El Proti razvoju na račun zdravja Krajani Bršljina se nočejo pogovarjati o Krkinih načrtih za zaokrožitev industrij-______ske cone, dokler Izolacije ne poskrbe za neškodljivo proizvodnjo_ uporabljajo v Izolacijah, fenolpa je lani ’ ' ” ’ ’ Cege NOVO MESTO — Novomeški Tovarni zdravil Krka zmanjkuje prostora za uresničevanje vseh proizvodnih načrtov. V Ločni ima le majhne možnosti širjenja, predvsem ovira širjenje sedanjih in nastajanje novih industrijskih con varovanje kmetijskih zemljišč. V Krki, kije lani odkupila Iskrino stavbo v Bršiji-nu, so predvideli, da bi svoje prostore v Bršljinu združili z novopridobljeno stavbo v enoten kompleks, v Bršljin pa bi se potem preselila iz Ločne še proizvodnja aerosolov. Krajani tem načrtom nasprotujejo, dokler ne bodo uresničene zahteve in obljube, da proizvodnja Izolacij ne bo onesnaževala okolja. čenih izbruhih ljudi — je bil namreč govor o tem, da Krka ni uresničila svo- K! LIST ADRIA V POREČU NOVO MESTO — Tovarna prikolic Adria iz Novega mesta oziroma njen Adria marketing je v sodelovanju s Firmami Induplati iz Jarš, Alprem iz Kamnika, Emo iz Celja, Odeja iz Škofje Loke, s trgovino Slovenijales in Dano z Mirne ter Kolinsko iz Ljubljane postavil in opremil vzorčni prostor za kampiranje v poreškem kampu Lantema. To je prostor št. 43, do konca letošnje sezone pa bo na voljo slovenskim družinam, ki so bile ob otvoritvi, prejšnji petek, izžrebane za brezplačno kampiranje v skupni akciji z Nedeljskim dnevnikom. Sreča se je nasmehnila tudi Maji Fabjan iz Dolenjskih Toplic, ki bo lahko kampirala med 1. in 11. julijem. Adria marketing je tudi pobudnica za ustanavljanje klubov kampeijev z mednarodnimi povezavami ter izdajanja nove Kamping revne, ki bo v uredništvu Avtorevije pri CZP Delo kmalu pričela izhajati. I! SVOBODNA KATEDRA O USMERITVAH V ŠOLSTVU NOVO MESTO — Novomeška ,T^SMS — Liberalna stranka prireja da-!**> v četrtek, 7. junija, ob 19. uri v konferenčni dvorani hotela Metropol Svo-°°dno katedro z naslovom Programske tsmeritve v slovenskem šolskem sistemu. Uvodno besedo bo imel dr. Peter x /encelj, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter te-^no kulturo. NOVA POTRESNA OPAZOVALNICA LJUBLJANA — Zaradi povečane presne dejavnosti v zadnjih mesecih v J^brepoljski dolini je Seizmološki za-Republike Slovenije postavil 1. ju-"Ua v Zdenski vasi prenosno terensko Peresno opazovalnico. Strokovnjaki ?°do s pomočjo opazovalnice, kije bli-.!*[ Potresnih žarišč Dobrepoljske doli-i p lažje spremljali morebitne nove ponj) in na tej podlagi bolje obveščali Prebivalstvo o možnih nevarnostih. V Krki sicer poudarjajo, da niso navdušeni nad selitvijo proizvodnje aerosolov — gre za kozmetične proizvode, katerih proizvodnja ne obremenjuje in ni škodljiva za okolje — so Bršljin, saj je bila Iskrina stavba grajena za druge namene. A ker gre za možnost zaokrožitve industrijskega kompleksa, kar pomeni tudi najbolj smotrno izrabo prostora in za predvideni program najmanjše poseganje na gozdne in kmetijske površine, so se odločili za to možnost. Po novem bi se v Iskrino stavbo selil program predelave in skladiščenja zelišč, kije zdaj utesnjen v stavbi skupaj s programom Izolacij. Tako bi več prostora dobile Izolacije in, kot rečeno, bi se v Iskrino stavbo preselila še proizvodnja aerosolov. V kompleksu bi bila še naprej energetska postaja in upravna stavba. Kompleks bi v celoti zaključili in z nekaj posegi preuredili. O teh Krkinih načrtih naj bi razpravljali na četrtkovem zboru krajanov Bršljina s predstavniki Krke in občinskega sekretariata za urbanizem in varstvo okolja v prostorih Krkine bršljinske tovarne. Pravimo »naj bi«, več kot o samih načrtih — strokovnjakom jih niti ni uspelo predstaviti ob mnogih ogor- BELORUSI V ADRIJI NOVO MESTO — VIMV Adria je ta teden prišla na specializacijo iz uvajanja proizvodnje ekipa dvajsetih strokovnjakov iz sovjetske republike Belorusije, da bi se pravočasno usposobila za delo na proizvodnji prikolic v tovarni, ki jo novomeška Adria gradi v Belorusiji. Sredi junija naj bi na obisk v Slovenijo prišel tudi novi beloruski predsednik, in v Adriji računajo, da bo obiskal tudi nje, saj sp zastavili že široko gospodarsko sodelovan je s to sovjetsko republiko. SREČANJE MLADIH VARČEVALCEV METLIKA Za letošnji dan mladosti je bilo v Metliki srečanje mladih varčevalcev, ki delajo v pionirskih hranilnicah na osnovnih šolah na Dolenjskem in v Beli krajini, ter njihovih mentorjev. Vseh je bilo okoli 120. Obiskali so metliško srednjo tekstilno šolo, si ogledali Belokranjski muzej, mentorjem pa so predstavili računalniški program poslovanja pionirske hranilnice, ki deluje na metliški šoli. Popoldne so v metliškem kulturnem domu najuspešnejšim pionirskim hranilnicam izročili nagrade in priznanja. Direktor novomeške Ljubljanske banke Franc Borsan je pionirski hranilnici na metliški šoli izročil računalnik. Na metliški šoli so namreč pred 15 leti ustanovili prvo pionirsko hranilnico v Beli krajini in na Dolenjskem in med prvimi uvedli poslovanje prek računalnika. Kulturni program so pripravili učenci metliške šole. športna dvorana Marof, jutri, v petek, 8. junija, ob 20. uri. JjAlSKO SREČANJE — Blagovnica Posavje v Brežicah je v soboto dopol-o«l jyn na terasi pred trgovino pripravila tradicionalno majsko srečanje z ansambli df >Hri prijatelji, Lojtrco, Brodniki, Kapelskimi muzikanti ter ansambli Tonija v Lert*erblitično delo. Tovomikova nikoli ni bila v partiji, in takoj ko je njeno kandidaturo podprl Demos, so se omehčali še liberalci in skupaj s socialisti pripomogli, daje mestna ZKS-SDP s svojim najmočnejšim kandidatom (Jagodnik je nedvomno eden od najpopularnejših Mariborčanov, na volitvah v občinski DPZ je dobil daleč največ glasov) ostala praznih rok. Maribor bo torej odslej vodila ženska roka. Pa saj si po desetletjih trdih partijskih veljakov štajerska prestolnica najbrž zasluži malo nežnosti. MILAN PREDAN »ODKRITJE« STATISTIKE Jugoslovani sploh nismo tako revni, kot smo mislili doslej. Dr. Dušan Miljkovič iz zveznega zavoda za statistiko je z uporabo metode OZN izračunal da je znašal naš narodni dohodek v letu 1988 kar 5.306 ameriških dolarjev na prebivalca, in ne le 2.600, kot smo mislili doslej. Metoda OZN ne računa narodnega dohodka po podcenjeni domači valuti, ampak po kupni moči prebivalcev, ki pa je zaradi sive ekonomije precej večja kot navaja uradna statistika »Odkritje« resda krepi našo samozavest in nas urš-ča pred nekatere vzhodnoevropske dežele ter seveda Albanijo, kaj malo pa to pomeni za tiste, ki so brez dela in jim v tem povprečnem »segedinarju«pripada samo zelje ali pa še to ne. • Kdor obdaruje bogate, meče vodo v morje- (Kurdskipregovor) • Kdor se je opekel z mlekom, piha v jogurt (Kurdski pregovor) /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Možnost dviganja gotovine z dinarske hranilne knjižice in s čeki Ljubljanske banke v drugih bankah Letos je možnost dviganja gotovine z dinarske hranilne knjižice in s čeki Ljubljanske banke v enotah drugih bank urejeno na podlagi pogodb s posameznimi bankami. Pri izboru bank je Ljubljanska banka upoštevala predvsem prisotnost