udruženje za mednarodno pravo v Beogradu. Zvečer bo sir Drummond gost na banketu, ki mu ga priredita ti udruženji. Opolnoči bo odpotoval preko Broda v Sarajevo, od tam v Dubrovnik in Split Izvoz v septembru Beograd, 23. oktobra. AA. V mesecu septembru smo izvozili iz naše države 5q3.591 ton v vrednosti 65,802.981 Din. Meseca septembra 1928 je znašal naš izvoz 447.182 ton v vrednosti 63,188.449 Din. Letošnji izvoz je porastel na teži za 12.61 %, a v vrednosti za 2,614.532 Din. Konferenca za vzhodne reparacije Partz, 23. okrtofora. AA. »Havas« poroča: Komisija za vzhodne reparacije se bo odslej sestajata vsak delovni dan. Kijmib oviram napreduje delo te komisije §e dokaj hitro in bo najbrže dovršila svoje delo do konca tekočega meseca, Jugoslovenske manifestacije v Pragi Praga, 23. oktobra h. Sinoči je priredila jugoslovenska dijaška kolonija v akademskem domu spominsko slavnost za ustreljenim Vladimirjem Gortanom. Velika dvorana akademskega doma je bila nabito polna. Na zborovanju so govorili po en Srb, Hrvat in Slovenec. Sprejeta je bila resolucija, ki bo neposredno dostavljena vsem jugoslovenskim listom. Po slavnosti je priredila velika množica dijakov in drugega občinstva obhod po praških ulicah. Manifestanti so prepevali »Hej Slovane« in jugoslovenske narodne pesmi ter vzklikali Gortami in d/omovini. Soominske svečanosti in povorke so se udeležili tudi številni Čehi. Posojila PAB Beograd, 23. oktobra. AA. Izvršilni odibor Privilegirane agrarne banke je imej sejo, na kateri je rešil večje število prošenj za posojila. Izvršilni odibor je odobril posojila v znesku 60 milijonov dlinarjev. Na prihodnjih sejah se bo nadaljevala razprava o nadaljnjih posojilih. Prva prihodnja seja bo v soboto. Pot Zaleskega v Bukarešto Varšava, 23. oktobra. AA. Jutri oib 11. odpotuje minister z®nain>ph del Zaieski v Bukarešto. Z niim potujejo v Bukarešto indii rumunski po-slamilk v Varšavi Oreteanu, direktor kabineta poiljsikega ministra zunanjih del SzrniaJakowsky, šei propagandnega odseka Sanowsky in zastotp-"uk šefa vzhodnega odseka Ramtzšaski Kriza francoske vlade Predsednik republike je pričel posvetovanja glede sestave nove vlade - Kot predsednika nove vlade se imenujeta Briand ali pa Paul Boncour Pariz, 23. oktobra d. Včera:šnia seia poslanske zbornice, ki ji je sledila nenadna ostavka Briandove vlade, se je bila pričela čisto mirno in nič ni kazalo, da se bo končala s padcem vlade. Sicer se ie že pre:e vedelo, da je minister za pokojnine poda! Briandu pismeno ostavko, ker je pri volitvah v senat propadel, vendar Briand ostavke ni sprejel, češ da bo sledila skupna ostavka vlade po ratifikaciji haaškega sporazuma. Takoj ob začetku se:e je predsednik skupščine Bouisson zahteval od Brianda pojasnila, kdaj misli vlada odgovoriti na interpelacij o zunanii politiki. Predsednik vlade je odgovoril, da bo da! vsa potrebna poiasnila, brž ko bodo različne komisije gotove s svoiimi poročili, kar se bo zgodilo v kratkem. Zato prosi odgo-aitve interpelacij glede liaaške konference in glede drugih zadev, ki snadajo v kompleks repaiaciiskih vprašani. Nato so povrsti vstali interpelanti, ki so zahtevali določitev dneva za razpravo o vloženih zunanje-političnih interpelacijah. Komunist B!um je zahteval razpravo o znižanju vo aških kreditov, radikalni sociialist Montigny pa ie odločno nastopil zoper to. da bi se debata o zunanji politiki preložila, kaor ie želel Briand Debata ie postajala vse živahnejša in nastopilo ie polagoma ozračje značilno za bl'žaicčo se krizo Poslanec Marin je zahfeval po:asnila glede izpraznitve Porenja, Wa!deck-Rousseau js žele! od vlade podrobnosti glede usode sarskega ozemlja, drugi poslanci pa so začeli vztra:ati na takojšnji razpravi o interpelacijah. Briand je nato ponovno napovedal razpravo o proračunu za četrtek, debato o poljedelstvu za petek, nakar bi prišle na vrsto zunanje-politične zadeve. Po tej izjavi je zahteval glasovanje o zaupnici vladi. Ob 18.35 minut je bil zaklju- čen skrutinij, ki je izkazal razmerje 288 : 277 glasov v škodo vlade. Briand ie nato Po seji takoj predaj demisiio svoje vlade v roke predsednika republike Doumerguea. Na sinočnjj se:i poslanske zbornice je glasovalo proti vladi 11 komunistov. 101 sociialist, 14 republikanskih sociialistov, 7 neodvisnih levičarev. 17 levičarskih radikalnih in scciialističnih poslancev. 16 poslancev repub'ikanske Unije (med temi tudi Vara;n). tri poslanci socralno demokratske frakcije, 13 neodvisnih poslancev. 107 poslancev radikalnih socijalistov. dočim se je 31 poslancev vzdržalo glasovanja. Pariz. 23 oktobra o. Tuka'šnii listi nag!a-šajo, da ie sledila ministrska kriza povsem nepričakovano in da nima gIob"ega političnega pomena. Na vsak način pa ni kriza n^nerjena proti Brinndovi zunanji politiki. Konzultacij za rešitev krize se nadaljujejo. Ob 11. uri je konferiral predsednik Doumergue i, Doumerjem in Bouissonom. »Pariš Midi« izve, da bo Doumergue najprej stopi! v stike z Briandom in se v primeru, da bi Briand odkloni!, obnr'1 na politike levice. Kakor pravi list. misli Hou-mergue resno na kombinaci'o s Paul-Bon-courom, vod;te]'em onega krila socijalistov, ki se navdušuie za udeležbo v vladi. V tem primeru bi priš'o do izrazite levičarske vlade, k' bi pa seveda pri sestavi zadela na precejšnje težave. Pariz, 23. oktobra AA. Listi poročajo, da ie padec Briandove vlade vznemiril politične parlamentarne kroge in smatrajo, da bo kriza precej dolgotra'na in da bo n.iena rešitev dokai težka. Nocoišnii večernikl ugotavliaio. da bi bila najboljša rešitev ako bi Briand ponovno prevze1 predsedstvo vlade. Če pa bi Briand odklonil- naj bi vsaj obdržal zunanje ministrstvo Avstrijski socialisti popuščajo V glavnem jim gre za ohranitev samestoine nozicije Dunaja - Ponovna zahteva bo razorožitvi bojnih organizacij Dunaj. 23. oktobra s. Prvo čitanje zakona o ustavni reformi, je zaključeno. Razvijalo se je zelo mirno, dasi ie nastopil kot zadn!i govornik deželni vodja niž:e-avstriiskega Heimwehra inž. Raab. Tudi iz govora župana Seitza je bilo razvideti, da so socijalni demokrati pripravljeni na po-gajania. Seitz se je bavil v glavnem z novo pozicijo, ki naj bi 'o v državi zavzemalo mesto Dunaj. Ta del ustavnih zakonov ie župan odklanjal, dasi je na drugi strani priznal, da se bo njegova stranka posvetovala o celokupnem kompleksu zakonov. Pripomnil je. da bo takrat sam pokazal razna pota, po katerih bi se dalo ugoditi pritožbam krščanskih socija!cev na Dunaiu. Kot predsednik sociialno - demokratske stranke ie podal izjavo, da ie stranka že potegnila mejo med seboj in vsemi, ki ho-če:o delati s surovo silo in državnimi udari. Vodja Landbunda dr. Schonbauer, ie zavračal socijalno-demokratske pomisleke, češ da bi bila absolutna odklonitev ustav- ne reforme nedemokratična. Če socijalisti menijo, da naj bi se razpisale nove volitve. ie treba vedeti, da se po uveljavljeni novi ustavi nove volitve ne bodo mo?!; vršiti. N'egova stranka pa je pripravljena sprejeti vsako obliko, ki bi vsebovala neposredni plebiscit med narodom glede ustave. Vodia nižieavstrijskega Heimvvehra inž. Raab ie naglasa!, da bi morali — ker obsto.ia;o v državi vojaško organizirane strankine formacije — soci'a!isti kot prvi pričeti z razorožitviio. Heitmvehrovce so prav za prav ustanovili sociialni demokrat-je. Prvi pogoj za razorožitev v Avstriji je jamstvo za svobodno oriientacro delavcev v vsakem obratu Do popolne razorožitve bo prišlo šele tedaj, če bodo Heim\venrov-ci vedeli, da smeio delavci v vsaki tovarni svobodno in odkrito priznavati svoje prepričanje. Če imajo Heimwehrovci vojaško organizaci:o. to nikakor ne pomeni, da hočejo izvesti državni udar, temveč ravno nasprotno. klasovi o ruski ofenzivi proti Kitajski Po londonskih vesteh je sovjetska vlada sklenila energičen napad na Kitajce v Mandžuriji — Priprave za vojno so dovršene v vseh podrobnostih London, 23. okt. d. Po zanesljivih zasebnih poročilih se je te dni vršilo v moskovskem Kremlju pod predsedstvom Stalina posvetovanje narodnih komisarjev, ki so sklenili začeti še ta mesec energično ofenzivo v Mandžuriji. Ruska vojska ima nalogo, po-Iastiti se vseh krajev ob vzhod-no-kitajski železnici. Ta sklep je bil sprejet na temelju poročil sovjetskih zaupnikov, ki so podrobno opisali današnje stanje na Kitajskem. Položaj kitajske nacionalistične vlade in notranje razmere v državi so take. da jamčijo za uspeh hitrega m energičnega udarca. Svet narodnih komisarjev je v zvezi s tem razpravljal tudi o mednarodnem položaju in je bil enoduš-no mnenja, da sovjetska unija ne sme opustiti sedanje pripravne prilike, da vrne sovjetom prejšnji prestiž na Dalinem Vzhodu. Predfetavitelii generalnega štaba rdeče vojske in predstavitelji organizacij, ki jim je poverjena preskrba čet s hrano, obleko, orožjem in streliivom. so iziavili, da je vse pripravljeno do najmanjših podrobnosti. Politični oddelek je poslal poročilo o uspešnem delu komunistične propagande v Mandžuriji, koje prebivalstvo bi sprejelo rusko vojsko z odprtimi rokami. Vrhovni poveljnik ruskrh čet Blucher, iz kitajskih nemirov znan pod imenom Galens, je zahteval takojšnjo ofenzivo ali takojšnjo demobilizacijo, ker se v današnjem nedelu vnem in negotovem staniu širi med voiaStvom samo demoroprati:ia in razvrat. Vniaški izvedenci tudi poudaria-jo. da je Mongolija, zvesta svoji obljubi, pripravljena še vedno, da z znatnimi ko-iec njeniškkni silami vdere v Mandžurijo in podpre rusko ofenzivo. Glede ozirov na velesile je bilo sklenjeno, postaviti jih pred dovršeno dejstvo in končati vojno, brž ko bodo ruske čete zasedle mandžursko železnico. Sklepi posvetovanja so bili sporočeni Bliicherju z nalogom, da lahko po svoji uvidevnosti vsak čas začne z vojnimi operacijami. Moskva, 23. oktobra o. Sovjetske čete so v ozemlju Pogranične in Trirečja v par urnem boju razgnale tri večje skupine belih gardistov, ki so poskušali vpasti preko rusko-kitajske meje. Nekoliko belogardistov je bilo uietih ter takoj po prekem sodu ustreljenih. Med belogardisti je bilo tudfi mnogo kitajskih vojakov. Harbin, 23. oktobra o Kitajska nacionalistična policija je včeraj popoldne zaplenila vse knjige in listine Vzhodno-ki-tajske banke in odpustila vse osobje. Z i upravljanje imovine je Dostavila posebno komisijo, ki bo izvedla tudi likvidacijo tega zavoda. Protiversko vseučilišče Moskva. 23. oktobra. AA. Strokovne zveze v Ljeningradu so ustanovile prvo protiversko delavsko vseučilišče. Pogrešan* n-ekooceanski letalec London, 23. -oktobra, o. O letalcu Dilemam kii je sinoči iz Nove Fundlandije nenadoma stf tal za polet v London, ni nikaJdh vesti. Le ima goriva za petindivajset ur. Utovcem se toži po VoMemarasu Vojaška stranka in fašisti zahtevajo, da se vlada poveri zopet diktatorju Voldemarau — Možnost krvavih spopadov med pristaši vlade in diktatorja isfc [ Seja ljubljanskega občinskega sveta Kovno, 23. oktobra d. Kljub ostrim odredbam Tubeiisove vlade proti pristašem bivšega ministrskega predsednika Voldema-rasa in razpustu litovskih fašističnih organizacij postaja napetost med njimi in vlado vedno ostrejša. Fašistične organizacije, ki uživajo podporo velikega dela oficirskega zbora, so prešle sedaj pod okriljem tega v ofenzivo proti vladi ter javno napovedujejo bližnji državni udar. ki bo uvedel zopet Voldemarasovo diktaturo. Včeraj se je zglasila pri litovskem predsedniku Smetoni deputacija častnikov 8. pehotnega polka in mu izročila od-vseh ostalih častnikov podpisani ultimatum, v katerem zahtevajo takojšnjo odstranitev Tubeiisove vlade in ponovno imenovanje Voldemarasa predsednikom litovske vlade. Ob tei priliki so častniki opozorili predsednika Smetona. da soglaša z njihovim postopanjem vsa kovenska garnizija, kakor tudi ostali rodovi vojske, ki so nastanjeni po drugih mestih. Ker Pa ima vlada na razpolago tudi nekoliko oddelkov čet, ki so pripravljeni braniti njen obstoj, ie pričakovati, da bo prišlo v kratkem do krvavih spopadov med pristaši Voldemarasa in temi četami, ki so v najstrožji pripravljenosti. Epidemija samomorov v Zagrebu Zopet trije novi poskusi, med njimi eden s smrtnim izidom Prepoved svobodne prodaje ©četne kisline Zagreb, 23. oktobra, n. V Zagrebu je v zadnjem času zavladala pravcata samomorilska epidemija. Ni dneva, da bi ne bil zabeležen vsaj en samomor. Tudi tekom današnjega dne so bili izvršeni trije samomori. Z ocetno kislino se je zastrupil 18 letni mesarski vajenec Sve-tozar Ilič. Njegovo dejanje so kmalu opazili in ga spravili v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu tako rešili življenje. Mnogo težje se je zastrupil čevljarski pomočnik Anton Petričič. Ker ni imel stalnega zaslužka, je prenočeval po hlevih. Končno pa se je tega ciganskega življenja naveliča' in je bržkone sinoči izpil večjo količino ocetne Cesta Lesično-Prevorje-Sv. Urban Kozjanski okraj je bil doslej v zelo slabem položaju glede zveze z železnico. Iz Kozjega si se moral peljati v daljni Raj-henburg po zelo slabi cesti, ah pa čez Buče in Podčetrtek na Mestinje, oziroma dalje čez Šmarje proti Celju. Skrajno težavna je bila vožnja po bregoviti in dolgi cesti čez Planino v Št. Jur. št Petrani in njib sosedje so potovali tudi čez Čehovec in Bi-zeljsko do Brežic. Vozilo se je po nekod tudi po občinskih cestah, al. kako! Res obžalovanja vredni so bili tisti prebivalci kozjanskega okraja, ki so z veliko težavo spravljali svoje pridelke do krajev, kjer eo jih mogli spraviti v denar. In takšnih siromakov je bilo mnogo. S konji se po stranskih občinskih cestah sploh ni moglo voziti; koš in pa goveja živina, to so bila tem ubogim ljudem prometna sredstva Potreba dobre ceste do prometnih krajev čutila se je že pred 100 leti m vršile so se tozadevne komisije koj v začetku preteklega stoletja. Vedno bolj pa je ljudstvo zahtevalo cesto, ko so se otvorile železnice: južna in stranska proga proti Zagrebu. Nesloga med prebivalci, nemikutarstvo v okraju, nekaj pa tudi zapostavljanje Spod-nega štajerja od strani deželne vlade, to so bile glavne ovire, da se je gradnja zavlekla do današnjih dni. Treba je bilo veliko energije, mnogo prevdarnosti, previdnosti in vztrajnosti, da se je slednjič dosegel zaželjeni uspeh. Pohvaliti