enot banke na območjih, ki so pomembna za varčevalce bančne skupine Ljubljanske banke, in zanesljivost banke. Z večino izbranih bank, ki jih v nadaljevanju tudi navajamo, je sodelovanje že dogovorjeno, do letnih dopustov pa bodo sklenjene pogodbe še z nekaj preostalimi bankami. Obrnete se lahko na naslednje banke: Bjelovarska banka d.d. Bjelovar, Dalmatinska banka d.d. Zadar, Dubrovačka banka d.d. Dubrovnik, kreditna banka d.d. Umag, Jugobanka-Jubbanka d.d. Sarajevo, Beograd, Komercialna banka d.d. Zagreb, Medjimurska banka d.d. Čakovec, Panonska banka d a Novi Sad. Privredna banka d.d. Sarajevo, Pri-vredna banka Zagreb d.d. Zagreb, Riječka banka d.d. Rijeka, Samoborska banka d.d. Samobor, Sisačka banka d.d. Sisak, Splitska banka d.d. Split, Stopanska banka a.d. Skopje, Tuzlan-ska banka d.d. Tuzla, Varaždinska banka d.d. Varaždin, Vinko-vačka banka d.d. Vinkovci, Vojvodanska banka d.d. Novi Sad, Zagrebačka banka d.d. Zagreb. V Republiki Sloveniji je mogoče dvigati gotovino z dinarske hranilne knjižice in s čeki Ljubljanske banke v enotah A banke d.d. Ljubljana, pri Komercialni in hipotekarni banki d.d. Ljubljana pa lahko za sedaj poslujete z dinarsko hranilno knjižico. /o ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve IC Naša anketa J • Ustvarjena akumulacija v lem času znaša vsega 55,5 milijona din, tako da je čista izguba gospodarstva velika, kar govori o nikakršnih razvojnih možnostih brez pomoči. V najslabšem položaju je tu Črnomelj, večjo nulacijo od izgube pa so imeli le v liki. Bilanc stanja, ki edine poka- akumu Metliki. žejo pravo podobo podjetja, seveda ni, a v SDK imajo vseeno skoraj kot na dlani, kdo je in kdo ni soliden, skoraj vse namreč povedo podatki o nelikvidnosti. zaradi tečaja dinarja, sezonski vplivi, pa drag denar na trgu, saj obresti dosegajo do 60 odstotkov. Posebno poglavje je tu finančna nedisciplina — temu v svetu pravijo jioslovna nemorala, ki hitro zapečati usodo —, ko so zaradi tega, ker kupci ne plačujejo blaga, pred stečajem tudi podjetja z dobrimi programi in dobrim delom. Gospodarstvo je v prvem trimesečju razdelilo 1,07 milijarde din dohodka ali 8,3 odstotka več, kot gaje ustvarilo, od tega ga je kar 51 odst. razporedilo za potrebe družbenih skupnosti, karje celo več kot lani. Delež osebnih dohodkov in skupne porabe v dohodku je bil 41,4 odst., karje prav.tako več kot lani. Obračunani osebni dohodek na delavca je znašal v tem času 3.993 din in je bil 24,8-krat večji kot lani, medtem ko so bili življenjski stroški 32-krat večji! Z. L.-D. Hud poseg v suverenost! Točno, kako in zakaj je prišlo do ukaza iz Beograda o premestitvi orožja in opreme slovenske teritorialne obrambe v skladišča JLA, kije bil v Sloveniji v največji tajnosti izpolnjen okrog dvotretjinsko, veijetno nikoli ne bomo zvedeli do potankosti. Dejstvo je, da prav neverjetno sovpada z volitvami in konstituiranjem nove oblasti v Sloveniji in na Hrvaškem, kot krono demokratičnih sprememb v tem delu države, pa z zamenjavo Drnovška s »trdorokim« Jovičem na čelu kolektivnega šefa države. Kakorkoli že, beograjski mogočniki so si v navezi oz. ob pomoči šefa slovenske TO — ki se mu, kot kaže, ni zdelo vredno oz. potrebno o zahtevi obvestiti vodstva slovenske države — očitno privoščili prvovrstni politični škandal in f»o svoje tudi gospodarski kriminal. Orožje TO je bilo namreč kupljeno z denarjem delovnih organizacij, proračunov, vsekakor z lastnim slovenskim denaijem in je slovensko. Poslušamo sicer razlage, daje selitev orožja v skladišča JLA le ukrep v zvezi z varovanjem, a kako to sprejeti, ko je splošen vtis tak, daje šlo za razorožitev svojeglave slovenske države. Po protestih v Sloveniji bo orožje morda celo vrnjeno in tudi škandal se bo polegel. Po svoje je bil morda celo dobrodošel, da je kot ledeni tuš opozoril našo novo oblast, s čim mora računati in — kako delovati. PETER AMBROŽIČ, dipl. ekonomist iz Črnomlja: »Do odvzema orožja ne bi smelo priti. Vprašanje je, ali je republiško predsedstvo dovolj hitro reagiralo, razčistiti bi tudi morali, ali res ni bilo seznanjeno. Veliko stvari je zavitih v meglo, zaradi začetka j>arlamentarizma pa je pretok informacij počasnejši, vendar so to težave tehnične in ne politične narave, Orožje morajo vrniti, že iz ekonomskih razlogov, saj je bilo kupljeno z denaijem iz občinskega proračuna ali celo delovnih organizacij.« JOŽE MAROLT, upokojenec iz Ribnice: »O usodi orožja naj odloča tisti, ki gaje kupil in je torej njegov lastnik. Res pa je, da mora biti orožje vamo spravljeno. Odvzem orožja je Jovičevo maslo. Če je kje res prišlo do kraje orožja, naj tam ukrepajo po predpisih. Slovensko orožje mora nazaj, na od- ^ govornost pa je treba poklicati tiste, ki so ga -oddali brez vednosti republiškega vodstva K gnoj sezn izde in občinskih vodstev. IVAN HEGLER, upokojenec iz Kočevja: »Sramota je, ker smo oddali orožje. To pomeni, da nismo suveren narod. Saj je slabše kot jxxi Avstro-Ogrsko, ko smo imeli Slovenci, Hrvatje in Madžari svoje polke. Zdaj pa morajo naši fantje na Kosovo, v Srbijo in drugam, marsikateri pa se domov vrne v krsti. Mi plačamo vojsko in mora zato ona ubogati nas, ne pa mi nje. Hočevarja je lahko sram, ker je predal orožje. Če ne bomo dosegli konfederacije, bo Slovenija gospodarsko propadla.« PETER OZIMEK, vratar, iz Mrzle Lu pri Trebnjem: »Če je orožje kupila TC pomeni ta ukaz krajo orožja. Pravijo, da i varno spravljeno, a kako to, da so bila skla dišča dobra do sedaj?! Čudno se mi zdi, da^."’ ni za to vedel npr. minister Janša. Ne mo remo več zaupati komandantu slovenske^ : teritorialne obrambe Hočevaiju. Če je uka- # zal [»brati orožje, je to kapitulacija. Ta od-cjjs|c< vzem spada v gonjo, ki traja že dlje časa.«1 MARTIN KOLAR, sekretar Avto-moto društva v Brežicah: «Doižnost organov v republiki je, da raziščejo in opredelijo odgovornost za ukaz o izročitvi orožja. Osebno odobravam to, da so teritorialci v Brežicah orožje zadržali, za občine, v katerih so izpolnili ukaz in ga oddali JLA, pa mislim, daje bila to dobra šola za morebitno ravnanje v prihodnje. Po mojem prepričanju drugi nimajo pravice razpolagati z orožjem, ki so ga kupile občine.« DR. ANTON STARC, podpredsednik skupščine občine Novo mesto: »V Novel* mestu se stanje z orožjem ni bistveno spre ' menilo, saj je bilo vseskozi v skladiščil JLA. Na skupščini bomo obravnavali pred 2^ log, da bi za potrebe TO našli lastno, p« merno in dobro varovano skladišče. Gl bolj za vprašanje občutka kot pa dejanske! stanja moči in, gledano skozi to, je bil z o< vzemom narejen velik poseg v našo suveri nost. Žal je rožljanje z orožjem še vedo eden od argumentov v politiki.« RUDI HRASTAR, referent za trgovsko in gostinsko dejavnost v metliški Vinski kleti: »Če so že dobili ukaz, bi se pristojni morali (»svetovati z občinskim vodstvom, ne pa, da so orožje, ki je naša občinska last, predali na skrivaj. Poleg tega je bilo orožje v Metliki dobro varovano in niti ni bilo nobenega poskusa, da bi hotel kdo nepooblaščen priti do tega orožja. Ljudje so ogorčeni zaradi te predaje orožja, pravijo, da bi tako lahko predali še kaj drugega.« I RUDI AMERŠEK, predsednik Lovš) v0dc družine Sevnica: »Brez orožja lovci ne bi V jjra li lovci, teritorialci pa tudi niso več to, kar* *Jor; bili. Orožje bi vsem moralo biti nekakš* Posti svetinja, odgovornih ne razumem, da * J^jči orožje naskrivaj predali vojski. Lažje bi bil zavlačevati z odločitvijo, kot pa zdaj zah*1 k; vati in pričakovati vrnitev našega orožja-' 1 MIRKO ZORIČ, vodja prometne ope-rative v Transportu Krško: »Tako ravnanje je nedemokratično in protiustavno, le še malo je manjkalo, pa bi se zgodilo z nami kot z Litavci. Lahko bi pobrali orožje še lovcem, ki smo kar velika armada. Sicer pa mislim, daje bil vrh TO pod vplivom JLA, karje seveda nezdružljivo s slovensko suverenostjo. Na srečo niso tako ravnali v Krškem, kjer je TO obdržala svoje orožje in ga zastražila.« ) ) kmetijstvo Načrti zamujajo, zemlja pa čaka Nedorečeni načrti za elektrarne zadržujejo zaključek kmetijskih posegov in iz-____gradnjo nasipov — Kmetijska pridelava stoji, grozijo tudi poplave DOBOVA — Medlem ko vodilni ljudje slovenskega elektrogospodarstva in Smeltovega oddelka za hidrocentraie žonglirajo po časopisih s svojim ugledom in se obmetavajo z raznimi pridevki, je spodnje Posavje iz dneva v dan bolj zaskrbljeno. Čeprav seje Slovenija že v letu 1986 resno lotila izgradnje spod-njesavske verige vodnih elektrarn, pa načrtov Se vedno ni dorekla. Nedorečena usoda plodnih zemljišč VEČ ZA MAJSKO MLEKO LJUBLJANA — Ne oziraje se na to, da prodaja mleka zastaja in daje količina odkupa v negotovosti, je republiški °dbor za mleko odločil, da bodo kmetje *a v maju oddano mleko dobili plačano 4,6 odst. več, kot so dobili za aprilsko nileko. Za toliko so se namreč povečali Pridelovalni stroški, ki jih spremlja strokovna služba kmetijskega inštituta, odločitev republiškega odbora pa sledi tako imenovanemu stroškovnemu načelu, ne pa tržnemu zakonu o ponudbi ‘n povpraševanju. NOVA GNOJILA KRANJ — Tovarna mineralnih gnojil je pred dnevi slovenske kupce seznanila z vsemi vrstami gnojil, ki jih 'zdeluje, pa tudi z najnovejšimi dodatki ?a živinsko krmo (benurali). Prvič je Prikazala tudi granulirano gnojilo ferti-na_(univerzal s 46 odst. ureeLOb tej priložnosti so predstavili tudi gnojilo ca-special, namenjeno gnojenju visokorod-nih jablan. (P. v.) še posebno skrbi prebivalce Dobovškega polja, kjer naj bi elektrarne in regulacija Sotle vzele okrog 600 ha zemlje. Dobovčanov pa ne boli samo nesmotrna poraba ali, bolje rečeno, potrata obdelovalne zemlje, temveč naravnost otročje obnašanje odgovornih ustanov. Že od jeseni 1988 nenehno opozarjajo na nedorečenost projektov v občinski ZAŠČITILI VELIKEGA VRTNEGA POLŽA ČRNOMELJ — Tukajšnji Komite za družbeni razvoj je izdal odločbo o začasni razglasitvi velikih vrtnih polžev za naravno znamenitost in za ogroženo živalsko vrsto. Zato je v črnomaljski občini prepovedano množično komercialno izkoriščanje velikih vrtnih polžev, torej njihovo nabiranje, ubijanje, prenašanje, prodajanje in izvažanje. Odločba velja 12 mesecev, vendar ne tudi za polže, ki so vzgojeni v umetnih razmerah. Na komiteju opozaijajo, da so veliki vrtni polži zaradi prekomernega in nesmotrnega nabiranja postali ogrožena živalska vrsta in obstaja celo nevarnost, da bi izumrli, posebno še, ker jih občani nabirajo pred razmnoževanjem. • Člo vek je v gošči bil, kjerje lovil, zgolj goslač, na preorani zemlji, ki je dajala plodove, pa je postal gospodar. (James) VfDNIK V KUPČIJI Na trguje vse večja in vse bolj praha ponudba sadja in zelenjave, padajo Pa tudi cene, in to iz tedna v teden. Solata je v hladilnici v Žadovinku pri Kr-f kem po 30 din, cena mladega krompirja je padla z 12 din na 10 din, TO]Paradižnik ne bo več po 24 din, ampak la ni P° 20 din. Ostale cene pa so take: ja-ikla'1 so po 18 din, pomaranče po 19 L dfj“'> ia8()de P° 25 din, kumare po 15 j-n' ^nJe P° 25 din in banane po 26 nskt 'n: ^ M-Agrokombinatu zagotavljajo, uka-^ ‘maj° vse8a dovolj na zalogi. i • Spet se splača malo pogledati po M t diskontnih trgovinah. V diskontu no- žndvomeSke tržnici V ponedeljek so imeli naprodaj že Prve borovnice, in to po 80 din koza-rec. Kilogram letošnjega krompitjaje peljal 9 do 15 din, solate 20, špinače jb radiča 30 in paradižnika 35 din. “reskve so imeli po 25 do 40 din ki-lo8ram, jabolka po 20 do 28, češnje P? 40 do 50 din jagode po 25 do 30 “!n- Kozarec gozdnih jagod je stal 50 V Jajce je bilo 1,60 do 1,80 din. Ki-'hgram skute je veljal 40 in sira 70 do išcw <*‘n’ lonCe*c smetane pa je bil 25 >red j' Paradižnikove sadike so veljale 2.50 do 3 din primerek. vomeške kmetijske zadruge v Bršljinu predlagajo nakup slivovega kompota v trilitrski embalaži. Tak kompot je po 26,80 din. Ker bo s poletnimi meseci vse hujša želja tudi pri otrocih, priporočajo nakup sirupov v trilitrskih posodah za 71,10 din. Poleg tega imajo na zalogi uvožene in domače pralne praške, najcenejši je mixal po 59,50 din. • Poslovodja Vinko v Dolenjkini prodajalni gradbenega materiala in železnine pravi, da so pri njih cene vedno nekoliko nižje kot pri konkurenci. Zdaj prodajajo po zelo ugodnih cenah pocinkane žlebove, in sicer po 48,00 din za meter, kar je najmanj za 10 din ceneje kot drugod. Zelo ugodne so tudi cene apna, vreča je po 39,80 din, in cementa, vreča je po 62,90 din. • SEJMIŠČE V NOVEM MESTU — Na ponedeljkovem sejmu so imeli rejci naprodaj 160 prašičev, od teh 7 starejših od 6 mesecev. Prodali sojih skupno 60, in to kar 58 mlajših od 6 mesecev. Slednji so veljali 30 do 40 din za kg žive teže, starejši pa so stali 25 do 30 din po kg žive teže. • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 195 do 3 mesece starih prašičev in 26 starejših. Prodali so 89 mlajših po 35 din in 12 starejših po 20 do 22 din kilogram žive teže. Kmetijski nasveti Ribo ubije miligram klora I. Čeprav spada vzreja rib v kmetijstvo in veljajo zanjo podobne zahteve I&1*3 živinorejo, na tej kmetijski strani še nikoli nismo pisali o tem. Zato bo l^imivo in morda za koga tudi koristno nekaj navodil o gojenju ameriške postrvi, ki jih je izzval bralec, graditelj ribnika za posrtvi, ko si je omislil jeJ°. ne da bi prej poznal tehnologijo, zdaj pa javno prosi stroko (ihtiologi-l0) ža pomoč. Keja postrvi ni tako enostavna zadeva, kot si morda kdo misli. Potrebno j?, dosti znanja, pa tudi potrpežljivosti in natančnosti, saj gre za zelo občutno živalsko vrsto, ki jo onesnaževanje okolja prizadene prej kot druge. To % zlasti za salmonide, žlahtne ribe, ki v naravi uspevajo le v najčistejših v°dotokih in jih lahko iztrebi že malenkostna količina strupene primesi. V M “dovodni vodi, na primer, ne morejo živeti že zaradi primesi klora, ki bi P .panja vodo užitno za človeka, ne pa za ribo. Dovolj je že en sam miligram C4i« Dto v enem *'tru vtx*e’ 'n P°strv‘ poginejo. Že iz tega sledi, daje ameriške jkši> Jpstrvi, prav tako pa tudi soške, mogoče gojiti samo v pretočnih ribnikih z toj ^gstejšo naravno vodo.