je treba neumorno prizadvanje bratov dr. Josipa Vrečko in Martina Vrečko ter g. dekanu Tomažiču, načelniku okrajnega zastopa. Merjenje je pričel inženjer Lmdauer, pa to je bil le nekak začasni, poskusni načrt mimo Žegra dalje proti južni strani do žu-semske ceste. Ko je pa prišlo dovoljenje za zgradbo, trasirala sta progo graška inženjerja Eichkitz in Klima, katerima ie bil \ pomoč prideljen še en veščak. Gradnja se je pričela v vojnem času. Dne 14. oktobra 1915 je prišlo 40 'Rusov in drugi dan so zastavili v Lesičnem pri Gu-benšeku prve lopate brez vsake slovesnosti. Dva meseca potem se je število ujetnikov povečalo za 60. Poleg Rusov so bili zaposleni tudi domačini. Delovodja je bil g. Stare, doma na Soršksm polju, kot apro-vizator in poverjenik okrajnega odbora g. Martin Vrečko, strokovno nadzorstvo je imel g. Eichkitz. Leta 1917. je prišlo 40 Ilalijanov-ujenikov. Stanovanje so imeli ujetniki večinoma v barakah. Tako se je delalo ob pičli aprovizaciji do prevrata in dogradilo ceste okoli 7 km. Po prevratu je gradbeno vodstvo prevzel g. Vrečko, delo pa se je izvrševalo bolj počasi; manjkalo je denarnih sredstev. Ko pa je okrajni zastop najel večje posojilo, šlo je delo malo hitreje od rok. Vendar se ob pičlih dohodkih ni moglo veliko storiti. Še le potem, ko je priskočila na pomoč država in oblast, se je delo pospešilo. Veliko je žrtvoval kozjanski okraj, nekaj podpore se je dobilo tudi od celšskega in šmarskega okraja- Cesta ee vzpenja le do 5%, samo na dveh mestih na vsakem po 200 m se je vzelo iz važnih razlogov 6%. Ob začetku je morska visočina 300 m, potem se vzpenja in doseže 490 m, dalje že blizu Žegra ob razvodju Sotle in Savinje 545 m. To je najvišja točka. Potem se polagoma znižuje in pride ob koncu pod Sv. Urbanom do 280 m. Cesta vodi čez šest občin: Piljštanj, Drensko rebro, Prevorje, Presečno, Dobje in Slivnica ter meri 16.500 m. 13.5(10 po kozjanskem, 3000 po šmarskem okraju. Mostov je šest, dva v Lesičnem čez Bistrico, zagorsko in prevorsko, eden v Krvici čez Skopečni potok, eden lesen čez jarek v Košnici, dva čez Ločnico v občini Slivnica. V Košnici je kratka serpentina. Cesta se je gradila 14 let". Pri odkupu zemljišč ni bilo posebnih težkoč, uradne razlastitve ni bilo nobene. Nekateri posestniki so dali zemljo celo brezplačno. Pač pa so pri gradnji bije nepredvidene zapreke, ob deževju so nagajali plazovi in moralo se je popravljati s škarpami, rovi in kamali. Na mnogih mestih =e ie morala razstreljevati pečina. Strokovno nadzorstvo in naknadno merjenje po prevratu so oskrbovali: Stavbeni ravnatelj g. Kraje in inže-njerji Marek. Fischer, Porenta in Komel. Ves čas pa je bil pri gradnji zaposlen g. Martin Vrečko. Njemu je bila poverjena aprovizacija in gredbeno vodstvo. Z največjo vnemo in požrtvovalnostjo je vsa leta vršil svojo težko nalogo. Velevažna cesta, ki je 6tala toliko truda, je bila pred tednom dni izročena javnemu prometu. kisline. Zjutraj so ga našli nezavestnega v bližini nekega predmestnega hleva. Prepeljali so ga sicer v bolnico, vendar pa ni prišel več k zavesti in je umrl. S plinom pa se je zadušila 20 letna služkinja G-enovefa Bukšič. V bolnici so jo zopet spravili k zavesti. Ker se poslužujejo samomorilci v Zagrebu v zadnjem času najbolj ocetne kisline, je notranje ministrstvo odredilo, da se v bodoče v Zagrebu ne sme prodajati nad 1.5 odst. ocetna kislina prosto kakor doslej, marveč da jo je smatrati za strup, ki ga smejo prodajati samo pooblaščeni prodajalci. Zaključek pristaniške konference v Zagrebu Zagreb, 23. oktobra n. Danes je bila zaključena konferenca mednarodne pristaniške zveze, ki je tri dni zasedala v Zagrebu Ker sta obe sekciji, za nemška in za jadranska pristanišča, končali včeraj svoje delo, se 'e vršila danes dopoldne v prosto-rih trgovske zbornice plenarna seja, ki ji je predsedoval nemški delegat, ministerijalni svetnik in predsednik državnih železnic v Monakovem dr. Borkhardt, ki je v svojem govoru pozdravil jugoslovenske delegate in predstavnike oblasti ter se jim zahvalil za izkazano gostofubnost in nad vse prisrčni sprejem. Inozemske delegate je pozdravil zastopnik prometnega ministrstva načelnik komerciialtiega oddelka generalne direkcije državnih železnic inž. Markovic. Nato so podali poročila referenti za posamezna vprašanja, ki so jih razpravljale sekcije, nakar so bili spre;eti sklepi glede tarifarnfh in transportnih uredb, ki se bodo v glavnem izenačile za vse v poštev priha;ajočt. države, nakar je bila konferenca zaključena. Za javnost bo jutri izdan o razpravah in sprejetih sklepih poseben komunikb. Popoldne so si zunanji delegati ogledali mesto in okolico, zvečer pa jim je mestna občina priredila banket v »Gradskem po-drumu«. Inozemski delegati bodo jutri odpotovali v svoie države. Atentat na predsednika čilske republike Pariz, 23. oktobra, »Agence Havas« poroča iz Santiago de Chile, da je nek anarnist izvršil atentat na predsednika republike generala Ibaneza. Oddal je nanj dva strela, ki pa sta zgrešila svoj cilj. Predsednik je ostal nepoškodovan, dočim ie atentator po eni vesti pobegnil, po drugi pa bil kmalu na to aretiran. Italijanski prestolonaslednik v Bruslju Bruselj, 23. oktobra, s. Italijanski prestolonaslednik je dospel davi v Bruselj, kjer ga je sprejel na kolodvoru krali Albert. Zaroka s princezinio Marijo Jose se bo najbrže vršila že jutri. Pred krizo albanske vlade Tirana, 23. oktobra, o. List »Albanija* javlja, da je bila pri albanskem« kralju deputacija poslancev, ki , je zahtevala odstop sedanjega kabineta. Kralj je zahtevo sipre.jel in si pridržal odločitev. Nemški socijalisti ne vstopijo v čsl. vlado Praga, 23. oktobra. AA. Ker se je pojavilo veliko nezadovoljstvo radii napovedi, da bodo nemški socijalisti vstopili v vlado, je predsednik nemške socialistične stranke izjavil, da pre k lični e svojo napoved o skorajšnjem vstopu nemških socijaihiih demokratov v vlado. Gladovna stavka komunistov Budimpešta, 23. oktobra. AA. Koroumiisti, ki so jih zaprla madžarska oblastva so začeli glado-vati. Med njimi so trudi komunisti, ki so še v preiskovalnem zaporu. Oblast v a so ugotovita, da so kornonisti stopili v stavko, ker so jim nez-na-ne os-ebe dostavile v celice zadevne pozive in letake. »Grof Zeppeiin« odletel v Barcelono Friedrichshafen, 23. oktobra. AA. »Grof Zeip-peiin« je davi ob 6.48 odplul v Barcelono. Zrakoplov vodi kapeta-n dr. Eckemer. Na krovu je 18 potnikov. Barcelona, 23. oktobra, s. »Grof Zcppelnu je ob 15.30 preletel Barcelono. Znižanje aktivne vojaške dobe na Češkoslovaškem Praga, 23. oktobra. Minister za narodno obrambo Viškovsky je izjavil na volilnem shodu, da se namerava znižati vojaško dobo od 1 in pol na eno leto. Mina ubila tri ribiče Klel, 23. oktobra, o. V bližini vhoda v Soblei-ski zavil so našli ribiči phvaAočo mimo ter jo potegnili na krov ribiške ladje. Pri spraivli;am.}u na krov je mina eksplodirala iin ubila tri ribiče, enega pa težko ranila. Beograd, 23. okt Kakor smo že poročali, se mudi v Beogradu znani angleški novinar in sotrudnik »Timesa«. publicist Steevan Graham, velik prijatelj našega naroda. Sotrudniku beograjske »Politike« je v razgovoru opisal namen svojega potovanja po Jugoslaviji in vtise, ki jih je dobil za časa svojega bivanja med nami. Med cfrugim pravi: »Dvakrat sem bil pred tem že v vaši državi. Obakrat sem prišel z namenom, da spoznam vaš narod in vaše narodne običaje, ki sem jih uporabid v svojih književnih delih. Tokrat pa sem prišel, da na licu mesta proučim razpoloženje vašega naroda po zgodovinskih spremembah, ki so nastopile v vašem naroefnem in državnem življenju po 6. januairju in po proglasitvi Jugoslavije. Tema dvema dogodkoma pripisujem za bodočnost vaše države zelo velik pomen. Rad bi pomagal Jugoslaviji in vzbudil v svetu za njo čim večje zanimanje, zlasti v Angliji. Vaša država to zasluži. Zlasti je potrebno, da se svetu pojasni pravi smisel teh sprememb v Jugoslaviji. Zunanji svet mora te spremembe pravilno pojmovati, zlasti še, ker so bile sprejete tako lepo in z navdušenjem s strani vsega naroda, kakor sem to sam videl v raznih krajih. Nikjer, ne med Srbi. ne med Hrvati in Slovenci nisem slišal, da bi bile te izpremembe dovedle do kakega nasprotstva. Vse, kar je bilo doslej izvršeno, je sinteza za razvoj močne države, kajti edinstvo, kakor je izvedeno, mora roditi Jugoslaviji ono moč, ki ji gre.« Pozdrav Jugoslaviji - Posojilo za ureditev mesta - Preimenovanje ulic Par besed o Slovakih in Slovaški Nam Slovencem najbolj podobna in vendar najmanj poznana severoslovanska družina so Slovaki. Pred vojno nismo vedeli o njih dosti več nego to, da so pošteni loncevezi in krošnjarji s pisanimi prti in svetimi podobami, kakršne so prenašali in ponujali tu pa tam tudi po naših krajih. Seveda .ie bila to tako piškava sodba, kakor če bi hotel kdo po kočevskih »liavzi-rarjih« presojati Slovence. Slovaški kmet, v kolikor ga niso trde razmere silile k izseljevanju v prekomorske dežele, je ostal na svoji zemlji, po zelenih dolinah Mora-ve, Vaha, Nitre in Hrona ter po brdih Malih in Belih Karpatov, Beskidov, Fater in Tater, tja preko Slovaških Krušnih gor in Hanskih vrhov do reke Ondave. Vsi pomembnejši kraji od Bratislave do Košic so dobivali čedalje bolj madžarsko lice, val madžarizacije Pa ie tudi že segal v poslednjo slovaško vas. Cerkvi je še dosti prizanašal, najbrž iz dobro preračunanih ozirov. zato pa je tem krepkeje butal v šolo, kjer se je morala slovaška deca že v elementarnem razredu trapiti z madžarščino. Prav tako so morale tudi občine in drugi uradi poslovati samo v madžarskem jeziku. Slovaški kmet, ki je bil po večini nepismen, po svoji naturi pa mehak in čez mero potrpežljiv, se niti ni kaj prida upiral takemu kratenju svojih narodnih pravic. Zadovoljen je bil, da čuje v cerkvi svoio besedo, za druge nadloge pa je v svoji naivnosti mislil, da prihajajo od Boga in da mu jih je treba kot take sprejeti. Duhovščini Seveda ni bilo na tem, da bi mu razbistrila te pojme. Edini, ki bi to mogel, pa ni smel, ako ni hotel svoje lastne pogube, je bil učitelj. Gledali so mu vsepovsod na prste in če je bil le malo sumljiv, se je lahko pripravil za selitev v zadnjo hribovsko vas. Vsa boljša mesta so bila domena madžarskih pritepencev in iz-vržkov, kojih edina kvalifikacija je obstojala v zaničevanju slovaške narodne misli. O učnih uspehih jih nihče ni vprašal. Zato ni bilo nič čudnega, da je vladal tako velik odstotek nepismenosti in da tak učitelj dostikrat niti po imenu ni poznal otroka, ki ga je »poučeval« že tri ali štiri leta. Slovaška knjiga, ako ni bila nabožne vsebine, ie bila prava pastorka. Utrla si je pot le med maloštevilno narodno zavedno inteligenco, ki jo je morala skoraj skrivaj čitati. da ji ni postala kamen spodtike. Budimpešta je z vso vnemo skrbela, da je dobil tujec, ki se ie vozil po tej lepi pod-karpatski zemlji, prepričevalen utis, da o kakem slovaškem narodu ni govora. Mesta in vasi, reke in potoki so nosili spake-drana madžarska imena in ker takrat turizem še ni bil tako razvit, so ohranili edi-nole grebeni in vrhovi svoje prvotne slovanske nazive. V Tatrah pa je bilo že potrebno popačiti tudi ta imena v neverjetne karikature. Tako vidimo, da so gospodarili Madžari s Slovaki še vse huje, nego Nemci z nami. Kako ie moralo šele slovaške narodnjake boleti to nečuveno zatiranje najelementar-nejših narodnih pravic, to duhovno zasuž-njevanje naroda, ki je taval po svoji zemlji kakor razkropljena čreda brez pastirja! Ce Pa te je v nedelio zaneslo v slovaško vas in si gledal, kako lep in zdrav narod se vpsiolie iz cerkve, moški v častitljivih, bogato okrašenih kožuhih, z ozkokrajnim klobukom na dolgih, plavih laseh, ženske s -širokimi, pisanimi krili, v slokih svetlih škornjih. vsi v toplih pogovorih, v ljubki slovaški govorici: ali pa, če si stopil v njihove snažne domove in poslušal njihovo nežno popevko, preprosto in vendar tako bogato, te je mogla prešiniti verna misel, da tega naroda ne bo še kmalu izkoreninil ne mongolski bič in ne hebrejske zanke. ki so mu bile nastavljene vsepovsod. Konec svetovne vojne je prinesel odrešenje in svobodo tudi slovaškemu ljudstvu. Skoro tako nepričakovano kakor nam. Morala so miniti šele leta. da je ta narod prav spoznal, kako so vadljali za njegovo suknjo. Prej domalega pasivna duhovščina je postala zdai na mah agilna. je obrnila plašč po vetru, kakor ji je to najbolje kazalo, da si je obvarovala svoje interese. Pravo pozitivno delo — in tega ni bilo malo — pa ie padlo na rame učiteljstva, tistega učiteljstva, ki so mu bila zdaj odprta vrata tudi v slovaške doline in se je moglo z vso vnemo posvetiti svoji vzvišeni carodno-kulturni misiji. Ti apostoli slovaškega narodnega prebujenja prihajajo zdaj med nas in nam prinašajo najlepši biser slovaške narodne zakladnice. tisti neugasni plamen, ki je ogreval narod v vseh tegobah in mu svetil preko vseh temin: mehko in toplo popevko, porojeno v srcu in duši, prehajajoč od roda v rod, od ust do ust, od Morave do Ondave. od Dunava do Tater. Pojdimo in navžijmo se je še mi! VHko Mazi Hmeljski trg Žatec, 23. oktobra, h. Tendenca čvrsta. Promet 50 stotov, cene neizjpremenjeoe, 560 do 750 Kč. Ljubljana. 23. oktobra Po daljšem premoru (zadnja seja se je vršila 23. julija t. 1.) je ljubljanska občinska uprava imela danes zvečer svojo redno sejo. Kmalu po 5. uri je župan dr. Puc otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Pozdrav Jugoslaviji Pri naznanilih predsedstva je župan dr. Puc najprej omenil zakon, s katerim je bilo odrejeno, da se naša država imenuje kralievina Jugoslavija in da se upravno razdeli v devet banovin. Ta odredba je največje zgodovinske važnosti za našo državo in odgovaria našemu mišljenju. Tudi v pogledu razcle'itve bo to najvažnejši korak. ki bo državo do konsolidacije. Zupan naznanit' ie poslal ob tej priliki Nj. Ve!, kraliu zahvalo in vdanostne Pozdrave imenom mesta Ljubljane in istotako zahvalo ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. *fObe brzojavki sta bili že objavljeni v našem listu.) Od ministra dvora je prejel župan imenom Nj. Vel. kralja zahvaler. Občinski svet ie z navdušenim ploskanjem in s klici »Živio kralj!