____________________________________ ah P l. ''oda mora tudi sicer ustrezati dokaj natančno določenim fiziološ-,žja' J1" a proizvajajo tudi (ne)koristno toploto,; (olega k ventilatorčku, ki jo odvaja, pr stavil lonček s kavo, ki jo popije, kolike hočete. In računalniški učinek, kava ] vedno topla. Zdaj novinarski kolegij štv dira, ali ne bi bilo mogoče računalnike uporabljati tudi kot hladilnik. Pri nas vČl sih tudi kaj hladnega popijemo. VRTCI — Sobota, 2. junija, naj bi bili taka je bila doslej navada, delavna. Tak so menili tudi v novomeških vrtcih in n široko odprli vrata. Vendar otrok skoraj bilo oziroma je bilo varušk tudi po dva) setkrat več kot varovancev. Če se je večin tovarn že odločila, da pod novo oblastj jrvo soboto v mesecu ne bodo več delal ti lahko to sporočile upravi vrtcev. Ko ček papirja ali sporočilo po telefonu j prihranila kar precej denarja, da o dobri navadah niti ne govorimo. TRŽNICA — Tržnica je nenehen novic. Tako je stranka v petek doživela,! sta se ji prikazala Marija oziroma Dalm tinec iz okolice Zadra, ki je prodajal ml krompir po 9 din namesto po 20 kot v ostala konkurenca. Marija pa ni traja dolgo; ko je nad dobro kupčijo vzradc čena ženska hotela kupiti še sladko smel no iz našega ljubega Podgorja, soji ma« rekli, da slane komaj viden lonček dobi te 50 din. Na vprašanje, zakaj taka astt nomija, soji teta rekli, da seje hudo p dražila nafta. Ženska je vprašala, od ki krave pij^u nafto, in sklenila, da bodo jr li kar krompir. če a Ena gospa je rekla, da imajo Komunale, ki so ustanovili zasefa firmo, v družbeni odlične delov ocene. Komunala ima izgubo, mog, če se izvrstni redi nanašajo na delo! tistem drugem podjetju. Delavska stranka NAPREJ NAPREJ, delavska stran ka, ki ima sedež v Idriji, bo predstavila tudi v No vem mestu, in sicer v torek 12. junija, ob 18. uri v hote lu Metropol. SOCIALNI DEMOKRATI ZBORUJEJO NOVO MESTO — V četrtek, junija, priredi izvršni odbor Slovensl demokratične zveze občni zbor, in t cer ob 20. uri v sejni dvorani skupš^ ne občine Noyo mesto, Novi trg 6/j Na občni zbor so vabljeni vsi člani simpatizerji, udeležil pa se ga bo til notranji minister v slovenski vl» Igor Bavčar, ki bo odgovarjal na vpf šanja udeležencev. Filozofija ostaja kraljica J \ Pri s°r jam jih Zla S sre« doli P°* kun \ sreč stav vo| soz bila t Pa stav N Svoj nosti, ker je nasprotstvo v& „ar ideološke zavednosti in je t najt pravi vir duhovne prostosti (p pgle bar) ; Jjkil Proč Sprehod po Metliki P M T X< IP Kinu 4 TDr.rtVlMA '— M T M JE NOVA TRGOVINA, je pred kratkim odprl zasebnik blizu I _ dinske knjige ob Cesti bratstva in en<> i °eln sti. Trgovina je lepo urejena in dobro! va,, žena predvsem s špecerijskim biti [Je, posebnost pa je ta, daje sveži kruh n* bera daj tudi ob nedeljah, kar v Metliki n( ?ih t no v navadi. Zanimivost ob odpiranj1 javn sebnih trgovin v Metliki je ta, da so lec 1 Mercatoijeve trgovine iz dneva v daf smC| založene. Jc. n ZA OSEMLETNO PRIPRAVI nos, NJE VINSKIH - VIGREDI je p<| dob. Društvo belokranjskih vinogradnike* 'Utjj ristični nagelj. Poznavalci razmer J “rug ..................................Blasi P' ranjske prireditve in ne na stenah itj valei vanega društva. Naj bo kakor knj jjJegi vanega društva. Naj bo kakor k v priznanje je prišlo v Metliko, ki se si^ *( so more pohvaliti s pretirano turistiČtr dt sv javnostjo, še manj s prireditvami, kij* [['čej vabile v to napol uskoško mesto večr m> j, vilo obiskovalcev. ^-tci DO NEDAVNEGA SO BILI ^ s>avr LIČANI prisiljeni hoditi kupovat •J s< niške slike za rojstne dneve, upokoji; ^Pra drugo v Novo mesto, Ljubljano, KajJ V ali še kam drugam. To ne bo več pol1* P*rla kajti v Flajšmanovi hiši na Mestneii1 (Janj so trije mladeniči odprli Atelje za 1 ['On nost in obrt. M. Vukšinič je slikar, Ml ** vi liber kipar, I. Vinski pa oblikovali s Črnomaljski drobir Do roje inal le c* njig ; lu< ijstt oti rt >vai orat IOV0 rugf )to,J i, pr oliko va ijšti niko svČI ibili Tak in n iraji dva ečin lastj lelai K« nu ,obri en v ela,< 'alm I mit ;ot v traja rado smet malt dobt astr do p id kc do je ČUDEŽ — Črnomaljci se čudijo, kako je mogoče, da je južno sadje v Avstriji nekajkrat cenejše kot pri nas v Sloveniji, Sklepajo namreč, da to sadje pripeljejo z ladjo v Luko Koper in od tam po kopnem v Avstrijo. Kopenska pot je torej daljša, in po logiki tudi dražja, kot do naših prodajaln, vendar so cene pri sosedih še vedno nižje. Kdo je potem tisti, ki spravi pri nas v žep nekajkratno razliko v ceni, se sprašujejo nekateri. Drugih pa ta vprašanja ne mučijo preveč, raje se podajo kar čez mejo. NOČ NA KOLPI — Sicer je še daleč, a Gribeljci že napovedujejo tradicionalno prireditev Noč na Kolpi, ki naj bi bila letos 21. julija, če bo vreme naklonjeno. Obljubljajo nastop skupine Magazin iz Splita in njihove plesne skupine, izbrali pa naj bi tudi miss Kolpe, ki naj bi odšla celo na tekmovanje v Dubrovnik. Lepih deklet v Beli krajini ne manjka, a kot je že v navadi, bo najbrž zmagala kakšna Ljubljančanka, če nam je dovoljeno napovedovati. Skromnim Belokranjkam navadno ne pride na misel, da bi razkazovale svoje obline. STREHA — Eden od črnomaljskih funkcionaijev se zadnje dni drži bolj žalostno, vendar vzrok ni v bojazni, da bo s svojo politično kariero vred pristal na cesti. Užaljen je, ker ga neki drugi funkcionar ni poprosil, da bi mu prišel pomagat pri postavljanju strehe. Kdo bi si mislil, da se lahko zamere kujejo tudi na ta način! • Poštenost je kot kapljica vode: če pade na tla, je izgubljena. (Kurdski pregovor) Drobne iz Kočevja DOBILI OSVETLITEV — Po večletnem moledovanju prebivalcev Grajske poti (od Podgorske ulice proti strelišču) so končno le dobili javno razsvetljavo, ki jim jo je napeljala Komunala. Prav tako dolgo Prosijo tudi za asfalt, vendar kaže, da to ne bo brezplačno in bodo nekaj morali prej Primaknjti iz svojih žepov. PLOČNIKI LE ZA ZDRAVE — V Kočevju urejajo nove in nove pločnike, naprimer prav zdaj proti Trati. Piri tem pa Pozabljajo na invalide, saj jih ne prirede za vožnjo z invalidskimi vozički. Ne želimo, tla bi kakšen načrtovalec ali izvajalec postal invalid in bi bil prisiljen voziti se z invalidskim vozičkom ter tako v praksi preizkusiti pomanjkljivost svojih umotvorov. TEŽKA SOLATA — Zelenjava je draga. Pravzaprav še dražja, kot bi smela biti. Nekateri iznajdljivi prodajalci jo pred „ prodajo kar dobro namočijo z vodo. Tako delo je solata res bolj sveža, hkrati pa je tudi občutno težja. ZMANJKALO »DELA PLUS« — UVinilJIVAL^ »LžtLn r LOJ" — ----3 Zaradi članka Kočevska Reka prestolnica Slovenije je v Kočevju hitro zmanjkalo Dela. Nekateri kioski so ga sicer naročili Se naknadno, a je kljub temu mnogo bralcev ostalo brez njega. ran i, s< No >reK lote rtek, ivensl >r, in S kupš^ rg6/l člani' bo ti> j vi* la v pr Ribniški zobotrebci KONCERT v CERKVI — V cerkvi Pri Novi Štifti je bil spet koncert. Tokrat ?o nastopile pevke Marjana Benčina, Mirjam Kalin in Irena Svoljšak, spremljala pa J'h je Snežana Strgar. Mentorica pevk je Zlata Ognjanovič. SLANA MORILA — V mrzlih nočeh aredi minulega tedna je tudi po Ribniški dolini morila slana. Po nekaterih krajih so Pozebli predvsem fižol, paradižnik in aomare. VELIKO PRENAVLJANJE — V ledišču Ribnice na veliko prenavljajo stavbe. Tako še vedno obnavljajo Miklo-yo hišo. V tako imenovanem »kareju« pa začeli prenavljati tudi stavbo, v kateri je bila trgovina Sukna iz Zapuž oz. Jutjevi-?