« sprejel županovo noročilo na znanje. Jubileji in proslave Župan dr. Puc ie poročal nadalje, da je 28. iulija t. 1. poslal zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju ob 50-letnici mašništva čestitke mesta. .8. septembra .ie bil v Splitu v navzočnosti Ni. Vis. princa Pavla na svečan način odkrit spomenik Grgurja Ninskega. V kratkem orisu njegovega življenja in delovanja je župan posebej podčrtal, kako se je Grsrur Nincki boril za narodne pravice v cerkvi. Ob proslavi je poslal županstvu mesta Splita presrčne čestitke, za kar se je splitska občina iskreno zahvalila. 1. oktobra t. I je praznovala Mestna hranilnica ljubljanska 40-letnico svojega obstoia. Mestna občina se mora s hva^žno-stjo spominjati ustanoviteljev tega zavoda, ki ie v času svojega obstoja mnogo dobrega in koristnega storil za naše gospodarstvo. Župan ie Poslal čestitke predsedniku Mestne hrpnitnre. V^Vnr tndi uradni-štvu. ki ie vedno izvrševalo in izvršuje vestno svoje dolžnosti. Konferenca slovanskih mest 15. septembra t. 1. se je vršila v Varšavi konferenca mest štirih slovanskih držav, Poljske. Češkoslovaške. Bolgarske in Jugoslavije. Na konferenci se ie ustanovila skupna komisija slovanskih mest s cilji, ki so že znani in bili objavljeni. Savez iugoslovenskih mest ie odobril te sklepe. Češkoslovaška ie nedavno slavila 1000-letnico sv. Vaclava. Ob tej priliki je župan poslal imenom mesta praškemu prima-torju iskrene čestitke. Sožalfa in častitke Nadalje se ie župan spomnil smrti pesnika in dramatika Iva Vojnoviča ter slavil njegove zasluge. Obč. svetniki so stoje poslušali govor in na koncu zaklicali spominu pokojnega trikratni slava. Istotako so občinski svetniki stoje poslušali poročilo župana o tragični smrti mestnega vrtnarskega ravnatelja Vaclava Hejnica, ki si je pridobil velike zasluge za okrasitev Ljubljane. Nadalie poroča župan, da praznuje jutri 80-Ietnico svojega rojstva dvorni svetnik Fran Šuklje, ki je od 5. novembra 1895. častni meščan ljubljanski. Župan je zaključil s čestitkami in željo, da jubilant v zdravju doživi skrajne granice življenja. Zahvala prof. Plečniku 13. oktobra, ie nadalje poročal župan, je bil odkrit spomenik »Iliriji oživljeni«. To priliko moramo porabiti, da izrečemo javno zahvalo onemu možu, ki si je pridobil največje zasluge za ta spomenik in za ureditev cele okolice, arhitektu prof. Plečniku. (Živahno ploskanje in Živio klici.) Že več let ie g. profesor na razpolago mestu in izdeluje zanj načrte in skice, vse brezplačno. iz ljubezni do svojega rodnega mesta. (Živio!) Predlogu, naj se zaslužnemu mojstru -arhitektu izreče zahvala imenom mesta, se je občinski svet soglasno priključil. Finančne težkoče naših mest Ministrstvo financ je potrdilo zadnjič sklenjeni proračun s tem, da je odobrilo izdatke mestne občine v znesku 44,008.970 Din. Nadalje je ministrstvo odobrilo posojilo 4 milijonov dinarjev, ki ie bilo sklenjeno za mestno elektrarno, posojilo 1 milijona dinarjev za povečanje klavnice in posojilo 300.000 Din za gradbo barak. Potrjena ie tudi inkorporaciia Sv. Križa in dela tako zvanega Brinja v ljubljansko občino. V zadnjem času se je vršila seja Saveza gradova v Splitu, kateri so prisostvovali zastopniki raznih večjih iugoslovenskih mest, med temi tudi zastopniki Ljubljane. Ker po finančnem zakonu niso priznani kot mestni dohodki prejemki iz trošarine, izgubi Ljubljana na Prejemkih 4 milijone dinarjev. in ker z druge strani država zahteva zaporedoma od mestnih občin, da prispevajo k nalogam, ki spadajo v območje države, stoje vsa mesta pred težkimi problemi in bodo mestni proračuni prisiljeni imeti stalen deficit Da se posvetujejo o tem vprašanju, se ie vršila navedena seja. Dosegel se je sporazum. tako da bodo odslej jugoslovenska mesta nastopala po enotnem programu ter da bo Savez gradova edini reprezentant iugoslovenskih mest napram državi. Posebej se je ustanovila ekonomska skupnost med Zagrebom. Ljubljano in Mariborom, ker so Potrebe teh mest posebno sorodne. V smislu teh sklepov bo Savež interveniral pri vladi. Od odgovora bo odvisno, kako bomo sklepali bodoči proračun. Spremembe v občinski upravi Slednjič je poročal župan, da je bi! občinski svetnik in podžupan inž. Semec Imenovan za bana Dravske banovine. Občinski svetniki mu na tei časti iskreno čestitamo. Svoje mesto kot občinski svetnik je odložil zaradi šibkega zdravja obč. sv. dr." Rožič, prav tako tudi obč. sv. prof. Osana. Obč. sv. Golmaver je odložil mesta v stanovanjskem odseku, v upravnem odboru Mestne zastavlialnice in v tržnem odseku. Žuoanova poročila so bila vzeta na znanje. Posodo za ureditev Ljubljane Za finančni odsek je poročal njegov načelnik obč. svet. Ivan Tavčar. Za izvedbo regulacijskega načrta severnovzhodnega de- la Ljubljane, ki ga je izdelal prof. Plečnik, kakor tudi za nujno potrebno regulacijo Dunajske ceste in njenih stranskih ulic, je potrebno najetje posojila v svrho odkupa raznih posestev. Občinski svet je sklenil, da se najame v to svrho posojilo v znesku 7 milijonov dinarjev. Na prošnjo župnijskega urada v Trnovem, je občinski svet sklenil, da prevzame kot patron trnovske cerkve, jamstvo za i>etino stroškov renovirania te cerkve, ki znašajo okrog 250.000 Din. Pritožbi proti predpisu prirastkarine Ivana Pielika se je deloma ugodilo, prav tako tudi pritožbi Antona Cerovca. dočim se je pritožba Marije Grkman zavrnila. Pritožbi dr. Lajovica o predpisu davščine na vozila se je ugodilo, pritožba Ivana Gaiška pa se je zavrnila. Preimenovanje ulic Za gradbeni odsek je načelnik prof. J?rc predlagal, naj se preimenujejo razne ulice in trsri. kakor Valvazorjev trg v Napoleonov trg. Muzejski trg v Valvazorjev trg, Poljska cesta v Domžalsko cesto. Samotna ulica v Costovo uIto itd., dočim naj bi se ime sedanjega Napoleonovega trga na križišču Bl»i-■vveisove, Rimske in Tržaške ceste opustilo. Obč. svet. dr. Jerič ie priporočal previdnost pri zamenjavi imen ter je izrazil željo, naj bi gradbeni odsek predložil točne načrte onih ulic, ki se imajo preimenovati. Obč. svet Likar se je izrekel proti temu, da bi se v celoti sklepalo o preimenovanju ulic ter je priporočal, naj se stara udomačena imena ne izpreminjajo. Pri glasovanju je bil sprejet pr^ilog, naj se sklepanje o preimenovanju ostalih trgov in ulic odgodi do prihodnje seje. Gradbene zadeve Nato so bile rešene še razne druge gradbene zadeve. Pritožbi Zadruge dimnikarjev v Ljubljani zoper oddajo ometanja dimnikov v mestnih hišah, se je v toliko ugodilo, da se bo oddaja s 1. januarjem nanovo razpisala. Odobrena je bila med drugim sprememba regulacijskega načrta glede Koslerjeve par-cele št. 471/1 kat. obč. Spodnja Šiška ter ie bil sprejet predlog, da se v svrho regulacije Celovške ceste odkupi Koslerjev svet nasproti igrišču Ilirije. Za obstoječe objekte bo plačala mestna občina 55.000 Din. cesta se bo razširila in napravil tudi na levi strani Celovške ceste trotoar. Sklepanje o delni izpremembi regulacijskega načrta svetokriškega okraja, o regulaciji Dunajske ceste, Celovške ceste, o pravilniku za izvrševanje hišnih kanalov m o poročilu glede regulacije Ljubljanice, je b:lo odgodeno na prihodnjo sejo. Personalne zadeve Za presonaluopravni odsek je poročal obč. svet. Urbančič. odobrenih je bilo 18 prošenj za zagotovitev sprejema v občinsko zvezo, nadalje 22 prošenj za prostovoljni sprejem v občinsko zvezo, dočim jih je bilo 17 odklonjenih in končno je bilo ugodeno tudi prošnji za podelitev meščanstva posestniku Franu Vizjanu proti plačilu takse. Zupan je ob pol 8. zvečer zaključil sejo in napovedal nadaljevanje za petek ob o. popoldne. Brezhrupni avtobusi London, 23. oktobra. Prizadevanje obla-stev, da bi v Londonu zmanjšala ropot prometa, so našla med lastniki in tvorni-čarji avtobusov prijazen odziv. Avtobusni podjetniki so naročili pri General Omnibus Companv 200 novih avtobusov, ki bodo tehnično opremljeni. Nova vozila bodo imela šest cilindrov ter deloma po 6 koles. Podjetniki pričakujejo, da bodo novi avtobusi vozili prav tako tiho kakor osebni avtomobili. Kasneje bodo izkustva glede zmanjšanja ropota uporabili tudi pri gradnji trgovskih in tovornih avtomobilov. Dražba premoženja Zubkove končana Bonn, 23. oktobra. Draižba premoženja Zubkove, sestre bivšega cesarja Viljema, je bila končana včeraj in je prinesla 460.000 mark. Na koncu dražbe je bila prodana knjižnica, ki vsebuje večinoma knjige cesarja Friderika III. Nov rekord »Bremena« Newyork, 23. oktobra. Parnik »Bremen-« je dosegel nov hitrostni rekord. Pot iz Cherbourga in Newyorka je prevozil v 4 dneh, 17 urah in 24 minutah. Svoj zadnji rekord je prekosil za 18 minut Ljubljanska opera Snoči je bila v operi premijera Lortzingo ve komične opere Car in tesar. Obiskuje bil sreden, izvedba v glasbenem in igralskem pogledu dostojna. Pevoi in dirigent Stritof so želi živahen aplavz. Zbor slovaških učiteljev je umetniško na višku — melodi-joznost slovaških pesmi je zna« na zato: udeležite se koncerta! Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Naši Kraji in Franjo šuklje ' 80 letnik »Aligator s Kamna« praznuje danes svo-lo osemdesetletnico. To je pomemben dan, ker nas spominja na cme čase, ko je stal Franjo Šuklje v središču slovenskega političnega življenja. Rodil se je 24. oktobra 1849. v Ljubljani; oče Martin je bil belokranjska korenina iz Lokvice pri Metliki in Belokrandca se smatra Šuklje še danes, saj je bil dolgo vrsto let tudi njihov politični zastopnik. Šolal se je v Ljubljani, študiral filozofijo na dunajski univerzi, bil proiesor na realki v Gorici, na gimnaziji v Novem mestu, v Ljubljani, v Dunajskem Novem mestu, zopet v Ljubljani in na akademični gimnaziji na Dunaju (od 1885). Leta 1894. je postal dvorni svetnik in centralni ravnatelj državne zaloge šolskih knjig. V ljubljanski občinski svet je bil izvoljen 1883., v deželnem zboru kranjskem je deloval 1883—1895 in 1906—1911. v državnem zboru 1885—1900, 1903—1910. Deželni glavar kranjski od 22. marca 1908. do 29. decembra 1911. Še preden je dovršil ljubljansko gimnazijo, je odšel šestnajstleten kot prostovoljec v avstrijsko-prusko vojno, zadnjo vojno, ki se je bila brez strelskih jarkov in strupenih plinov. Težko ranjen je obležal na bojišču. Ko je okreval, je položil maturo in odšel na dunajsko vseučilišče. Na Dunaju se je tedaj vršil drugi veliki razmah slovenskega dijaštva: prvega je rodilo revolucijsko leto 1848.. drugega Pa konec šestdesetih let, ko so prišli na Dunaj dijaki onega kroga, ki si je na poslovilnem večeru v Šiški na Vodnikovem domu začrtal programatično geslo: »Vse za svobodo in napredek!« Za svoj prvi javni nastop ie moral Šuklje »na Žabjek« v policijske zapore. A to ga ni prestrašilo. Na Dunaiu ie ustanovil z dijaki-drugovi društvo »Slovenijo«, s kojo so dobili slovenski dunajski akademiki svoj dom in prvo politično šolo. Kot profesor v Gorici je prvič posegel v boj med mlado- in staroslovenci. Mladoslovenci Šuklje, Leveč. Klavžar in drugi so bojkotirali staroslovensko »Čitalnico« in priredili veliko Prešernovo slav-nost izven čitalniškega kroga. Na Kranjskem je vladalo mrtvilo. Nem-škutar.ii so bili gospodarji dežele, saj je na primer 1874. leta premaga! nemški kandidat Schrev slovenskega kandidata v sami Liubliani pri deželnozborskih volitvah za skoraj 300 glasov. Slovensko kulturno in družabno življenje pa ie hiralo pod »očetovskim« vodstvom skrajnih konservativcev in polu-Slovencev. Jurčič. Leveč, Kersnik in Šuklje so prvi poskušali ustanoviti nekako organizacijo, ki je dobila tudi po-litčen pomen: to je bil literarno-zabavni klub. ki je nastal 1875. leta. kateremu so pristopili tudi Drenik. Wiesthaler, slikar Franke in drugi. A nemški teror se je stopnjeval do besnosti: najbolj delavni slovenski uradniki so bili premeščeni iz domovine v tujino, med njimi tudi Šuklje : do leta 1878. so Nemci neomejeno gospodarili na Kranjskem. To je bila doba prikritega bo.ia proti vsemogočni nemški birokraciji. V nove boje se je spusti! Šuklje. ko se ie vrnil drugič v Ljubljano: izvoljen ie bil v ljubljanski občinski svet in proti vo-lii centralnega volilnega odbora ter proti volji vodje »katoliške« stranke K. Kluna tudi v deželni zbor. S svojim nastopom v Zmske suknie in blago za suknje in obleke, šport« ne čepice in druge oblačilne potrebs ščine najcenejše pri •9. tPresfcer, Hfuhlpana So. (Petra cesta ti. deželnem zboru le prišel v ostro nasprot-stvo z radikalnimi slovenskimi politiki, s Tavčarjem in Hribarjem. Šlo je za potrditev treh nemških mandatov iz velepose-stva in za 600 gld podpore za neobligatni pouk nemščine. Tedanji deželni predsednik Slovenec baron Winkler je verfikacijo mandatov iz političnih vzrokov želel; Šuklje in Kersnik sta jo tudi zagovarjala in dosegla. Tako je posta! Šuklje »pristaš vladne stranke«, on, Kersnik in somišljeniki so dobili nov nom de guerre »elastiki«. 2e iz te dobe datirajo očitki, ki so tudi še pozneje leteli na Šukljeta, da takrat ni zasledoval jasnega cilja, da je bil nedosleden. Res je. Šuklje je bi' nedosleden v toliko, kolikor je treba taktiko političnega boja prilagoditi sili in ciljem nasprotnika, nedosleden v toliko, kolikor je treba popustiti in žrtvovati nedosegljivi maksimum dosegljivemu minimu. Saj je bila končno vsa naša politika v Avstriji v tem oziru »nedosledna«. Šuklje ie iz tega naredil svoj politični raison d' etre, zavrgel je maksimum in dosegel je minimum. Res je. da se nam zdijo danes vse politične pridobitve Šukljetove dobe malenkostne, imenovanje slovenskih šolskih nadzornikov, slovenski učni jezik za nekatere predmete, naredbe justičnega ministra Pražaka in drugo. Danes so to malenkosti, a v oni dobi so nam bile ootrebne kakor ribi voda in so tvorile dejanske politične uspehe. Res je, da se Šuklje ni potegoval za zedinjeno Slovenijo, ne za slovensko univerzo, ne za avtonomijo in federalizacijo narodnostnih pokrajin. ker je bilo to s Hohenwartovim padcem (1872) za vedno pokopano. Pač pa je zahteval to, kar je bilo možno doseči tudi v avstrijskem parlamentu: namesto zedinjene Slovenije zakon za zaščito narodnih manjšin, mesto slovenske univerze slovenske stolice v Gradcu. Znal je pregledati in tehtati nasprotnikovo silo. Iz komponente nasprotujočih si sil si je začrtal svojo smernico. Jasno je, da je bil tako često pri-moran revidirati svoje stališče, spremeniti svoje načrte, nastopiti danes kot gromov-nik proti vladi, drugo jutro pa pomagati katerikoli vladni zahtevi. Ne smemo pozabiti. da se nismo mogli sklicevati Slovenci na historično pravo, kot na primer Cehi in da je bil pojem naravnega prava nepoznan vsem avstrijskim mogotcem, ki so Po letu 1848. ponovno kršili tudi ustavne določbe in zakone. Dve vodilni ideji si 3e bil Šuklje postavil za svoie politično življenje: narodno in napredno idejo. Narodni ideji je služilo vse njegovo politično delo. napredno-svobodoljubno idejo je zastopal v mladih letih z veliko odločnostjo. Na shodu vseučiliščnikov v Ljubljani je proglasil programatično geslo »Vse za svobodo in napredek«. Prišel je v ostre konflikte proti ozkosrčnemu krogu ljubljanskih konservativcev v Slovenski Matici in dolgo ga je smatral bojeviti klerikalizem za svoiega velikega sovražnika, dokler ni Šuklje v starejših letih tudi tu našel kompromis in se z njim iormalno pomiril. Vse prevladujoča energija in ambicijoznost dr. Šusteršiča je končala politično kariero Šuk-Ijetovo v vrstah one stranke, kateri je po vsei svoji preteklosti vendarle ostal vedno notranje tuj — navzlic »spreobrnjenju«, o katerem čitamo v njegovih »Spominih«. A vrnimo se v leto 1885.: Šukljetova kandidatura za nadzorniško mesto v Ljubljani je propadla, na lastno intervencijo mu je omogočila vlada umik iz Ljubki a ne na dunajsko akademično gimnazijo, odkoder je potem kadidiral za volilni okraj MetJko v državni zbor. Posl. Šuklje si je v državnem zboru kmalu osvoii! ugledno pozicijo kot so^der delavec in dober parlamentarni govornik. Posebno se je uveljavil v nariamen+amih odsekih z inicijativo in bogatim znanjem. Bil je najagilneiši član slovenske dcegaci-je v Hohemvartovem klubu, sestavil je spomenico slovenskih narodnostnih zahtev, in nam je priboril, kar se je pod Tauffe-jem dalo priboriti. Veliko delavnost .ie razvil Šuklje v kranjskem deželnem zboru, kjer se ie zlasti zanimal za deželne finance in pa za vprašanje občil in vodovodov. V mnogem oziru se je njemu zahvaliti, da se je napravilo v letih 1895—1914 na Kranjskem približno 300 vodovodov, med njimi vodovodi za Kranj. Radovljico, Cerknico in Novo mesto. Zgovorna priča Šukljetovega dela so tudi številne nove ceste in dolenjska železnica, za katero ie delal z občudovanja vredno vnemo. Kot deželni glavar je postavil deželno gospodarstvo na solidno bazo. Energija, ki je bila od nekdaj velika odlika politika Šukljeta, je navzlic visoki starosti jubilarja še vedno tvorna. V zadnjem času se g. Šuklje z vnemo trudi, da bi dobila ljubljanska državna biblioteka svoje lastno moderno poslopje. Naj bi tudi ta cilj srečno dosegel. Mnogo je deloval dv. sv. Šuklje tudi literarno. Objavil je razne zgodovinske spise, izčrpno studijo »Deželni zbor kranjski in deželne finance«, in veliko množino polemičnih člankov in razprav o politično -upravnih zadevah. Njegovi »Spomini* bodo v kratkem času s 3. zvezkom zaključeni. Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek 24.: Zaprto. Petek 25.: Faust. E. Sobota 26.: Velika abeceda. Izven. LJTBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Četrtek 24.: Jonny svira. A. Petek 25.: Zaprto. Sobota 26.: Grof Luxenburški. Opereta. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Četrtek 24.: Pohujšanje v dolini šentflor- janski. C. Kuponi. Petek 25.: Zaprto. Sobota 26.: Pohujšanje v dolini šentflorjaa-ski. Delavska predstava. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODFJl. Sobota 26.: Ženitev. Nedelja 27.: Ženitev. SlovaSki koncert v četrtek 24. t. m. v ljubljanskem Unionu ima na programu naslednje točke: Češkoslovaška himna. Govor predsednika Jsl.-čsl. Lige. _ 1. Bella, Svia-tok Slovenska. D. Jenko: Co čušiš, čušiš. — 2. M. Schneider-Trnavsky: Hl'a, slietol orol. V. Figu&-By»trij: Zmraka sa. — 3. Vinko Krek: Ljubezen in pomlad. St. Lipeki: Pio-»enka. — 4. Schneider-Trnaveky: Padal kamen. P. Krizkovsky: Utonula. V. Novak: Kyjov. _ 5. B. Pokorny: Ked' ja smutny pojdem. L' Izak - Lihovecky: Bačovske. — 6. B. Pokorny: Prever, prevez. M. Moyzes: šarišske l'udove piesne. Pokorny: Dobry večer vam. — 7- Schneider-Trnavsky: Veje vietor. Koncert dirigira prof. Miloš Ruppeldt Začetek ob 20. uri. — Mariborski koncert istega pevskega zbora dne 25. L m. bo imel v glavnem isti program. Literarna prireditev v Črnomlju. Slovenski književniki, člani ljubljanskega PEN-kluba, prirede v soboto, dne 26. t. m. v Črnomlju literaren večer. Uvodno besedo bo imel prof. Koblar, svoja dela pa bodo čitali Oton Župančič, dr. A. Kraigher, Fran Al-brecht, Juš Kozak in F. S. Finžgar. Fran Šuklje je ena najinteresantnejših, a tudi najpomembnejših figur iz novejše slovenske politične zgodlovine. Pooetki njegovega dela segajo v naše primitivne narodne čase, jubilej obhaja v državi, o kateri on in njegovi tovariši niso sanjali, sredi naroda, kateremu se odpirajo perspektive, ki so v njegovi politični dobi izgledale kot fantastične sanjarije. Mnogo je dosegel uspehov, mnogo pretrpel porazov m njegova energija se je včasih čudno lomila z oportunizmom. Nekdanji slobo-dar se je v starejših letih znašel v političnem društvu, od katerega so ga v mlajših letih ločili svetovi. Ker se ni udal na milost in nemilost, so ga še polnega delavnosti in energije poslali v politični pokoj. Danes, ko proslavlja Fran Šuklje osemdesetletnico, pa smejo nekdanji politični prijatelji m nasprotniki odkrito priznati objektivno resnico: jubilej graščaka s Kamna je jubilej plodnega življenja, ki mu ne izgine sled v knjigi naše narodne zgodovine. Srečko Potnik, blagopokojni ljubljanski tovarnar in znan rodoljub, ki bo danes ob 16. položen k večnemu počitku. Slovaški pevci in njih koncert Pri sprejemu slovaških gostov danes ob 13.46 sodelujejo: »Glasbena Matica«, »Grafika«, »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvon«, »Pevsko društvo Krakovo-Trnovo«, »Slavec«, »Sloga«, »Učiteljski pevski zbor« in druga narodna društva. Sodeluje tudi godba železničarskega glasbenega društva Prof. Miloš Ruppeldt. odlični slovaški skladatelj, ki bo danes dirigiral koncert v »Unionu«. »Sloge«, ki odide, igrajoč koračnice, ob 13.15 izpred pošte na kolodvor. Narodno občinstvo vabimo, da se ji pridruži. Pevska društva sprejmejo slovaške tovariše s slovensko pesmijo. Dirigiral bo g. Zorko Prelovec. Pevci naj se zbero ob 13.30 na peronu, kamor bo pristop svoboden. Ob prihodu vlaka pozdravijo goste: zastopnik mesta Ljubljane, predsednik JC lige. poverjenik Udruženja jugsl. učiteljstva in zastopnik ljubljanskih pevskih društev. Pevski zbor s oevovodjem šteje 56 oseb. Predsednik pevskega zbora je Jos. Dutka, pevovodja pa prof. Miloš Ruppeldt, ki slovi kot eden najboljših sodobnih slovaških skladateljev. Poleg par jugoslovenskih skladb so na programu po večini harmoni-zirane slovaške narodne pesmi, ki se odlikujejo po svoji izredni melodijoznosti, živahnosti in šegavosti. Te pesmi so odraz narodnega življenja, polne sočnih pestrih barv. kakor so sočne in pestre slike mojstra Jože Uprke iz slovaškega narodnega življenja. Kakor gledaš z užitkom Uprkove slike in se jih ne nagledaš, tako poslušaš slovaške narodne pesmi in se jih ne na-slušaš. Besedilo pesmi, ki jih bodo peli slovaški gostje, se bo dobilo zvečer pri blagajni. Po koncertu bo v restavraciji »Zvezda« pogostitev s komerzom. Pri komerzu nastopijo s pevskimi točkami poedina pevska društva in kvartet »Glasbene Matice«. Pozivamo in vabimo vse narodno občinstvo, predvsem pa učiteljstvo in pevce, da se v čim večjem številu udeleže koncerta in ko-merza, da s tem pokažemo, da gojimo ne samo tople simpatiie napram dragim gostom. marveč da je Ljubljana ostala to, kar je bila. mesto iskrenega slovanskega čustvovanja, ki sprejema vsikdar z odprtimi rokami slovanske brate, prihajajoče k nji v goste. Geslo vseh nas, ki mislimo in čutimo narodno, bodi: Danes na koncert pevskega zbora slovaških učiteljev! Po manevru zopet mir na zapahu.:: Krasen zaključek jesenskega manevra naše Triglavske brigade — Vojaštvo se je sinoči vrnilo v Ljubljano stila se je pesem za pesmijo, druga lepša od druge. »Senke, mori, Senke, mori. pogledaj me...« Izvrstni tenorji, globoki basi... Repertoar narodnih pesmi kar najobsežnejši. Skratka- segajoč doli do vroče južne Srbije sem do nas na alpskem vznožju. Vse je lepo prišlo na vrsto: mehko ubrana romanca o Biljani. ki je platno belila na ohridskih izvorih, čuvena epopeja o črnogorskem serdarju Joletu, pa še ta in ona makedonska. nato kratek venček neugninega »bečarca«. za vesel intermezzo zagorski »Ne 'dime dime« in končno za korajžo naš »Regiment« ter prelepa otožna o tem sol-daškem bobnu... Razpoloženje na moč prijetno. A še preden ie polhovgrajski zvonik odklenkal srebrno polnoč, se je že vse podalo k zasluženemu počitku. Vzplamtevali so samo še plameni ognja nočnih čuvarjev onstran mosta... Zaključna parada Dobro spočita je bila Trig'a7-»sca brigada že za ran a na nogah, imela pa je prost dopoldan, ki ga je lahko uživala v popolnem odmoru in poljubnem razvedrilu. Solnce je toplo prigrevalo in v< e naokrog se je nudila divna jesenska panorama slikovite polhovgrajske pokrajin«:. Oficirski zbor je zboroval v Gasilskem domu, kjer je bilo edmo dovolj prostora za vse in kamor so po odstranitvi brizgal-ne in orodja lepo namestili stole in mize. Kritika pod vodstvom divizijonarja g. Save Tripkoviča se je zavleda cele tri ure. Znak, da je bila zares temeljita, a sodeč po splošnem razpoloženju, gotovo tudi vsestransko ugodna. Ob tričetrt na 11. dopoldne so se v prostrani polhovgrajski ravnini blizu Grada« ščice začeli razvrsčevati oddelki cele brigade, pripravljajoč se za zaključno revijo. Glasno so odmevala povelja, disciplina se je kajpak to pot še posebno uveljavljala. Pogled na celotno razvrstitev je bil zares slikovit. V dolgi fronti so stale čete obeh ljubljanskih pešpolkov, doli na desnem krilu so bili vzorno razporejeni oddelki kolesarskega bataljona, zadaj za dolgo fronto pa so stale čete mitraljezcev, arti-Ijerija in vmes še razni sestavni deli bri-gadle z ogromnim sanitetnim avtomobilom. Visoko v zraku se je pojavilo tudi vojaško letalo in ves čas revije krožilo nad pokrajino Polhovgradec, 23. oktobra Včerai so se v pozni solnčni popoldan trumoma vsipale s polhovgrajskega pogorja po stezah in cestah čete vojaštva. Pe-šadiia je korakala mirno, še neu.ruiini in nagajivi so bili konjički mitra'ieski!i čet. V dolino se ie oglašal rezget lepi rejenih živahnih konj oficirjev in "ooot prevdno vrzeče artiljerije. Hude napore ie v dvodnevnem manevru prestala triglavska brigada. Gotovo je to bila ena ničnih najtež-iih operacij. Pomisliti je treba samo na strmine Grmade in na tiude posle!i<-e. k< so iih po povodnjih zapustili v Polhovgraj-skih dolomitih hudourniki, ki iagmj.0 vsako leto Marsikod so tako strašne razdrti-ne, da se prehod zdi nemogoč, a so jih vendar premagali ne samo Pešci, marveč tudi konjički, ki so se mestoma v kra-kih cikcakih zibali naravnost po drčah navkreber. Vsekakor torej veliki napori, a vendar se ie vojaštvo vrnilo v Polhov gradeč zdravo in vedro. — Jih ne ubiieš, fantov! Na Irmadi so snoči kolo plesali . . . Gadje! — Tako je mimogrede dejal poročnik-SIovenec, ki je že sam prebrodil marsikatere kozje steze po Gorenjskem in seveda tudi žs sodeloval pri raznih manevrih. Po krasnem uspehu, ki je bil očiten že s tem. da je diviziionar g. Sava Tripkovič takoi do silovitem naskoku na Grmado prekinil manever, ki ie bil prvotno določen za tri dni, so bili vsi oficirji nav/1'c utrujenosti izvrstno razpoloženi. moštvo seveda v nič manjši meri. V Poinovem gradcu, ki je pač še redkokdaj vide! tako številne goste, je zato proti večeru zavladalo kar najživahnejše gibanje. Glavni tabor si je vojaštvo ustvarilo v bližnji Srednji vasi, kier so ob obronku gozda že pred mrakom zrasli beli šotori. Znaten del vojaštva je prenočeval tudi v Dvoru in po polhovgrajskih kozolcih. Večerja je bila kmalu pripravljena in moštvo se je hitro podalo k počitku. Tu in tam se je v prijetno jesensko noč razlegala lepa pesem, popolnoma prilagodena jesenskemu nastro-jenju: Kukuruzi sad se beru, što mi radiš moj dilberu, što čekaš, što misliš, što se ne ženiš... Lepa vojvodinska popevka je kmalu pred tem in onim šotorom našla svoj odmev v naši domači pesmi: Hladna jesen že prihaja... Pri manevrih so namreč sodelovali tudi naši rezervisti letnikov 1894— 1906, možje in fantje iz vseh koncev Slovenije. Srebrna mesečina je legla nad vso dolino. Kakor bela trdnjava se je blestel Polhovgradec s farno cerkvijo in kapelico na Starem gradu. Spodaj ob vznožju, onstran mosta, pa so kakor zlati in rdeči tulipani vzcvetevali plameni ognja, ki so ga zakurili nočni čuvarji, dežurni in požarni ... Oficirji so se zbrali v prostrani gostilni pri Grašiču, zasedli dolge mize in po večerji razvili prijetno tovariško zabavo. Vr- Samo še danes! t 1 Ob 4, pol 6, pol 8, in 9. uri Willy Fritsch Študent plesalec ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 In tudi lovec se greje s ZEPHIROM, ker ve kaj mu prija, Zato pozna to reč in kupi samo dobro peč. ZEPHIR PEG 10 greje eno sobo 24 kg. drva nr Na zahtevo brezplačni popis! Zephir tvornica peči d. d., Subotica Samoprodaja za Ljubljano- BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH Samoprodaja za Maribor: _P1NTER 1 LENARD_ Divizijonar je prijezdil na teren v spremstvu svojega štaba. Belordeča zastava je mogočno plapolala sredi skupine. Čim se je divizijonar približal, so po na-redbah poveljnika brigade, polkovnika Cvejiča, v strumnem soglasju zadonela povelja bataljonskih in oddelnih poveljnikov. — Mimo!... Pozdrav na levo! Divizijonar je najprej pozdravil kolesarski bataljon in nato obšel vso brigado: — Pomozi Bog, junaci! — Bog ti pomogao! Revija trup je bila tekom četrt ure izvršena. Čete so se podale h kosilu, višji oficirski zbor pod vodstvom divizijonarja pa k zakuski na prijaznem vrtu Grašičeve restavracije. Točno ob 13. se je vsa garnizija razvrstila za povratek proti Ljubljani Veselo prepevaje je vojaštvo v dolgi povorki ubiralo pot po trdi, zopet osušeni cesti skozi polhovgrajsko in dobrav sko dolino proti Viču, kjer ga je že pričakovala Dravska divizijska godba in z močnimi koračnicami dKignila strumni pohod v belo Ljubljano. Z vso simpatijo je ljubljansko prebivalstvo na mestnih ulicah, koder se je pomikalo vojaštvo proti kasarnam, spremljalo pohod Triglavske brigade ki je z letošnjim jesenskim manevrom prestala veliko in izvrstno uspelo preizkušnjo. čistilna-osvežujoča-štedliiva Huda nesreča železničarja Celie. 