> zdaj pa jo je kupila zasebna cvetličarja- Johanovo hišo pa so podrli do tal, zdaj Pa na njenem mestu že zidajo novo stavbo. NE PLAČUJEJO — S plačevanjem za *vPje izdelke nimajo težav le ribniška po-, V djetja, ampk tudi prodajalna Spomin-, vSO *0v- Kupci od drugod robo še kar pridno je i nS°'p‘a,iaj01,P?1ne-Za't°Pridei!oSe J ,A ‘ajbolj prav šolski izleti, saj izletniki po tt (" Wedu muzeja iz Parka kulturnikov v ve-'Kih skupinah prihajajo kupovat tudi v Prodajalno spominkov. liki INA.j blizu J in end lobro< a bW uh n* liki n' piranj' da so i v dal RAVJ; je P' dniko' mer V rok*1, ečje nah i oval,, pokoj1! o, Karj rč po' estnen tar, ovale- Trebanjske iveri .Da SE NE VIDI — Potujoč na Tre-J*«K>, lahko človek opazi za cesto smetiš-razkošna skrivnostna odlagališča kra-JPe, ki se je je naveličal bodisi kralj, bodisi “erač — če eni in drugi v naših geopolitičen razmerah sploh smejo biti priobčeni v lavnem zapisu. Če po tem vtisu obiskova-Pe Trebeljanom reče, kako so nemarni, da . tteti vlačijo iz domovanj v bližnje grmov-mu povedo zgodbo, za katere resnič-;°st pripovedovalci jamčijo z glavo in po-r°bnim. Smeti vozijo v smeri Trebelnega -i “di državljani iz nižje ležečih krajev, med !] ?uf;imi identificirani Mokronožani, se ° ®ji zgodba. Kratka. In po svoje tragična. PIJAČA — Oni dan se gaje bil prebi--z nalbu :nef ivd a k* i0 iu sil 12. SREČANJE NESLOVENSKIH LITERATOV .12. srečanje mladih pesnikov in pisarjev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji, bo oktobra letos v Piranu. V Izpisu je zapisano, da lahko sodelujejo le avtorji, ki še niso izdali knjige (razen v samozaložbi), in to s proznimi in ^antskimi deli (do 10 tipkopisnih stra-n0 ter pesmimi (do 10) v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije (ra-*en slovenskega). Vsa dela morajo biti napisana s pisalnim strojem in v treh izidih poslana pod šifro na naslov: Slovenije (za 12.. srečanje litera-Jov drugih narodov), Kidričeva 6, Ljub-'Jana, in sicer do 25. junija. Žirija bo Prebrala vsa literarna dela, najboljša pa ‘zbrala za predstavitev na literarnem [Tleru in za objavo v posebni publikaciji. je spodbujanje in razvijanje likovne kreativnosti učencev ter priprava kandidatov na sprejemne izpite za vpis v srednje in visoke likovne šole.« V likovno delavnico so sprejeli učence, ki sojih napotili likovni pedagogi, in tiste, ki so se prijavili sami. Delo je potekalo pod vodstvom skrbno izbranih mentorjev, in sicer enkrat tedensko v likovni učilnici OŠ Grm, ki pa je premajhna, da bi v njej lahko razvili ateljejski, se pravi svobodnejši pristop k likovnemu ustvarjanju. Letošnjo likovno delavnico je obiskovalo 35 mladih Novomeščanov, učencev višjih razredov osnovnih šol in srednješolcev. Decembra in januaija so Terpsihora na odru V Domu kulture nastopila novomeška plesna sku-____________pina_____________ NOVO MESTO — Starogrška mitološka modrica plesa in zbornega petja Terpsihora, bolj znana kot muza plesa, je posodila ime novomeški plesni skupini, ki združuje kakih petnajst mladih deklet in fantov in je zadnje čase kar precej slišati o njej. V ponedeljek, 4. julija, zvečer je Terpsihora nastopila s plesno predstavo Utrinki v Domu kulture. Po zamisli Marte Štembergar, vodje skupine, so mladi v več točkah pokazali, kako s telesnimi gibi ob ustrezni glasbi izrazijo odtujenost, neiskrenost, ljubezensko razpoloženje, (ne)odkritost, iskanje, nemir, srečanje, popotovanje, sanje, sproščenost ipd. Stembergaijeva si je zamislila tudi koreografijo, kostume in sceno ter v več točkah tudi sama nastopila. Ta večerje prav gotovo znatno obogatil program letošnjih dnevov mladinske kulture, ki potekajo v Novem mestu. V SDK ob Sandrinih Iskanjih NOVO MESTO — V okviru letošnjih dnevov mladinske kulture v novomeški občini je bila v četrtek, 31. maja, popoldne v razsta višču SDK prireditev, na kateri se je s svojimi slikarskimi in pesniškimi začetki in sicer pod naslovom Iskanja, predstavila Sandra Čargonja, dijakinja 4. razreda družboslovne in ekonomske srednje šole v Novem mestu. Sandra je ena redkih predstavnic mladega rodu, ki jo je narava obdarila z več talenti oziroma ji omogočila, da svoja ustvarjalna hotenja izraža na več ruičino v. Spesniko Vanjem je najprej začela in je bilo nekaj njenih pesmi že objavljenih v šolskem in občinskem mladinskem glasilu, likovno znanje pridobiva in izpopolnjuje v okviru likovne delavnice mladih, ki v Novem mestu poteka že drugo šolsko leto, zelo blizu pa jije tudi glasba, le da so njeni u stvarjalni ali poustvarjalni začetki na tem področju širšemu krogu še dokaj neznani . O razstavi Sandrinih del je govoril likovni pedagog Branko Šuster iz OŠ Grm, sicer eden glavnih vodij in mentorjev v likovni delavnici Eksponate je označil kot dela, ki se po osno vnem izhodišču na vezujejo na popari in druge v zadnjih desetletjih tudi pri nas aktualne umetnostne tokove, bližajoče se stičiščem likovnega in pesniškega, kjer se začenja tako imenovana vizualna poezija. Sandrine pesmi ki so jih predsta vile dijakinje iste šole, so ubeseditve enakih ali podobnih občutij, le da iz njih ne veje tako glasen upor proti svetu ostrih robov in ujetosti v danost, ki predvsem v mladih poraja občutek ujetosti in stisk. Popoldne v razstavišču SDKje minevalo ob glasbi in veljalo je biti navzoč, prisluhniti dogajanju. I. ZORAN udeleženci pod vodstvom akademskega slikarja Jožeta Marinča slikali tihožitja in spoznavali zakonitosti barvnega oblikovanja. Februarja pa so mladi pod vodstvom Nika Goloba, pedagoškega svetovalca za likovno vzgojo, delali po programu oblikovanja uporabnih predmetov iz gline. Ob zaključku vseh programov sO si v Kostanjevici ogledali slikarski atelje, lončarsko delavnico in zbirko umetnin v OŠ Jožeta Gorjupa. Marca je pod vodstvom akademskega slikarja Jožeta Kumra potekalo risanje portreta, aprila pa so mladim pri akademski slikarki Ani Guštin nastajale barvne monotipije. Delovne načrte letošnje delavnice je dopolnil dr. Marin Berovič, ki je mlade naučil osnovnih pravil slikanja s suhimi pasteli in barvnimi kredami. Razstava, ki jo danes odpirajo v Krkini galeriji, torej predstavlja rezultate enoletnega skupnega dela, stvaritve, nastale ob mentorstvu ljudi, ki so sami že izkušeni in uveljavljeni slikarji. Obeta se svojevrstno likovno doživetje. I. ZORAN Dobro znanje o A. T. Linhartu 27 dolenjskih osnovnošolcev osvojilo Cankar-jevo priznanje NOVO MESTO — V sredo, 30. maja, so v prostorih Tiskarne Novo mesto oziroma v Dolenjski založbi slovesno razglasili rezultate območnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 1989/90, kije bilo 19. maja v OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, in podelili priznanja. Tekmovanja v znanju maternega jezika in književnosti potekajo v okviru Slavističnega društva Slovenije že od leta 1976. Letos se je ta lepa tradicija nadaljevala tudi z omenjenim tekmovanjem v Dolenjskih Toplicah, ki se gaje udeležilo 42 učencev dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih šol. Tekmovalci so se pomerili v znanju o prvem slovenskem priznanem dramatiku Antonu Tomažu Linhartu, avtoiju veseloiger Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, in o razsvetljenstvu. Po tekmovanju so si lahko ogledali razstavo del akademskega slikarja Marjana Tršarja, topliškega rojaka, in prisluhnili zanimivemu pogovoru z njim, za kar sta vzorno poskrbela Marija Turk in Pavel Kastelic, ravnatelj OŠ Baza 20. Učenci so pokazali dobro znanje in je kar 27 tekmovalcev osvojilo Cankarjevo priznanje. Za osvojitev priznanja je bilo potrebno zbrati nad 60 odstotkov možnih točk. Najboljši pa so bili: 1. Saša Jerele, OŠ Janez Trdina, Stopiče; 2. Nataša Mihajlovič, OŠ Bratov Ribarjev, Brežice; 3. Ivica Janjac, OŠ 15. SNOUB, Metlika; 4. Simona Šoštar, OŠ 14. divizije, Senovo; 5. Martina Perc, OŠ Dragatuš; 6. Katarina Brulc, OŠ Janeza Trdina, Stopiče; 7. Nataša Džudovič, OŠ Milke Šobar-Nataše, Novo mesto. -an Nocoj koncert dveh glasbenikov V Termah Benjamin ša-ver in Carmen Palaysa ČATEŽ — Drevi ob 20. uri se bosta v prostorih hotela Terme Čatež predstavila sopranistka Carmen Palaysa in pianist Benjamin Šaver. Mlada, a že mednarodno uveljavljena glasbena umetnika s svojim načinom izvajanja glasbe rušita običajne interpretacije, zato se obeta zanimiv koncertni večer. Benjamin Šaver je začel igrati klavir s petimi leti in nato kot učenec glasbene šole prejemal številne nagrade na republiški in zvezni ravni. Končal je akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer se je učil v razredu prof. Dubravke Tomšič, in nato svoje šolanje nadaljeval na fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu v razredu prof. Arba Valdme. Kot študent glasbe je požel prvo nagrado na republiškem in zveznem tekmovanju, prejel Prešernovo nagrado in posegel po vidnejših uvrstitvah na mednarodnih tekmovanjih. Samostojno in z orkestri seje predstavljal že v vseh večjih krajih po Jugoslaviji in na mednarodnih festivalih. Carmen Palaysa je bila rojena v Karlovcu in je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomirala na oddelku za flavto. Hkrati je obiskovala privatno šolo petja pri znani gevki in pedagoginji Kseniji Vidali-Zebre. Za sabo ima številne nastope, solo koncerte, recitale s flavto, snemanja za radio in televizijo, gostovanja v domačih opernih in koncertnih hišah ter zavidanja vredne uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih v Italiji, Franciji in Avstriji. B. D. zborovodjem Miho Halerjem in »Bratje Milavci« iz Brežic, kijih vodita zakonca Elizabeta in Dragutin Križanič — kot predstavniki brežiške občine, ter (edini) moški zbor DKD Svoboda iz Brestanice z zborovodjem Jankom Avsenakom kot tretji predstavnik krške občine na medobčinski posavski reviji. Zbori se niso predstavili v navedenem vrstnem redu in tudi ne tako, kot je bilo napisano v koncertnem listu; prvi so peli Globočam in zadnji Brežičani, ki so kot • Moški pevski zbor DKD Svoboda iz Brestanice, ki praznuje 45-letnico osnovanja, je dan zatem, 3. junija, ta jubilej proslavil s samostojnim koncertom na brestaniškem gradu. Pod vodstvom zborovodje Janka Avsenaka se je občinstvu predstavil z izbranim koncertnim programom in tako še potrdil, da njegov pevski napredek v zadnjih letih ni naključen. domačini, razumljivo, dobili tudi največji aplavz. Vsak zbor je zapel tri pesmi oziroma vsi skupaj trideset, kar je revijo raztegnilo na celi dve uri. Morebiti je bila res nekoliko predolga, vendar pa v okolju, v kakršnem je potekala — v izjemno lepi baročno poslikani dvorani, ki je povrhu še zelo akustična — ni bilo posebno naporno vzdržati toliko časa na sedežih. Poslušalce je pritegnil program revije in ne nazadnje je treba upoštevati tudi to, da so nastopile skupine, ki ta čas predstavljajo vrh zborovskega petja v Posavju. Bilje pester in res zanimiv pevski večer, kako visoko je segel na lestvici kvalitete, pa bodo, če medtem že niso, povedali strokovnjaki. I. Z. VEČER GLASBENE ŠOLE NOVO MESTO — Glasbena šola Marjana Kozine pripravlja za jutri, v petek, 8. junija, ob 20. uri v Domu kulture glasbeni večer. Nastopili bodo solisti, komorne skupine, otroški pevski zbor, mešani mladinski pevski zbor, harmonikarski orkester in komorni orkester. ROBI LOZAR BO RAZSTAVLJAL ČRNOMELJ — V restavraciji črnomaljskega gradu bodo v soboto, 9. junija, ob 20. uri odprli razstavo likovnih del domačina Robija Lozarja. Prireditev pripravlja in vabi na otvoritev Mladinski kulturni klub Bele krajine. Šolnina odvrača V Črnomlju zaradi previsoke šolnine malo kandidatov za študij ob delu ČRNOMELJ V tukajšnji srednji šoli Edvarda Kardelja so zaskrbljeni, ker opažajo, da vsako leto uspešno zaključi osnovno šolo manj učencev, to pa se krepko pozna v srednji šoli, saj je vedno večje zanimanje za skrajšani program obdelave kovin. Že doslej seje vpisalo 30 otrok, za šol. leto 1990/91 pa imajo razpisan le en oddelek. Nasprotno pa je za 4. stopnjo programa strojništva zanimanje skromno in se boje, da bodo jeseni odprli le en oddelek, čeprav so razpisali dva. Doslej je namreč prijavljenih 29 učencev, pri čemer so upoštevani tudi tisti s Hrvaškega. Medtem ko se za vpis v gimnazijo v Črnomlju ne boje, saj imajo vpisanih že 59 učencev, pa je toliko bolj zaskrbljujoč študij ob delu, bodisi na 5. stopnji programa obratni strojni tehnik bodisi na 4. stopnji istega programa. Po besedah ravnateljice šole Gabrijele Vidic-Mihelčič je bilo zanimanje za šolanje ob delu sicer veliko, a seje na koncu prijavilo za prvi program le 5 kandidatov, za drugi program pa 6. Ob tako skromni udeležbi pa ne morejo začeti s poukom. Vpis bi bil prav gotovo znatno večji, če marsikoga ne bi bilo strah visoke šolnine. Zato bi po mnenju ravnateljice morala biti podjetja tista, ki bi spodbujala zaposlene za nadaljnje izobraževanje in bila tudi pripravljena pokriti vsaj del šolnine, toliko bolj, ker je kvalifikacijska struktura v belokranjskih podjetjih slaba. M B.-J. »ŽUPANOVA MICKA« V KRMELJU IN SEVNICI KRMELJ, SEVNICA — Sevniška zveza kulturnih organizacij pripravlja za soboto, 9. maja, gostovanje Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, in sicer se bodo Jeseničani predstavili obakrat na prostem s priljubljeno »Županovo Micko«, najprej ob 17. v Krmelju, zatem pa še ob 21. uri na dvorišču sevniškega gradu. Če bo deževalo, bo prva predstava v domu DKD Svoboda, druga pa v kulturni dvorani GD v Sevnici. Sola brez osovraženih predmetov Ljubljanski profesor Boris Kham bi rad ustanovil zasebno šolo, nekakšno novo nižjo gimnazijo, ki bi učencem pomagala do evropske razgledanosti Zadnje čase se v našem šolstvu marsikaj dogaja in spreminja na boljše, vendar pa to še ni tisto, kar bi radi učenci in učitelji. V predmetnikih in sploh pri pouku je še vedno preveč vsega, kar oboje bolj odvrača, kot navezuje na izobraževalni proces. Zato ne slišimo tako poredko, da zna šola biti včasih prav zoprna, kot nekaj, kar je vsiljeno, neživljenjsko. Nič čudnega ni, da so se nekateri ljudje svobodnejšega duha že pred časom začeli ukvaijati z mislijo, da bi sedanji skrajno institucionalizirani šoli ob bok postavili alternativno in v vseh pogledih drugačno šolo, takšno, da bi bila mikavna za vse, učence in učitelje. Izobraževalni sistemi v svetu, predvsem na