23. oktobra Danes dopoldne je bil z brzo-tovornim vlakom pripeljan v Celje 25-letni železniški premikač Franc Škofic, doma iz Rim-ški premikač Franc Škofič, doma iz Rim-poslen na tovornem kolodvoru v Zidanem mostu s sklapljanjem vagonov pri ranžir-nem viaku. V trenutku, ko je čepel med dvema tovornima vagonoma, ki sta bila do vrha naložena s premogom, in ju vezal med seboj, se je nepričakovano udrla notranja stena enega vagona in več ton pre-mogovih grud se ie izsulo na ubogega pre-mikača. Škofič je začutil strašno bolečino vzdolž cele leve noge. toda zavesti ni izgubil. Ker je ležal z zgornjim delom telesa prav na tračnici, se je urno oprijel z rokama nekega železja med vagonoma in se potegnil pod vagon. V tem pa se je vlak tudi že premaknil. Šele tedai so drugi železničarji opazili, da se ie morala Škofiču pripetiti nesreča. Vlak se ie ustavil in izpod vagona so potegnili Škofiča strašno ranjenega. Vse meso na levi nogi ie bilo odrto s kosti, ki so bile zmečkane in zlomljene. Tovariši so skušali ustaviti močno krvavitev z vato, gazom in drugim, kar se iim je le deloma posrečilo. Z brzotovornim vlakom, ki ie baš odhajal proti Celju, so nesrečnega premi-kača odpeljali v Celje, kjer so ga z te-šilnim vozom mestne občine prepeljali v bolnico. Opoldne je bil Škofič operiran in so zdravniki ugotovili, da ie bila noga odtrgana od telesa in se je držala le še na koščku kože. Škofič se je nahajal ves čas Pri polni zavesti Ponesrečenčevo stanje je brezupno. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, nastajanje v žilnem sistema, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joselove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo i zboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvndh, kor-puleffitnifi osebah putikairjih in hemo-roidalno boJnih. »Franc Josefova» voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špece-rrnjskih trgovinah. OTROŠKE NOGAVICE 'llGOM Najboljše, najfcrajne^e, zato 13 najcenejše! Domače vesti * Manifestacije pred Vodnikovim spomenikom so bile dokaz, kako ozko Je zdru ženo ime našega pesnika z Napoleonom, ustvariteljem Ilirije, in kako svet gleda na nas: ali hodimo Po stopnjah svojega pesnika. Toda manifestacija je stvar trenutka, mi pa moramo dokazati, da smo narod Vodnikov, s tem, da smo člani njegove družbe. Ni težko dokazati, kaj pomeni v svetu, ako ima n. pr. Vodnikova družba 25.000 ali 30.000 članov. To so številke, ki govore. In tega števila ne bi bilo težko doseči, če bi samo malo premagali svojo brezbrižnost in s tem pokazali, da hočemo biti res to, kar priča o nas Napoleonov spomenik. * Napredovanje v finančni službi. Imenovani so: Janko Ravhekar za višjega knjigovodjo v oddelku državnega računovodstva, pri finančni direkciji v Ljubljani pa: Vladimir Ogorelec za glavnega blagajnika, Franc Papež. Ivan Kranjec in Andrej Gjlob za višje knjigovodje, Viktor Bischof za računskega podinspektorja — vsi v 1. skupini II. kategorije: za revizorje pa Andrej Uran, Viktor Markič in Stanko Lazar — vsi v 2. skupini H. kategorije. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine je sprejet Aleksander Bušen, dnevničar finančne kontrole v Prosenjakovcih v Prekmurju. * »Uradni list Dravske banovine« objavlja v 105. številki pravilnik o tem, koliko in kako je uporabljati pravico sreskega načelnika do stanovanja, kurjave in raz svetljave v naravi, nadalje pravilnik za zamejničevanje posestev in obiektov s trajnimi vidnimi mejniki po odredbah člena 10. zakona o zeml iškem katastru ter odločbo, s katero se ukinjajo vsi oddelki finančne kontrole pri pivovarnah. * Nova proga Rogatec - Krapina izročena prometu. Važna nova železniška proga Rogatec - Krapina je bila 15. tm. izročena tovornemu, predvčera šnjem pa tudi osebnemu prometu. * Poštna uprava iz Beograda premeščena v Novi Sad. Minister za javna dela "je v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta odredil, da se oblastna poštno-brzo-javna uprava iz Beograda premesti v Novi Sad. * Šibenik dobi trgovsko šolo. Minister trgovine in industrije je odredil, da se v Šibeniku osnuie trgovska šola. Občina mora dati na razpolago potrebne šolske prostore. * Diamantna maša monsignora Bulica. Zaslužni rodoljub monsignor don Frane Bulic bo imel te dni v Splitu svojo dia' mantno mašo. Ob tej priliki mu je papež poslala pismo, v katerem mu čestita na jubileju Papež mu ie poklonil tudi srebrno spominsko svetinjo. Don Bulic je bil za mašnika posvečen 24. oktobra 1869. * Prof. Vekoslav Spinčič 81 let star. Včeraj je praznoval enainosemdesetletnict* v svo:em rojstnem kraju v Kastvu istrsk narodni delavec profesor Vekoslav Spinčič * Himen. Poročila sta se na Frankolo-vem g. Vlado Bezenšek in gdč. Ivana Grobelnikova. Bilo srečno! * Uradni dan Sresktga gremiia trgovcev v Celfu za člane trgovce v gornjegraj skem sodnem okraju bo v petek, 25. t. m od 11.—12. v Gornjem gradu v gostilni pr gosp. Veršniku in od 14.—16. v Mozirju v hotelu »Pri pošti«. * Smrtna kosa. V bolnici v Ljubljani je umrla gdč. Marija Č e r t e ž n i k o v a. trgovka na Poljanski cesti. Pokojnica je bila za časa Svetovne vojne v Judenburgu, odkoder jo imajo bivši kranjski Janezi najlepšem spominu. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Ravnah ie preminul g. Rudolf Miiller. upokojeni uradnik :ek!arne .grofa Tlmrna. Pogreb bo Po dežju najlepše očistite parkete s parketnim voščilom I2olo 99 25. t m. popoldne v Ravna1.!. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Naša razstava v Kodanlu. Za razstavo naše umetne obrti, ki se bo 1. marca prihodnjega leta otvorila v Kodanju in ki bo trajala do konca marca, vlada pri nas precejšnje zaniman:e. Akcija za to razstavo je izšla iz Kodanja od uglednih danskih osebnosti, med drugimi tudi neke Zagreb-čanke, ki je tamkaj omožena in stalno živi v Kodanju. Zbiranje materTala za to razstavo je v polnem teku. Naši etnografski muzeji bodo dali na razpolago zanirrn ve predmete. Udeležile se bodo razstave posamezne institucije, ki goie umetno obrt. Tam bi, kakor se zatrjuje mogli najti pcvoljno tršiče za plasiranje izdelkov te stroke naše narodne delavnosti. Zbiranje materijala za to razstavo in prijave za njo vrši šef oddelka za zunanjo trgovino Jaša Grgaševič. * Dar. Dr. Ivan Voves v Radovljici je daroval namesto venca na krsto dolgoletnemu pri ateliu Vaclavu Hejnicu za Društvo slepih 100 Din. * Narodni dom v Drenovi. Kakor javljajo iz Sušaka, se bo prihodnjo nedeljo vršila slavnostna otvoritev Narodnega doma v Drenovi pri Reki, ki pripada deloma naši državi. Na proslavi bodo sodelovala vsa nacijonalna društva s Sušaka in okolice ter pevsko društvo »Jeka sa Jadrana«. * Zdravljenje z gladovaniem. Iz Karlov-poročajo. Te dni je pričela tukaj z glado-vanjem po metodi Rusa Suovorina večja skupina tukajšnjih meščanov, ki boleha o za raznimi boleznimi. Prebivalstvo spremlja ta poskus z velikim zaniman em, ker je znan en primer popolnega ozdravljenja. * Zemlja zasula štiri delavce. V vasi Turjaci pri Sinju se je pripetila grozna nesreča. Štirje kmet;e so kopali pesek za gradbo nove niše. Zaradi zadnieoa dežav-ia se je sesula velika plast zeml e, ki ie pokopala vse štiri delavce. Trije so bili .smrtnonevarno poškodovani, enega pa so odkopali mrtvega. Danes ob 4.. '46.. 148. in toano V« 10. TINI in TOM kot mornarja Smeh! Veselje 1 Kt»o , DfcAL Ka <1ebe!o! Na drobno! Anton Jenko strojna pletarna Domžale iadelude prvavrsffie žensie obleke io vseh vrst puloverje, krila ter vso trikotažo. Delo zelo so-tedmo. Cene k-o-mkurenčne Prepričajte se. 1JZ17 Kari May - Križem pa Jutrovem III. zvezek je izšel. Naročite pri Cirilovi tiskarni Maribor 126&9 Ne mučite svoje dece z ribjim oljem! Mesto ribjega olja dajte svoji cteci ki poseduje vrlo prijeten otas itn diih, in ga deca trživa z .največjo slastjo kot kako slaščico. Dobiva se v vseh teka-stainja, napovedianega za 26. t. m. Iz Zagorja z— Ustanovitev smučarskega kluba. V četrtek 24. t. m. bo ob 19. sestaneK vseh smučarjev in ljubiteljev tega športe v svrho ustanovitve smučarskega kluba. Na sestanku, ki se bo vršil v občinski dvorani, se bo sklepalo o tem, ali Oo ustanovljen klub pod okriljem SPD, ali se pa ustanovi samostojen klub. z— Himen. Poročila sta se rudniški paznik g. Pavle Kovač in trgovski nameščen-ka gdč. Malči Močilnikarjeva Novoporo-čencema obilo sreče! z— Nezgoda rudarja. V Kisovškem rovu se je pripetila rudarju Tonet'; Se ver ju težja nezgoda. Pri tesarskem delti mu je .-sekir j spodletela in ga zadela na levo reko, da mu je ostrina presekala d vidno žilo. Zdravnik mu je ustavil kri in mu rano zašrl. Iz Hrastnika h— Apoteka. Vendar se je enkrat izdala komisija za apoteka Dobil jo je g. Josip \Varta, lekan.ar iz Maribora. Lekarna bo imela svoje prostore v Menihovi hiši v bližini Roševe kovačnice. Želimo novemu podjetju obilo uspeha! h— Trgatev grozdja priredi gasilno dru-5tv Hrastnik v nedeljo 27. t. m. v Dolin-šekovi gostilni. Spored je zelo bogat. — ~rstopnina za osebo 5 Din. Iz Trbovelj t— »Zvonašice«! Apeliram na vašo pevsko zavednost, da se polnoštevilno udeležite skupne pevske vaje »Zvona« v četrtek 24. t. m. V primeru, da se ženski zbor ne sestane, nastopi na prihodnjem koncertu, ki se bo vršil v decembru t. 1., samo moški zbor Spomnite se na zadnji koncert, kjer je ženski zbor odnesel lavorike — t— Izgubljeno. V bližini klopice v gozdu nad pokopališčem je bila izgubljena nik-liasta žepna ura na usnjenem jermenčku. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi -*ri učitelju g. Pleskoviču. Iz Šoštanja št— Vodovod v našem mestu postaja resnica. Zemljišče z izvirom v Belih vodah od kmeta Stropnika, po domače Raz-podovnika, je mestna občina prec! kratkim že kupila. Te dni so pa pričeli pod strokovnim vodstvom organa stavbene družbe »Union« iz Beograda s prvimi deli. Zaenkrat bodo delali na tem, da zajamejo vse izvirke v enega, nakar se bo pričel graditi velik vodni rezervoar. Drugi tak rezervoar bo zgrajen na Goricah, odkodier bodo šle glavne cevi vodovoda po mestu. št— Igra »Lovski tat«, igrana v Sokolskem domu v soboto ni imela mnogo gledalcev, čeprav je bila precej dobro podana. V nedelj o je pa igra sploh odpadla, kei je pri- I šlo k predstavi samo par ljudi Da tako nerazumevanje za gledališke prireditve s strani naše publike nikakor ne dviga veselja do društvenega udejstvovanja, je lahko umljivo. Nevarna vlomilca na varnem Liubliana. 23. oktobra Pred par dnevi se ie okrog 21. pojavilo v parku na Kralja Petra trgu več stražnikov in detektivov. Približali so se neki klopici, na kateri se je stiskal mlad, močan fant. Čim je ta opazi! stražnike, je skušal pobegniti, bilo pa je že prepozno. V naslednjem trenutku je 24-letni Rudolf Virant. rojen in pristojen v Ljubljano, dolgo zasledovani vlomilec, že bil uklenjen. Skušal se je še vedno izviti iz oblasti mož postave, a zaman. Videč, da tako ne gre, se je fant premislil. Padel je na tla in se delal onesveščenega. Stražniki pa so njegov namen kmalu izpregledali, ga obudili zopet k »zavesti« ter odpeljali na stražnico. Kmalu za njim so prignaii v zapor tudi niegovega tovariša, 24-letnega Antona Čebelo, bivšega natakarskega vajenca, pristojnega v Litijo, s katerim sta se v lopovščinah pajdašila že par let. Policija jima ie bila za petami že par tednov. Gibala sta se oba v Ljubljani, vmes pa prirejala tatinske vlome na deželi. V početku oktobra sta se pojavila v Mošnjah pri Radovljici, obiskala cerkev in odprla nabiralno pušico. Naslednji dan sta se na Brezjah izdajala za romarja, ki hočeta obiskati tudi Jesenice, kjer bi poiskala delo pri KID. »Romarja« sta' kmalu stopila v cerkev, odprla nekaj nabiralnih pušic in izginila s plenom. V Ljubljani sta se dražila z nekim H., ki je tudi že v zaporu. V glavnem pa so jima delale družbo razne pocestnice. Tu pa tam. zlasti po kaki uspeli akciji, so prirejali pravcate orgije, ki so jih zaključili navadno v stanovanju kake zvodnice. Ob »suhih« dnevih sta navadno čepela v parku pri »atu«, kakor se imenuje v ljubljanskem apaškem žargonu stari častitljivi Miklošič. Pogovor sorodnih duš se je navadno sukal o njihovih vsakdanjih skrbeh in nemalo kdaj so morali žalostno konsta-tirati. da ie izginil ta ali oni iz njihove srede. Vzela ga je noč in bil je že pri »mami«, kakor hudomušno imenujejo aDaši ter njihove družice jetnišnico ob Miklošičevi cesti. To ali ono njihovo ljubico je odpeljal stražnik pred policijskega zdravnika, ki je odredi!, da mora v bolnico, v varno zavetje »tete«. Zaunniki policije so budno pazili na vse te njihove pogovore in končno ugotovili, da sta kolovodji vlomilske družbe Virant, izučen čevljarski pomočnik, in Čebela. Na policiji sta priznala več vlomov, sedaj pa se bo morala policija še truditi, da jih jima dokaže. Kakor priznavata, sta bandita vlomila v noči na 23. septembra v vinotoč Marije Kotnikove na Dunajski cesti ter pokradla mnogo jestvin, vina. likerjev, nekaj gotovine in delikates v vrednosti nad 12.000 dinarjev. V noči na 28. septembra sta vdrla v trgovino Bogdana Žilica na Dunajski cesti. 