Zahodu, že dolgo poznajo poleg državnega tudi zasebno šolstvo, v okviru katerega je moč ostvariti take zamisli, pri nas pa trdne zakonske podlage za kaj takega, še posebej pa materialnih možnosti zaenkrat še ni. Boris Kham, profesor matematike in fizike na eni od ljubljanskih osnovnih šol, ki že vrsto let razmišlja o zasebni šoli kot »šoli prijaznih in veselih ljudi«, je prepričan, da bo kdaj tudi pri nas moč odpreti takšno šolo. Sam bi jo že imel, če bi mu bilo to omogočeno, in bi dokazal, da je smiselna. Se več: izkušnje, ki jih je dobil pri delu z mladimi, zlasti še na vsakoletnih pionirskih raziskovalnih taborih, mu pravijo, daje alternativna šola nujna, če naj kdaj imamo tudi pri nas evropsko široko razgledane ljudi. Zasebna šola, kot si jo zamišlja, bi namreč vzgajala učence prav v tem smislu. Kham pravi, da bi se »njegova« šola kar najbolj otresla klasičnih metod poučevanja, v predmetnikih bi črtali odvečne vsebine, učenci pa bi se poglobljeno ukvarjali s pred- meti, ki jih predvsem zanimajo. Osovraženih predmetov, kolje matematika, Khamov predmet, ne bi bilo več. Ne bi jih črtali, saj profesor Kham zatrjuje, daje moč tudi najbolj odvratno učno snov napraviti privlačno, samo treba jo je znati pravilno rabiti, jo vključiti v ustvaijalnost. In raziskovanje, nenehno odkrivanje neznanega, nedvomno je takšna dejavnost, v kateri se ustvaijalnost učiteljev in učencev lahko polno izrazi. Boris Kham si drugačno šolo zamišlja kot nekdanjo nižjo gimnazijo, se pravi, da bi jo obiskovali učenci po končanem četrtem osnovnošolskem razredu. V posameznem razredu bi smelo biti največ petnajst učencev, ocene pa bi bile opisne. To ne bi bila nikakršna elitna šola za izbrance oziroma odličnjake, temveč šola za slabše in boljše učence, z organiziranim dopolnilnim in dodatnim poukom. Zanjo bi bilo značilno skupno bivanje, nekako obvezni bi bili tudi tabori, raziskovalni in drugi. Učencem bi morala biti na voljo sodobna vsebinsko bogata knjižnica pa glasbena soba in klubski prostor ter poseben prostor, ki naj bi bil prazen. »Vanj bi se učitelji in učenci umikali v samoto, da bi razmišljali o sebi, o vrednotah in vsem drugem, kar gre v vsakdanji naglici tako rado mimo nas. In vsakdo želi biti kdaj popolnoma sam,« pravi profesor Kham. Nekateri, ki jim je profesor Boris Kham razkril te zamisli, so navdušeni, drugim se zdi »njegova« šola utopija. Sam je prepričan, da mu bo prvemu pri nas in že kmalu dano tudi praktično dokazati, da tisto, za kar se zavzema, ni nikakršno donkihotstvo, temveč resna, ostvarljiva, predvsem pa potrebna stvar. L ZORAN u\wwwv\w\\\\\v\v Župani se predstavijo V teh dneh v vseh slovenskih občinah 5 > dobivajo nove predsednike občinskih skup- s > ščin in nove vlade, ki so jih izvolili delegati, [izvoljeni na aprilskih volitvah, prvih poz /vojni tajnih, večstrankarskih, demokratič-5 / nih. Po dolgem času je bilo vsaj za najod-S zgovornejše funkcije na voljo več kandida-< [ tov in od teh mnogo takih, ki so se šele sz [ širjenjem političnega prostora v republiki 5 < in z možnostjo nekaznovanega večstran-s [skarskega organiziranja povzpeli v sredo < [ političnega prizorišča. Ze doslej smo vedno j [ poslušali, kako so bili izbrani najboljši ka-3 »dri, a po stanju v naši republiki in državi 5 I sodeč, temu ni bilo ravno tako, čeprav je < gotovo tudi sistem dodal svoje k tej podobi. 5 Zaradi tega to o izbranih najboljših kadrih/ [! zveni danes vsaj neprijetno, čeprav je naše/ iskreno upanje, da je končno le tako. Vsaj! /izbira je bila mnogo širša kot kdajkoli j [>doslej. Dolenjski list se je tokrat odločil pred-J /staviti novoizvoljene predsednike občin-/ ; skih skupščin vseh devetih občin, iz katerih z > redno piše o dogajanju. Dejansko jih pred-/ [ stavljamo le sedem, v Metliki župana na-/ [mreč niti po dveh volitvah še nimajo, pa/ J tudi v Sevnici to mesto še ni dokončno od-i > dano. Na kratko torej predstavljamo nove J > predsednike skupščin občin Novo mesto,/ [ Črnomelj, Trebnje, Krško, Brežice, Kočev-z {je in Ribnica. Za to so poskrbeli novinarji:/ > Zdenka Lindič-Dragaš, Mirjam Bezek-/ I Jakše, Martin Luzar, Jože Simčič, Jožica{ [ Teppey in Jože Primc. Cilj: zdravo in prijazno življenje Sedanji predsednik občinske skupščine v Brežicah Ivan Tomše je bil rojen leta 1942 v >ri Škocjanu. Po poklicu je pred- Dobravi pri Škocjanu. Po poklicu je predmetni učitelj. V Brežicah živi od leta 1966, ko seje zaposlil v Osnovni šoli bratov Ribarjev. Od tam je odšel za sekretaqa občinske konference SZDL. Zdaj že trinajst let dela v Termah Čatež, kjer je trenutno pomočnik direktorja, vmes pa je bil tudi podpredsednik občinskega izvršnega sveta. Uresničevanje svojega programa si zamišlja tako: »Moj osnovni cilj je, da bi se skupščina čimprej prelevila v parlament, kakršnega pozna razviti zahodni svet, da bi postala mesto, kjer se dejansko oblikuje politika. Zaradi te- Ivan Tomše ga sem že na prvem zasedanju predlagal, da bi se poslej sestajali na skupnih sejah, ne pa ločeno po zborih. Za tak način delaje brežiški parlament preštevilen in preveč razdeljen na firme in druge interese, zato se bom potrudil, da se bodo gospodarski problemi selili v podjetja, ki morajo poslovati po principu dobička, v skupščini pa se bomo pogovaijali o komuni in komunalnih zadevah. Opozoril sem tudi že na to, da je treba poceniti državno upravo, kar pomeni tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Uprava mora postati služba brez oblasti, prijazen servis za zadeve, ki jih prebivalci občine prenesejo v njeno urejanje. Vodilo v tej občini mora biti prijazno in zdravo življenje. Z manjšimi ekološkimi problemi se bomo spoprijeli sami, večje, kot sta Krka in Sava, pa naj bi pomagala hitreje in učinkoviteje reševati republika. Perspektivo občine vidim skozi razvoj drobnega gos- podarstva — podjetništva in obrtništva —, kmetijst kmetijstva in turizma ter v sprostitvi vseh pobud, ki so bile na teh področjih do zdaj blokirane.« Ljudi izbezati iz apatije in tudi tokrat ne bo nič drugače. Je naključje, da se ob prevzemu nove funkcije, na katero Janžekovič prihaja z mesta vodje poslovne enote Ljubljanske banke v Črnomlju, srečuje z nekaterimi skoraj identičnimi problemi kot pred dobrimi 20 leti? »Takrat smo imeli preveč delovne sile in v devetih letih mi je skupaj z dobrimi sodelavci — upam, da bom imel takšne tudi sedaj — uspelo povečati število zaposlenih v občini s 3.000 na 6.500. Tudi sedaj je brezposelnih vse več, za njihovo zaposlitev pa bomo morali odpirati predvsem majhne enote gospodarstva. Če nam bo uspelo zmanjšati brezposelnost, kar seveda ne bo moč že letos, bomo s tem rešili tudi vrsto drugih stisk,« pravi Janžekovič. Kar se skupščinskega dela tiče, pravi 56-letni črnomaljski predsednik skupščine, sicer pa dipl. inž. agronomije, da je še veliko nejasnosti, zato je težko napovedati, kaj vse se bo spremenilo. Ve le, da se bo moralo marsi- Martin Janžekovič kaj in do konca leta bo marsikaj bolj jasno. »Precej več skupnih sej zborov bomo imeli kot doslej, čeprav s tem ločenih sej ne izključujemo. Prednost skupnih sej vidim v tem, da so problemi delegatov, ki so hkrati tudi občani, navadno skupni in zakaj se ne bi tudi reševali skupaj. Hkrati se bo tudi bolj uveljavljala različnost pogledov strank. Računam, da bo cilj dela vsake stranke njen program, ti pa so si v marsičem tudi povsem enotni. Sicer pa ne delim ljudi po strankarski ali verski pripadnosti, pri meni velja le delitev na dobre in slabe, poštene in nepoštene, delavne in lene.