2. t m. Pa sta se vtihotapila v trgovino z železnino Breznik in Fritsch. Dalje sta 13. t. m. vdrla v Jurčičevo trgovino na Dunajski cesti 9, a sta bila prepo-dena do stražarju Mihevcu. ki je Viranta zasledoval do Gosposvetske ceste in je ta nanj celo streljal iz samokresa, katerega mu je policija ob aretaciji zaplenila z drugimi sumljivimi predmeti vred. Drzna svedrovca sta se že pred leti spoznala v prisilni delavnici v Stari Gradiški: bila sta še nekajkrat skupno v zaporih. Zadnjikrat sta zapustila zapore začetkom septembra in sta takoj pričela zopet z vlomi. Sedaj prideta pred porotno sodišče, ki jima bo kazen gotovo odmerilo ostro in po zasluženju. Šport Tekme za Gosposvetski pokal V nedeljo 27. t. m. popoldne se odigra na športnem prostoru Ilirije letošnji turnir za prehodni Gosposvetski pokal. Tekmovanje za Gosposvetski pokal je vsakoletna manifestacija naših športnih organizacij za narodno-kulturne namene Jugoslovenske Matice ter na lep način poudarja vzgojno stran športa. Športna, pa tudi širša javnost je pokazala doslej za to prire-diitev splošne simpatije. Turnirja se udeležijo vsako leto vsi naši zavedni klubi. Ljubljanskim klubom se je lani pridružil tudi I. SSK Maribor. V dosedanjih tekmah je zmagala leta 1926. in 1927. Ilirija, lani pa I. SSK Maribor. Prehodni pokal, ki ga je leta 1926 ob svoji petnajstletnici razpisala Ilirija, brani torej letos Maribor Pripomniti je treba da začasna zabrana igranja, ki jo je te dni izrekel Mariboru LNP, za nedeljski turnir ne velja in da jc udeležba Maribora gotov a. Čisti dobiček turnirja je namenjen Ju-goslovenski Matici. Zaradi tega je želeti tem bolj, da poseti občinstvo nedeljski turnir v čim večjem številu, da izrazi tako simpatije za nacijonalno hotenje sodelujočih društev ter pripomore k čim lepšemu gmotnemu uspehu. Službene objave JHS in ŽS (Iz seje u. o., dne 21. oktobra.) Na predlog LHP-a se sprejme v redno članstvo Saiveza SK Celje (Celje). Posedaj odigrane tekme za Stefanovičev pokal se anulirajo, ker se ie tekmovanje aa teritoriju BHP-a izvedlo nepravilno. Tekmovanje se obnovi šele prihodnje teto. Tekme za državno prvenstvo se ne izvedejo. ker podtsavezi niso še za'vršili podsaiveznih prvenstvenih tekem. Za reševanje tekočih posJov do glavne skupščine se določa tričlanski odbor, katerega tvorijo gg. Schne liter, Bucik an Balt-esar, BHP se pozove, da skliče za dne 17. nov. t. 1. ■izredno glavno skupščino podsaveoa Za delegata Saveza na tej stoupščini se določa g. Nikolič Milan, podpredsednik Saveza. BHP se obvesti o tem s posebnimi dopisom. Za dne 22. novembra se sklicuje redna glavna skuipšoina Saveza. Skupščina se vrši ob 20. uri v damskem salon« kavarne Emona z običajnem dnevnim redom, določenim v § 25 savezmiJi pravil. Ako ob določeni turi ni navzočih nad polovico redinib članov, se vršn skupščina pol ure kasneje z istim djiev-Tiiim redom m ne glede na število prisotnih članov ZHS se naroča, da skliče za dne 22 novembra redno glavno skupščino v Ljubljano. — Taifuik I. SK Olimp (Karlovac) : SK E!an 3:2 (2:2). V nedeljo ie v Novem mestu gostovalo prvo moštvo SK Oliimip iz Karlovca, ki je igralo proti SK Elamu. Tekma ie bila ena najlepših v Novem mestu. Zmaga K so Kariovčami s 3:2 (2:2). Gostje so s svojo lepo kombinacijo in faiir igro napravili ugoden vtis. vendar se Je od njih pričakovalo več. Tehnično in taktično so bil; boljši, vendar pa jih ie Elan prekašal s porrtvovaino-s-frjo in zanosom. Igra je hiila ves čas odprta. Veliko dela je oprala domača krifetoa vrsta. O^lman je br! nesignren. V naipadu je bi! najbolj® srednji napadalec s svojimi lepimi streli ma gol. Leva stran je bila boljša od desne. Olimpijski petobo) za prvenstvo Ljubljane bo v nedel jo ob 10. na igrišču Iliri ie »n bo br ez dvoma eno najzanimivejših v letošnji sezoni. Konkurenca bo ostra, ker nastopi večje število naj-bclnših atletov. Omenjamo le nekaj znanih imen: Pavš-č, Slamič, Pe-tkovšek, Zutpanč:£ N., Banko, Kiumer od Maratona Korče in dru'gi. SK Ilirija (iz tajništva). Razpored zirraslkih fre-nSngjov v telovadnici Sredmie tetarčne šole se je spremenil!: V ponedeljek do 7. Ctenčce bazenske m plavata« sefaoSe. od 7. dalje težko in lahiko-atleteka sekofa. V torek do 7. plavači in mlajši člani lahikoatletislke selkoiie. od 7. dalie gimnastič-ne vade za dame. V sredo do 7. smučarji, od 7. dalje gšmnasitične vaje za starejše gosoode. V četrtek do 7. haizena .in članice plavalne sekcije. od 7. daJie težko m laMkoatteteka sekcija, bokis, v petek do 7. plavači in mla^š-i člani !ahko-atletske sefccije, od 7. dalje boks. NedeMa je rezervira™ za nogometno sekcijo. Eventnalme kas-neiSe rzipremeimihe bodo objaviate sekcije s?nre. Novi raroored veHa od ponedeMka 28. t. m. daffie. Do nedelje se vrše treningi še po starem razporedu. — Tajnik I. SK Ilirija (Ptng-tKm« sekcija). Odslej bodo redmi tremsugi dnevno od 17. da-lie v vrtnem lokalu restavracije -Novi svet«. Članstvo naj s« v čim večjem številu sestane v petek ob 19. radii razdelitve ur ter določitve dnevov za danne m gospode. Sprejemajo se tudi m>vi Slani. SK Ilirija (lahkoottetska sekcija). Junjorfi: Glavnik, Tiran, Pritoošek, Jeramčič, Brolih, Skala, danes ob 5. na igrišču! — Načelnik. LSK. (Zimska sckciija.) Vsi člani te sekcije se pozivajo na obvezen sestanek jutri v petek ob 18. v damski šote Emone. — Načelnik sekcije. Gospodarstvo Kaj je s Slavensko banko Te dni je predsednik Mestne hranilnice g. dr. Gregorič javno odgovori' na vprašanja, kaj je s poravnavo, ki je bila sklenjena v konkurzu Slavenske banke. Povedal je. da ležijo pri zagrebškem sodišču še trije nerešeni rekurzi proti poravnalnemu sklepu upniškega zbora ter je poudaril da bi bil že čas to vprašanje likvidirati. Istočasno je izračunal, da medtem tečejo obresti, ki bi znašale v prid upravnemu odboru letno okrog 2 milijona Din. Mnogi so to informaciio g. dr. Gregoriča tolmačili tako. kakor da se v niei namiguie na upravni svet. ki da rad' obresti končno reš;tev zadržuje. To seveda ni mogla biti namera g. dr. Gregoriča. ki je dobro pod"čen. od katere strani izhaja odpor v obliki velikega rekurza. Vendar ie dr. Oreeoričeva iziava dala včerajšnjemu »Slovencu« povod, da govori (v previdni obliki seveda) o »naročenih rekurzih«. S strani upravnega odbora se nam izjavlja, da je on od dne sklenjene poravnave vse storil in se stalno z vso vnemo trudi, da bi bilo vprašanje rekurzov čimpreje rešeno. Upravni odbor se nadeja, da bo to v kratkem času vendrale uspelo. Mi to izjavo z zadovoljstvom beležimo, pridržujemo si pa pravico, da po rešitvi rekurznega vprašanja posvetimo v za-kulisje akcije, katere efekt bi mogel biti ta, da se poravnava upropasti in konkurz — nadaljuje. Gradba lesenih hiš Način gradbe lesenih stanovanjskih hi! je po vojni zelo napredoval, zlasti v Ameriki in v nekaterih evropskih državah, kakor v Nemčiji, Švici in v nordijskih deželah, kjer je na razpolago mnogo lesa. Proti lesenim hišam so sicer v javnosti razširjeni številni pomisleki (nevarnost požara, prepuščanje toplote ali mrzlote, kratka življenska doba itd), ki pa so po današnjem stanju tehnike povsem neutemeljeni. Odbor za norme v Nemčiji je že pred leti izdelal predpise za gradbo lesnih hiš, ki nudijo garancijo tako proti požaru, proti talni vlagi in gnilobi, kakor tudi proti prepuščanju mrzlote in dajejo takim hišam glede na gradbene predpise in . predpise za uporabnost stanovanj minimalno življensko dobo od 80 let. S sodobnimi kemičnimi sredstvi je mogoče les tako impregnirati odnosno popleskati, da so hiše sigurne proti požarom, proti talni vlagi in gnilobi. Denarni zavodi v zapadno in severnoevropslrih državah so že davno priznali takim hišam sposobnost za najemanje hipotek. V spoznanju solidnosti in požarne varnosti po modernih načelih zgrajenih lesenih hiš je prav te dni tudi kuratorij Nižje-avstrijske deželne hipotekarne banke sklenil, da bo na lesene hiše dajal hipoteke pod enakimi pogoji, kakor na zidane hiše. Vzgleda te banke nameravajo v Avstriji sedaj sle- u 3 J,' 0 0 Vrsti r B>m d« Ljubljana Maribor Zagreb Beograd 758 9 <57-5 758-4 75^9 7 8 11 14 93 85 99 80 mirno SW 4 mirno IO 1 6 • • 8. mirno 9 • Sarajevo Dubrovnik 759-4 12 90 ENE 4 9 Dež 40 Skoplje 7. lbZ'2 13 98 W 1 * 1 Dež 10 | Split 756-3 19 80 SE 12 9 1 Dež 0-1 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.2, najnižja 6.2. Solnce vzhaja ob 6.36, zahaja ob 17.2, luna vzhaja ob 21.25, zahaja ob 13.3ras sodelovati pri stvari, ki jih bo dozdevno blami« rala. Prvak damskih frizerjev Svetovno prvenstvo v damskem frlzlranjn |e dosegel berlinski brivec Grasser, kateremu Je podelil naslov prvega frizerja na svetu tozadevni odbor v Bruslju. Poleg Grasserja dama s frizuro, Id je prinesla Grasserju naslov svetovnega frizerskega mojstra Pomlad v Antarktiki Kakor javlja radiopostaja Byrdove« ga taborišča »Little America«, se je začela oglašati v antarktičnem ozemlju nova pomlad. Solnce pokukava izza ledenih obronkov in na severni strani je Jasno videti lesket voda antarktič« nega morja. Poveljnik Byrd je začel preurejati taborišče. Prvi so se prikazali izpod snežnih zakopov osi, ki niso utrpeli pozimi nobene škode, čeprav je časih mraz jako občutno pritiskal. Zanje so že postavili kolibe na prostem, da se ne pomehkužijo, kajti ni več daleč čas, ko bo treba nastopiti drugo etapo prodiranja proti južnemu tečaju, eta« po, ki naj prinese dokončen uspeh ekspedicije. Vodiči psov bodo takoj začeli trenirati živali. Kakor psi, so dooro prezimila tudi letala. Pred kratkim so jih pregledali strokovnjaki z Byrdom na čelu. Ugo« tovili so, da so popolnoma nepoškodo« vana. Zdaj je v Byrdovem taborišču še vedno 44 stopinj pod ničlo, toda temperatura se naglo dviga. Eksoedi« cija se žurno pripravlja na pohod pro« ti tečaju in upa, da ji bo mogoče do« vršiti pot v petih etapah. Med »Little Americo« in južnim tečajem bo po« stavljenih pet postaj in zalog s hrano, caterih zadnja bo oddaljena od tečaja 500 km. Psi bodo začeli najprej pro« dirati s sanmi proti deželi kraljice .Vlaud. Žarnica pred 500 leti Petdesetletnico električne žarnice so slavili v Ameriki z velikim pompom. Sam prezident Hoover je imel ob tej priliki govor na Fordovem posestvu v 3earbornu. Ameriški listi pa so pona« tisnili članke, ki so jih bili prinesli pred 50 leti. Iz teksta je razvidno, da niso »praktični« Američani proroko« vali žarnici nobene prihodnosti. Imeli so jo za slabšo napravo od gorečega plina ter so jo smatrali ne samo za opasen, ampak tudi za drag luksus. Ta bo znala braniti svoje življenje Mala, šele 13-Ietna miss Arlaine Brovvnova iz Saint-Loufsa (Združene države) se Je te dni na neki strelski prireditvi klasificirala na prvo mesto s streljanjem iz revolverja. Izmed vseh dosegljivih 100 točk je dosegla 99, kar ji Je okrasilo prsi z novo kolajno, Id jih hna že lepo zbirko. 39 let star, 20 let presedel • v. v jeci Pred berlinskim sodiščem je stal te dni že večkrat predkaznovani 39 letni Harry Gross, mož, ki je presedel nac polovico svojega življenja v zaporih Zagovarjati se je moral zaradi vloma v neko stanovanje, kjer je v družbi nekega tatu odnesel 25.000 mark goto« vine. K obravnavi je bil pritegnjen tu« di zdravniški veščak, ki je izjavil, da izhaja obtoženec iz pijanske rodbine. Njegov oče in ded sta umrla v blazni« ci, kamor ju je bil spravil alkohol. Edi« na izjema je bil neki stric, ki je bil svoj čas spovednik cesarja Franca Jo« žefa in je pozne i e postal škof. Po teh razkritjih je sodni dvor sklenil, da se bo o vsem tem prepričal in je razpravo odgodil. Sauerbruch in Gerson sta se 3>rla Dr. Sauerbruch je bil. kakor znano najvnetejši pristaš dr. Maxa Gersona, ki zdravi tuberkulozo z neslano hrano. Sedaj pa sta se oba učenjaka sprla. Gerson je trdil, da je niegova terapij« ska metoda uporabna tudi za druge bo« lezni, Sauerbruch pa je temu naziranju oporekal. Prašičji želodec proti anemiji Trije ameriški raziskovalci so od krili, da je osušen prašičji želodec, ki mu doslej niso pripisovali bogve kak« Sne vrednosti, izvrstno sredstvo proti anemiji, še bo "e nego jetra. 30 g te ga želodca zaleže isto toliko kakor pol kilograma sirovih jeter ali 90 g kon« centriranega jetrnega olja. Učinkuje pa še hitreje. Kei je substanca, v prepari« rani obliki podobna žaganju, istočasno tudi skoraj brez okusa, se bo gotovo hit: ~ udoma "'la med bolniki. Dopisi SLATINA RADINCJ. (Razne vesti.) Te dn.i je iskra iz lokomotive zažgala en vagon slame, ki ]e biila Last bratov Vogler iz Petanjske Slatine. K sreči so vagon hitro iztirili. Domači gasilci in oni iz Sratovcev so ogenj zadušili, a kljub teaiMi so nekateri deE vagona zgoreli. Dne 15. t. m. se j« otvoril pti nas gospodinjski tečaj pod vodstvom grič. Premronove. Pride 1 jeni sta ji pomočnika gospodični Mlakarjeva iti Kovačeva. Za obisk se je oglasilo 46 kmetskih deklet. Tečaj se bo moral zarodli totoke prijajve deklet deliti na dva oddelka. Uprava Zdravilišča je v ta namen odstopila prav primerne prostore diete lične restavracije. Vršili se bodo tudii večerna tečaju' za žene. — Za novo štirirazredino osnovno šolo izdeluje načrte naš priznam strokovnjak vseoičiliški profesor g. arh. Plečnik. V ta naimen se je mudil te dn.i njegov odposlanec g. ing. arh. Va.Ientinčič v Radinoih, da si je ogledal teren ter dot>iI potrebne Informacije. — Gospod Janez Vogler, lastnik Petomajske Slatine, si zida lepo enonadstropno vilo. — Neka tvrdika iz Maribora je kupila od občine obsežno zemljišče, kjer namerava sezidati in vpostaviti večje tndmstTfisko podjetje. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI Sokolska prireditev bo v tiede.jo 27. t. m. Zadnjič je t>il> v »Jutru« in »Domovini« pomotoma napačno poročeno, da se bo vršila 20. t. m. Po predstavi bo prosta zabava. Pridite! Sokol Sokolski Glasnik, glasilo Jugosloven-skega Saveza, objavlja v 10. štev. z dne 15. t. m. uvodnik, ki obravnava porazno izjavo generala Kostiča o pretiranem go jenju športa. Na drugem mestu je priobčen sokolski pozdrav Jugoslaviji, ki smo ga že doslovno ponatisnili v »Jutru<. Iz vsebine navajamo m. dr. V razpregledu »Slovansko Sokolstvo« je ob avljena ocena nastopa pevskega zbora sokolskih žup Moravsko - sleške in Tešinske v Mariboru in Ljubljani ter poročilo o seji sokolskin novinarjev ČOS, Lužiško - srpski sokol Mjerčin Novak ima v listu pravljico o vi- tezih, polno poezije. Važno za vsa društva je pojasnilo odseka za poškodbe. Pod črto čitamo nadaljevanje zanimivega poročila o Lužiški.i Srbih (brat Vek. Bučar). Ostali del Glasnika zavzema:o poročila iz žup: Beograd. Ljubljana, Cel e, Zagreb, Sarajevo in Tuzla. V listu .ie 9 ilustracij. Godbeni zbor Sokola I. — Vaja godbe na pihala v petek. Vsi! — Kapelnik. Novo sokolsko društvo. Snu.ie se novo sokolsko društvo v Jajcu, župa Sarajevo. Ponovno opozarjamo vse sokolsko članstvo in prijatel e Sokolstva na loterijo So-kola-Matica v Beogradu v prid Soskolske-ga doma. Srečke stanejo 10 Din in se naročajo pri društvu v Beogradu. Radio LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m). BEOGRAD (429 m). PRAGA (342 m). BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m). LANGENBERO (473 m). STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventry 1533 m). RIM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Četrtek, 24. oktobra LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Kn-ncert radio-orkestra. — 18.30: Angleščina. — 19: Naravoslovno predavanje. — 19.30: Pregled domačih in tuiih dogodkov. — 20: Prenos koncerta slovaških učiteliev iz »Uniona«-. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22:Napo-ved časa in poročila. 22.15: Koncert radio-orkestra. Petek. 25. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnev-nikov. — 17: Koncert radio- orkestra. — 19: Gospodiniska ura. — 19.30- Italijanščina. — 20: Koncert kvarteta Glasbene Matice. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in noročila ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20.35: Koncertni večer. — 22: Francoski, glasba orkestra. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana zlasba. — 18- Prenos koncerta iz »Matice« — 20: Prenos iz beogr. kr. opere. — 21.30: Poročila. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 1905- Godba zi. ples. — 20: Koncert lahke zodbe. — 21: Sodobna glasba. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 16.30- Popoldanski koncert. — 1905: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Praze — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 1925: Reproducirana glasba. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filhartnoniie. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.50: Reproducirana glasba. — 16.15: Koncertna akademija. — 20.05- Dramski večer. — Godba za ples. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 17.40: Lahka zodba orkestra. — 19.40: Pet;e — 20.30: Odlomki iz oper. — 22.30: Zabaven program. — FRANKFURT 16 15: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Koncert komorne zlasbe. — 21 Prenos nrozrama iz Stuttzarta. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Koncert komornega orkestra. — Lahka zodba in oles. — STUTTGART 16.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20: Program iz Frankfurta. — 21.40: Veseloigra. — Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.45: Orkb-stralen koncert. — 19.30: Prenos onere tu gledališča. — Lanka zlasba. — LONDON 20.45: Klavirski koncert. — 21: Prenos simfoničnega koncerta. — 23.30: Presene-čenia. — RIM 17 30: Poooidanski koncert. — 21: Operetni večer — STOCKHOLM 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.1(5: Komorna zlasba. 12676 Razpis. Splošna maložeflezniiška dražba razpisuje mesto garažnega mojstra V poištev pridejo samo oni z dolgoletno prakso garažnega mojstra. Prošnje je nasloviti na naslov »Splošna maloželezniška družba d. d., Ljubljana. Zaloška cesta 25 (remiza). Zahvala w Ot> priliki pre rame izgube n aše ljubljene soproge, sestre in tete, gospe Ansetce Rutar soproge postajenačelnika nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, da si štejemo v dolžnost, zahvalita se vsem, ki so nam stali v težki uri ob strani. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem za ginljive žalosrtnke in vsem, ki so jo spremili na njena zadnji poti. Priporočamo Jo v blag spornim! Žirovnica—Gornji Doiič, dne 22. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Budilke poceni L. Vi har urar LJUB JANA Sv. Petra c. 36 Motor cca. 10 HP (na sesalni plin ali nnfto ali D esel) kupim. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na: VIKTORIA, tvomica češljeva, Tratinska c. kod 34 12680 @isarnis/ce potrebščine Ogljem papir Barvni trakovi Strojepisni papir Voščeni in koinati papir Sesalni papir Barva za vse aparate Zvitki za blagajne Zvitki za Hektograf Vezniki, preluknjači i Pristopajte k Vodnikovi družbi! Cud. Baraga, Cfubtfana, Se/«nW|coa utica «*eo. t ročna posrretbal Telefon 2980 Nizke cenel CENE MALIM OGLASOM: Ia oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 3Cdcr hoče da «e mu posije po posti naslov alt /eašžo drugo Informacijo ficccc se malih oglasov na} priloii v »ntmt&ah a sicer no ho prejel odgovora t A^MVm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. aižžm i čevljarske pomočnike u močne delavske čevlje, b brano in etanovanjem v bi.-i sprejme v t-raino delo Rado Uzelac. Plaški. 36176 Izurjeno pletiljo sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36515 Prvovrstno tlpkarico ki piše najmanj 5 črk na sekun lo in kj obvlada popolnoma slovenski pravopis. sprejme veliko podjetje v Ljubljani Samo gospodične, ki morejo popolnoma ustrezati stavljenim zahtevam, naj pošljejo ponudbe z navedbami dosedanjih služb in zahtevami pod šifro »Najmanj 5 črk« na oglasni oddelek »Jutra« 36505 Prodajalko oziroma pisarniško moč. ki je vešča nemščine in nekoliko knjigovodstva, eprej. mm. Ponudbe pod značko »Mlajša moč« na oglasni eddelek »Jutra«. 3SISI Več izurjenih tkalk ozir. tkalcev sprejme v trajno delo tkalnica na Gorenjskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36404 Strojnika »a Dieseluiotor. parni kotel in hladilno napravo, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme F. Klemene, Vič pri Ljubljani. 36392 Zobotehnika samostojnega, za vodjo dobro vpeljane zobotehnične prp.kse. iščem za da'jšo dobo Na-top 15. novembra t. 1. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. ~ 36387 Kroj. vajenca sprejme Josip Novak, Breg tt. 2. 36584 Več pletilj *»v-i delo. Prodam pa mizo *a vrč štrojbv. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 38583 Kroj. pomočnika »a boljše ve'iko delo sprej-m'm takoj. Naslov v ogi. oddelku »Jutra« 36568 Šiviljo vajeno deloma krojaštva, sprejme takoj Hren. Kode-Ijevo. Moste pri Ljubljani. 36556 Vajenca dobrega in poštenega sprejmem za mehanično ob't. N:i-=lov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36586 Brivskega pomočnika dobrega babi štucerja sprejme takoj v stalno službo Mihael Godnov, Tržič. 36560 Boljšo žensko sprejmem kot strežnico k pljučno bolni, proti mesečni plači 500 Din, s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Sočutje 60«. 36600 Dekle z nekaj kapitala, za skupno vodstvo trgovine, v provinci eprejrjiem takoj. Vse ostalo po dogovoru. Petar Poic, trgovec,* Hrostovec. Sunja. 36558 Čevljar, pomočnika sprejme takoj v trajno delo Josip Kovačič, čevljarski mojster, Trebnje. 36572 Izučeno šiviljo za perilo, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Šivilja« ua podružnico »Jutra« v Celju. 36626 Mizar, pomočnika mladega sprejmem na Tržaški cesti — Glince, gostilna »Amerika«. 36631 Potnik z lastnim avtomobilom — vzame zastopstvo «a Jupro-s'avijo čimpreje. proti f£«-ni plači ali proviziji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36505 Pridne osebe i lastnim ročnim vozičkom dobe dober zaslužek, z zbiranjem in dostavljanjem predmetov. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36624 Trgovka ki poseduje lokal v večjem mestu Slovenije, v bližini kolodvora, bi prevzela samoprodajo dobro ido-čega predmeta tekstilne stroke Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarniška zaloga«. 36619 Učenka želi v trgovino mešanega blaga, kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Pisment ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »še 8 mesecev do učne dobe«. 36519 Strojnik Potnika za Slovenijo in Hrvatsko •iščem za takoj. Potrebno 20IOO Din kavcije. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36608 Prva oblast konceslloutrana šoferska šola Camernik. Ljubljana (Jogo avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strgkovnjaški teoretični uouk in praktične vožnje ns različnih mo-ler nih avtomobilih. 8 pričet kom t • a k e s a prvega 254 Akademik inštruira srednješolce žive jezike ter vse realije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36565 EZsZ J A. Dober zaslužek nudimo zastopnikom ln agentom za prodajo dobro vpeljanih domačih predmetov Visoka provizija Ponudbe poslati na poštni oredal 339. BeogTad. S5634 Žaganje drv najceneje pri Oran Frane. Vilharjova e.. telefon 2820 186 Posredovalci za nakup kostanjevega ta-ninskega lesa lahko zaslužijo lepo provizijo v pro stem času zraven svojega poklica — Obrnite se na tvrdke Eruest Marine. Celje, Zrinjskega ulica št 4. 35984 Knjigovodjo perfektnega korespondenta v nemškem in srbohrvat-skem jeziku sprejmem za 1—2 nri dnevno na večer. Ponudbe na poštni predal št. 41. 36590 Kijeklarice dobro izurjene in spretne, dobe domače delo. Povprašati med 3. in 5. uro v Ključavničarski ulici 2/!f. 366;» tx. Th. Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) 10. Drugo jutro se je bratec Branko odpravil iskat. Zajčka Nosomigec in Klapouhee sta ga spremljala. Ostala zajčja dečad se je igrala v pesku. Toda Nosomigec in Kiapotibec sta se kmalu naveličala iskanja. »Ali se ne bi najprej malce poigrali?« sta vprašala. »Saj lahko potlej spet iščemo.« In že sta potegnila bratca Branka s seboj. — »Alo!« so vpili ostali s peščene kopice, »ali se pojdeta drčat z nami?« — »Kaj je to, ,drčat'?« je vprašal Brankp. — »Takoj boš videl,« je odvrnil Klapouhee. izučen ključavničar, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. 36509 Natakarica čedne zunanjosti, išče službo začetnice v kakem boljšem lokalu Naslov pove podružnica »Jntra« v Celja 36371 Prodajalka izurjena v papirni in galanterijski stroki ter v trgovini čevljev, želi preme-niti službo v ali izven Ljubljane. V prodaji je izredno uspešna — tako za mesene, kakor podeželske stranke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra' pod šifro »Dobro prodano«. 36352 Bivši drž. uradnik išče kakršnegakoli nameščenja. Je energičen, zanesljiv in soliden Zmožen samostojno voditi vse sodne stvari, izterjavo dolgov Kateri trgovec ali industrijalec me lahko zaposli nekaj ur na teden, proti primernemu honorarju? Sprejme tudi upraviteljstvo hiš Gre za nadzornika, ali pa sprejme kakršnokoli pltar niško delo. ker je verziran v vseb administrativnih delih. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bivši državni uradnik«. 36299 Dekle staro 18 let, želi mesta pri manjši trg. družini. — Vajeno je nekoliko kuhe in vseh gospolinjskih del Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36577 Mlad trg. pomočnik vojaščine prost, išče službe v špec. ali mešani trgovini Cenjene ponudbe n? oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Kavcija 2305«. 36571 Kuharica samostojna, išče mesta pri boljši rodbini Gregorčičeva ulica 18/1, Maribor. 36628 Oskrbnik z večletno prakso v poljedelstvu. živinoreji in vinogradništvu, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nudim delo«. 36611 Brivski pomočnik mlajiši, bi rad takoj nastopil službo v boljši brivnici Naslov: Sebal, brivski salon. Sv. Petra cesta št. 44 3663S Štedilnik vzidan, malo rabljen, prodani za 1500 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36580 Premog in drva predaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. Telefon št 33-13. 34567 Starinsko mizico staro cca 150 let, dobro ohranjeno ugodno prodam zbirateljem starin predmetov. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra«. 36630 Osebni avto do-bro ohranjen, z dobro pnevmatiko, znamke Ford. ki se da preuredili v lahkega tovornega, proda Davorin Tomhah, Maribor. Zrinj-ski trg 6. 36347 Osebni avto štiri*edežen, znamke »Turi-no Fiat 501«. v brezhibnem stanju. rorabo kuhinje, oddam takoj ali e 1. nov. na Celovški cesti. Naslov v ogl. oddelek »Jutra« 36467 Prazno sobo v pritličju oddam za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36469 Opremljeno sobo f souporabo kuhinje oddam takoj zakonskemu paru v Jenkovi ulici št. 13,1. 36520 Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče akademik, stalno bivajoč v Ljubljani. Ponudbe na naslov: L. P., Gajeva ul št. 2 — »Domovina«. 36495 Sobico išče akademik-diplomat. — Poundbe na ogla>. oddelek »Jutra« pod »Prijetno« 36373 Opremljeno sobico za 100—200 Din iščem — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plača«. 36567 Lepo sobo parketirano, z elektriko, separirano, prazno ali z vso oskrbo »Idam s 1. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36582 Lepo sobo separirano, z elektr. razsvetljavo oddam solidnemu ospodu. Sredina štev. 8/1 36560 Opremljeno sobo parketirano, z elektriko, separirano, oddam takoj 1^-2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36561 Prazno sobo iščem za takoj. Ponudbe na cglasni oddelek »Jntra« pod »Nujno 64«. 36564 Prazno sobo mrčesa prosto, s separira nim vhoocm pri boljši rodbini t centru mesta išče značajsn. stalno v Ljublja ni bivajoč, miren, samsk. gospod. Cenjene ponudbe pod »Točer« na oglas od delek »Jutra«. 35947 2 gdč. ali gjospoda sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36621 Mesečno sobo 7 zajtrkom iščem v bližini Kongresnega trga ali Križank. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Urad«. 36616 Čedno sobo f posebnim vhodom, na že-l:o tudi s klavirjem o4dam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36622 Opremljeno sobo in kabinet s kopalnico ta koj oddam dami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36010 Z gospodično šiviljo ali pletiljo želim znanstva. v svrho ženitve. Dopise na oglasni eddelek »Jutra« pod »Osamljen 30« 36570 Gospod star 42 let. vdovec, oopol-noma zdrav in normalen, sedaj v Dalmaciji, želi znanja s starejšo gospodično, vdovo ali ločenko brez otrok, ki poseduje osebno toči'no pravico alkoholnih pijač, v svrho skupnega gesnodarstva- tu ali v Ljubljani. — Izključena n: ooznej^a ženitev. Diskreci-ja častna zadeva. Event. cenjene dopise prosim s nolnim na«lovo.m in sliko, ki se na zahtevo vrne. na naslov: Poštni predal St. 77 Split. Dalmacija. 36540 Trgovec in gostilničar dz Dravske banovine, simpatičen, velik, star 34 let. dobro stoječ, želi poročiti gospodično, staro 18—24 let. po mogočnosti e trg. naehrazbo. z nekaj premoženja. Samo resne ponudbe c sliko pod značko »Sreča in radost« na oglasni oddelek »Jotrk-. Tajnost zajamčena, sliko vrnem. 36679 Kupim psa mladega, čistokrvnega Bok-serja ali Stallpinscherja (Rattler). Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36485 iJlirifi (coGs Dunajska c. 46. Teleioo 28-20 Pisalni stroj znamke Underwood, malo rabljen poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36358 Stroie prodam tudi posamezno. — Ugodna prilika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36587 Dieselmotor 10—12 HP. rabljen; toda v brezhibnem stanju, s pripadajočimi deli kupimo. — Ponudbe na upravo kopališča Krapinske Toplice. 36511 Motor enooiliderski — na surovo oije, sistem »Gluhkopf«. 30 HP. močan, po zelo nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36627 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 212 Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane. di* vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudoli Radovar. tapetnik Krekov trs St. 7. rPIRl iNSIHUl-lkNI i W- harm0n'k< i direktno u N Tovarne oi. tov skladišča m Meinefč Kercldl Slari6or št. 101-A| krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL bombaževo, za odeje in krojače v balah po 60 k j bruto za ne o prodaja po najniž^h ceneh A. ROMANO, Zagreb JBoškovičeva 15 Te'eg-am DIANA 20/ TtUfon 5593 Mesečni ščitnik »Vindobona« garantirano ne prepuščajoč, danes nepogrešljiv, ker so pasovi pri sedenju, športu io plesu nezadostni, zaradi česat se pokvari obleka io spodnje perilo. »Vindobona« je mehka, se da prati in tudi kuhati, je neporušljiva, samo 30 gramov tež:ka. Mnogo zahvaloic! Cena 75 Din. Mesečna preveza »Feminosal«, dolga leta uporabljiva, higijenično najpopolnejša preveza 125 Dio. Naročite še danes! »AURORA«, sekt. 16. NOVI SAD. Železnička 38. Zahvala 12675 Za mnosob-ro-jne dokaze iskren ega sožavja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata m svaka, gospoda Julija Trotovška posebej še darovalcem prekrasnih vencev in ;\etia, se toplo zahvaljujemo. Dalje nam je dolžnost zahvaliti se -Prevoznike zadrugi«, »Dru-štfvu prevoz-nfkov«, za gamlijive ž.alost:mke železničarskemu p-ev. in godb. društvu »Slo-ga«, kd se izkazalo svojemu o-dborniku, članu poslednjo čast ter vsem ostalim, k; so ga spremili n-a zadnji poti. Ljubljana, dne 23. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala 12691 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, kakor tud; za številne pismene dm us ton etre izraz« sožalja ob prerani izgubi našega nadvse ljubljenega očet-a, starega očeta, tasta rn svaka, gospoda Vaclava Hejnica ravnatelja mestnih nasadov za poklonjeno cvetje in krasne vence, se tem potom prav vsem prisrčno zahv-aljuiieva. Dolžnost naju veže zali vaditi se posebej gospodu ljubljanskemu županiu dr. Dirnku Pucu io gg. občinskim svetmiikoim, bivšemu županu in ministru v pok. gosip. Ivanu Hribarju, generalnemu konzulu CSR gosp. Dr. Re&ta, uradništv-u io nameščencem mestne občine, vsem zastopnikom oblasti, koriporacij, zavodov in društev, končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so nepozabnemu pokojniku v tako častnem številu izkazati poslednjo čast in ga spremili do preranega groba. Sv. maša zadušnica se bo brada v farmi cerkvi Marijinega Oznanenja v petek, dne 25. t. m. »b 8. uji dopoldne. Mariana Janošik, roj. Hejnic, Ing. Jos. Janošik, hčerka. nadsvetnik drž. žel., zet. Včeraj zjutraj je umrla v splošni bolnici v Ljubljani, pre vide na s sveto ta jstvi za umirajoče, po doilgi i.n nw5ni bolezni, gospodična v Mici Certežnik trgovka v LjubLiani pri »Korošici«. Pogreb predrag« rajtiice se vrši danes, dne 24. cktobra otb 16. UTi iz mrtvašnice splošne bolnice. Mati in sestra. 12679 I drsa posebnega naznanita Zapustil nas je dne 23. t. m. zjutraj naš ljubljeni oče, tast, stric in svak, gospod Rudolf Miiller uradnik jeklarne grofa Thurna v pok. po dolgi bolezni v 64. letu starosti. Pcgireb se vrši dne 25. cktobra popoldne v Ravnah. Prosimo tihega sožalja. Guštanj—Ravne, dne 24. oktobra 1929. Rodbine Miiller, Schauta, Baron, Kisiik. Donald Keyhoe: usar t oblakih" Letalski roman Iznova je tehtal dokaze zoper Randa, vso fco strašno mrežo ©kolnosti, iz katere ni bik) .moči urtL Umor je bil izvršen z orožjem starega Randa; dragoceni tovor, ki ga ie Lawson naložil tisto jutro, je bil staremu Randu znan; o času, med katerim je bil Lawson umorjen, nj mogel dati Rand nikakega pojasnila, kje ga ie prebil; šn da bi bila metra nesreče polna, so bili mašli v eni izmed peči Randove biše odločilni dokaz — raztrgamo vrečo, v kateri je bil denar! S sodniškega vidika je M shieaj 'jasen kakor beli dan. In zoper vso to grmado dokazov ni mogel postaviti Dick ničesar drugega ikakoir svoje zgolj nagonsko prepričanje, da Rand nd kriv... A kdo je bil krivec? Kdo? To jalovo vprašanje si je zadajal •brez konca in kraja, med tem ko so kolesa pod njim drobila svojo jekleno pesem. Mary Randovi je bil rekel, da je poln zaiupanja. Zaupal je še vedno, toda ogromnost zaprek, ki so se kopičile pred njim, mu je bila šele zdaj popolnoma jasna. Odletel je drugi dan z jutranjo pošto, in ker je bilo lepo vreme, je prispel okoli poldne na Randovo letališče. Ponoči je bil sanjaril o nič koliko rešitvah in vse so bile enako nerabne; niti ena ga ni približala zaželjenemu cilju, v katerega je bil nameri! vse svoje misli in moči. Telefoniral je Mary, ki mu je ponudila, da bi sikupag obedovala .v restoramu. Našla sta mizo v varnem kotičku, kjer sta mogte nemoteno govoriti. Njene oči so se s toli toplo zvedavostjo upirale vanj, da je Za trenutek pozabil nalogo, zaradi katere sta bila tukaj. Njen podolgovati obraz je izražal prav toliko moči kakor miline. S takim dekletom je bilo škoda slepomišiti. Preprosto in odkrito ji je povedal, da mu no pride in ne pride na um, kaj naj ukrene in kam naj se ozre. Nehote se ie nasmehnila. »Tedaj vam moram tudi jaz priznati, kako je. Tudi meni ni bilo nič določenega na umni. Oba sva hotela samo ohrabriti drug drugega.« Njiju pogleda sta se srečala. Mary je slonela naprej; njene ustnice so bile razklenjene, njene oči vprašujoče. »Dobro bi bilo, da malce pomisliva,« je rekel Dick. »Za vse je pot, ki jo človek mora najti, če zna rabiti pamet.« »Tega še nisva poizkusila. Ce se resno lotiva iskanja, bi jo najbrže našla...« Pa ni utegnili a končati. »Počakaj!« je vzkliknil Dick. »Počakaj malo!« Podprl si je čelo s pestmi im se nagrbančii, kafkor da je vse njegovo življenje na tem. Nato je srdito poikiimal in ji pogledal naravnost v obraz. »'Sumnja se me loteva,« je povedal. »Pravega dokaza ni, a mogoče bi bilo.« »Koga misliš?« Toda Diok je še ni hotel odrešiti. »Vsekako je bil umor izvršen iz roparskih nagibov. ToKko veva, jeli? In da se je morilec lotil »Carmichael! Saj nanj sem mislil!« baš Lawsona in baš tisti dan, je moral biti poučen o pošiljki Državne banke.« »Da.« »Nu, koliko jih je vedelo o tem?« »Oče, kakopak — in razen njega še uradniki v Državni banki in — in kapetan Carmichael.« Premoliknila je in mu pogledala v oči. Dick je srdito pokima'1. »Carmihaeil! Saj nanj sem mislil!« »Carmichael?« je šepnila. »Ali res meniš —?« »Res.« »Zakaj? Se piravi: iz kakega razloga, mimo tega, da je vedel zastran denarja?« *Ne vem zakaj. Saimo tako — nikoli mu nisem zaupal.« Dolgo časa je zamišljeno sedela in molčala. Nato je izpre govorila: »Dick, zdi se mi, da bi utegnil imeti prav. Vsaj možnost je. A kako — le kako naj to doženeva?« »En način že vem. Njegova hiša stoji nedaleč od letališča.« »Da, poznam jo.« »tNu...« Izvlekel je cigareto in jo prižgal. »Ce te je volja, Iah&o vlomiva vanjo in jo prebrskava od vrha do tal, da najdeva kak dokaz.« Mary se je zdrznila. »To bo reko, kakor da sva sama tatova, imair ne? Predstavi si, da se motiva in — mi, recimo, da naju kdo zasači?« »Tudi če se motiva, je to še vedno bolje, kakor da ne storiva ničesar. In — poslušaj, Mary, jaz mislim, da se ne motiva. Odkar sem prišel na to letališče in odkar sem ga prvič videl _« »Ne upiram se,« je dejala. Storila bom, kakor mi porečeš.« Njene besede so zvenele kakor poziv. Dick je plačal in odšel z njo iz restorana, na kraj, kjer ju je čakal avtomobil. Odbrzela sta po letališču. Ker sta bila pozno obedovala, sta vedela, da mora biti Carmichael ob tej uri že v pisarni Oprezno sta se splazila skozi živo mejo, ki je obdajala malo, lično hišico, krenila k sprednjim vratom in rahlo poizkusila, ali se dado odpreti. Bila so zaklenjena. Dick je po prstih zavil okoli vogala. Eno izmed oken se je vdalo pod pritiskom njegove rok«. Zlezel je v hišo in minuto ni trajalo, da je spustil Mary noter. Ko je refoel, da ima Carmichaela na sumu, ji je bil povedal resnico. Nadzornik letališča je zbujal v njem dojem vtelešene brez-vestnosti. Toda ko je Diok vlomil v njegovo hišo, je imel le malo upanja, da bi kaj zasledil In končno, kaj bi vobče mogel zaslediti? Ali je mogel biti člo-vek, ki je bil zasnoval umor, tako brezskrben, da bi hranil ugrabljeni denar ali kako drugo dokazilo pod svojo streho? Cairmichaelova hiša je bila v dve nadstropji" Njene majhne, a čedne sobice so imele udobno lice. Vešče samsko oko je bilo pretehtalo vsako podrobnost prav s tega vidika in iz slehernega kota so vabili prišleca naslanjači, debele preproge in mizice s pipami, steiklenkami in knjigami, o kakršnih se Dicku niti sanjalo ni. Odprl je vrata v vinsko omaro. Bila je polna stvarnih dokazov, le da so zadevah bolj odlpustljiv zločin... Nato sta krenila z Mary na vrh. Česa je prav za prav iskal? Komproimitujočih listin ali denarja samega? Morda ne tega ne onega. Nemara samo presenečenja, ki si ga v tem trenutku še ni mogel predstaviti. S tisto posebno slastjo, ki jo občutijo ženske, kadar brs/kajo po skrivnostih, se je Mary pravkar sklanjala nad nekim predalom in Dick je baš jemal knjige s polic ter gledal, ali ne leži kaj za njimi, ko je presenečenje res nastopilo. S praga sobe se je namreč začul Carmichaelov osupli glas: Dvokolesa najboljSih svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zaiogi. Več znamk bivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma lika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ^TBIBUNA< F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar lovska cesta 4. Halo! Pozor! Najboljša brezalkoholna pijača je črtginaC Sdttlf Dobi se v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova ul. 27. VOZ, KI JE ZGRAJEN ZA DOLGOLETNO UPORAB OBZIRA NA VELIČINO Govori se o njegovem jakem motorju — hvali se njegova nenavadna moč in sigurnost njegovih izvanrednih hidravličnih zavor, ki delujejo brez zanašanja. Prepričajte se! Samo ena poskušnja vožnja bo vam pokazala gibčnost, luksuz in brezšumnost kod strela hitrega Senior-ja. To je eden izmed svetovnih voz, katerega je zgradil Dodge Brothers na prav poseben način. Način grajenja in kvaliteta materijala sta zelo odporna vsem neprilikam in še tako hitri vožnji. Samo enkrat se popeljite in ga terajte neusmiljeno po najslabših cestah. Tudi po več tisočih kilometrih prestane vožnje ne bo popolnoma nič izgubil na svoji elastičnosti in mirni vožnji. DODGE BROTH SENIOR Generalno zastopstvo zd Jugoslavijo: Automobilska radnja VELAUTO Filijala Sekule Zeceviča Filijala ZAGREB, Gunduliceval \ BEOGRAD, Decanska23: SKOPLJE, Kej 13. Oktobra5 Vse rezervue dele za Dodge ima zastopništvo vedno na stovartstu DODGE BROTHERS' MOTOR CARS, DIVISION OF CHRYSLER MOTORS, DETROIT, MICHIGAN Zahtevajte brezplačni cenik poštnine prosto Elegantna pfoščnnta AA nikelj, cilinder ura Jjjjj 77 s kamni, kot »lika Ista v gladki škat- ni« /ZQ ljici »K o £ k o p f< Ulll OO Najcenejše ka- nj« kovosti > Koskopf« Ulll *Ti7 Petletno jamstvo. Za neod-govarjajoče se vrne denar Anton Kiffmann Maribor 136/b Specijalist samo ia boljše švicarske lire. Cenik brezplačno! Prva jugoslavenska tvornica vagona, stro-Jeva i mostova d. d., Brod na Savi sprejme 12647 modelne mizarje, kotlovske kovače In s trti garje z najmanj 3-letno prakso. Ponudbe na gornje podjetje aci e pa naročiti 12560 knjigoveška dela, da so hitro ter solidno izdelana in po nizkih cenah? Le pri MIROSLAVU B1VIC Ljubljana, Sv. Petra c. 7 (Hotel Lloyd) 15.000 Din in več morejo zaslužiti me-ečno spretni serjozni agenti s prodajo državnih premi jskih obligacij (državnih srečk) na obroke s takojšnjo pravico do igranja in s orodajo razredna loterije. Naslov: Bank, Krakov, Pošt. predal 368 PAŽi\JA! Pažnja se obrača na igralce srečk državne razredne loterije in bo Glavna kolektorska radnja Aleksandra R. Pavloviča iz Beograda, Obi-ličev venac 33, dajala za časa žrebanja V. razreda od 7. novembra do 2. dec. t. L preko RADIJA vsaki dan obvestila o izžrebanih večjtb dobitkih (od 4000 Din, navzgor). Ta obvestila se bodo izdajala vsak dan po dnevnih novinarskih obvestilih (po V*\4. uri). Naročajte srečke pri glavni kolekturi, kjer boste brzo in točno post rež eni. 125^1 Vsak petek sVeže namočeno po leno v ko, kakor tudi vse specerijsko blago dobite najcenejše pri F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 32 Seedetstea in gradbena aicadentifa profesor Andonovič, Beograd, Brankova 23, Telefon 16—36 sprejema geodete, geometre (zemljeoiere, davkar-je), stavbenike (podjetnike) in tehnične risarje Pouk traja dve in eno šolsko leto. Šolnina 3300 dinarjev prvi, io 3000 Din drugi semester. Zimsko šolsko leto prične 1. novembra, a letno l. Junija Izpiti prično 21. oktobra. Vpisovanje otvorjeno. Pripravlialni in dopolnilni kurzi »tvor le tli Vsa pojasnala kakoT tudi brezplačno uredbo daje Direkcija, Beograd, Brankova ulica 23 — telefon 16—36. 124S? PUH - PERJE • ■"■-'. ., •• • ■ ■ ■ .v, v; * t«*! R.MIKLAUC LJUBLJANA v najem v Karlovcu hotel Central pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo tega hotela. En gros SpeCljaltia En detafl trgovina vozičkov in koies Pleskanje koles »DOKO«, ponikljanje novih prečk {sprikljev) za 250 Din. Ceniki franko. ZEMGLROK OTON Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8 Oblastno kocesijonirana šoferska šola otioiKo Pipenbacher S* LJUBLJANA Pisarna in informacije: Rutarjeva ulica 9 Otvoritev 2. novembra ft mALLEGRO poenostavlja v enem aparatu specijalni kamen za britje in jermen za glajenje. Ostri avtomatično vsak nož za britje. Pospešuje dnevno edi stveno britje brez bo*eč'n V uporabi preko 600.000 komadov Ponikljan «1« Din črno lakiran 155 Din Dobiva se povsod. 12C64