« Čeprav se Martin Janžekovič zaveda, da čas, ki prihaja, ne bo lahek, je optimist. Poskušal bo znova sprožiti ustvarjalni nemir v ljudeh, jih izbezati iz apatije, kajti prepričan je, da so kljub krizi ali pa prav zaradi nje možnosti za ustvaijanje izredno velike. Ponovno oživiti Kočevsko Dr. Mihael Petrovič, predsednik občinske skupščine Kočevje, je bil rojen leta 1938 v Dorstenu-Westfalija v ZRN, kamor seje kot ekonomski emigrant izselil že njegov ded. V Kočevje seje družina vrnila leta 1947 na povabilo iz domovine. Leta 1964je končal medicinsko fakulteto, oddelek za stomatologijo Ljubljani, in se zaposlil v Zdravstvenem domu Kočevje, kjer dela še danes. Kmalu je postal vodja zobozdravstvene službe, bil pa je tudi tri leta direktor Zdravstvenega doma Kočevje-Ribnica. Je še predsednik IS KS Kočevje-mesto, predsednik občinske organizacije RK itd. Ni član nobene stranke, izvoljen je bil na predlog SZ(DL), ki so ga podprli tudi Demos in liberalci. Pravi, da se bo zavzemal za uresničevanje programa revitalizacije Kočevske, pri nastajanju katerega je tudi sam delno sodeloval. Pri tem zaupa domačemu znanju. Kočevje in okolica so že prenatrpani, podjetja bo treba Velike možnosti razvoja so na področju turizma. Ves ta razvoj pa je povezan s sprostitvijo in spodbujanjem ustvaijalnosti v za- Martina Janžekoviča, kije na stolu župana že odsedel 9 let, od leta 1969 do 1978., je za predsednika črnomaljske občinske skupščine predlagala Socialistična zveza. Zagotovo bi bil izvoljen tudi v primeru, če bi bil kandidat kakšne druge stranke, kar so pokazale volitve na konstitutivni seji občinske skupščine. Zaupanja pri volilcih si Janžekovič ni pridobil le kot nekdanji predsednik črnomaljske občine, ampak ugled uživa tudi sicer. Je pač takšna osebnost. Vedno je pripravljen prisluhniti sočloveku, mu pomagati, kolikor je v njegovi moči, mu vlivati upanje. Načelo, da so pri njem za vse občane vrata vedno odprta, je veljalo že pri prvem predsednikovanju Dr. Mihael Petrovič vsem preusmeritev na drugačno, normalno miselnost. Občinska skupščina bo v bodoče le mesto dogovaijanja in usklajevanja, izvajanje pa bo prepuščeno izvršnemu svetu in drugim organom in organizacijam, ki naj delajo čimbolj samoiniciativno, samostojno in odgovorno. Zavzema se za okolju prijazno proizvodnjo, je za objektivno ocenjevanje na področju ekologije. Je tudi za zmanjšanje zaprtega območja Kočevske na razumno mejo, pri čemer bo občina sodelovala s pristojno komisijo, ki jo je že imenoval republiški izvršni svet. »Zaupam ljudem in stroki« Prišel, videl in zmagal! Približno tako oceno bi bilo mogoče dati za volitve krškega župana, na katerih je zmagal dvainštiridesetletni dipl. inženir elektrotehnike Vojko Omerzu s Senovega. Sedanji krški župan doslej namreč ni bil znan v političnih krogih, vanje je prišel na pobudo Socialistične zveze in zato mu niti njegovi najbližji prijatelji niso pripisovali posebnih možnosti na volitvah. Prvo zaposlitev je Vojko Omerzu dobil v Šolskem centru Krško, zadnjih 13 let pa je delal v krškem Savaprojektu, od tega je bil polovico dobe direktor te firme. Kot direktor Savaprojekta pozna vse krške občinske probleme, zato je tudi sprejel kandidaturo na listi socialistov. »Dobro sem preštudiral programe vseh strank in lahko rečem, da je v vsakem zagotovo kaj dobrega. Vendar pa se bodo programi preverjali v skupščini in ne na sejah izvršnega sveta, kjer bo morala odločati stroka,« je prepričan Omerzu. Kot župan ne bo uveljavljal ozkih strankarskih interesov, ampak bo deloval nadstrankrsko. »Čeprav imamo zdaj težave s sestavo vlade, kar je vse prej kot v prid reševanju mnogih občinskih problemov, sem po naravi optimist. Zaupam ljudem in stroki,« poudaija Omerzu. Stroka in zaupanje ljudi pa bosta še kako potrebna, saj je krška občina, kot del Posavja, ravno zdaj pred velikmi premiki. V podjetju Videm so pred zaključkom velikih naložb v nove zmogljivosti in vsega ne bodo mogli izpeljati brez sodelovanja občine. Poleg tega so za Posavje predvideni veliki posegi v prostor, zato morajo biti v Krškem dobro pripravljeni na zastopanje regijskih in občinskih interesov. znanju. K , podjetja ustanavljati v drugih krajih. Njegova zamisel je, naj bi živa naselja obkrožala divjino in ne obratno, kot seje dogajalo od vojne sem. Potrebno bo znova naseliti opustele vasi in kraje, vendar ne z uvoženimi ljudmi, ampak z domačimi. Za tak razvoj pa je treba najprej urediti infrastrukturo. Vojko Omerzu Omerzu prizadeval, da bi se razvoj občine bolj enakomerno razrešil po občini. Tako nekateri kraji ne bodo cokla siceršnjemu razvoju, hkrati pa bodo zaradi tega odpadli mnogi politični problemi. Združena opozicija Demos je namreč v svoj program zapisala tudi razvoj teh krajev in podporo volilcev gre pripisati tudi temu dejstvu. Demokracija v življenju sebnem in družbenem sektoiju. Posebno smiselno je razvijati zasebni sektor, ki naj bi zaposlil čimveč ljudi. Pri tem ne sme biti osnovni cilj le hitra obogatitev, ampak pred- član Slovenskih krščanskih demokratov — je bil izvoljen tudi v družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine, v tej pa za predsednika skupščine. Zato Omerzu svoje županske vloge ne razume samo v reprezentativnem smislu, marveč se namerava dejavno vključevati v delo izvršnega sveta. In to bo počel do konca svojega mandata, za katerega pa je prepričan, da ne bo trajal dolgo, saj bodo po njegovem mnenju razpisane predčasne volitve. Sploh pa se namerava vrniti v Savaprojckt, saj mu delovanje v gospodarstvu kljub vsemu še najbolj leži. Krška občina šteje med štiri najbolj razvite v Sloveniji. Tako visoko mesto na tej lestvici ji je odmeijeno tudi zaradi dveh velikanov — jedrske elektrarne in podjetja Videm. Tako visoka uvrstitev na slovenski lestvici najbolj razvitih seveda samo še povečuje odgovornost občinskega vodstva. In ta gospodarska moč je opazna, denimo, v mestnem središču, malo manj pa na obrobju občine. Zato si bo Maijan Dvornik, novi predsednik občinske skupščine Novo mesto, se je rodil leta 1949 v Novem mestu. Je dipl. inž. strojništva. Trinajst let je delal v razvojni službi novomeškega IMV-ja, v katerem je bil ob prihodu — tako so rekli — četrti diplomiranec od okrog 5.000 zaposlenih. Potem je bil tri leta v Iskri Tenel vodja konstrukcije, zadnje leto pa v SOP Ikon Kostanjevica, kjer proizvajajo ekološko opremo. Pred oči širše javnosti je stopil kot kandidat Demosa na aprilskih volitvah za delegata v republiškem zboru občin, kjer je slavil v konkurenci s še štirimi kandidati. Na listi Demosa —je sicer »Glede na to, da sem se z volitvami začel ukvarjati na osnovi programa Slovenskih krščanskih demokratov, je to zame osebno izhodišče. Kot izhodišče jemljem sicer naslednje točke: narodno spravo in tukaj konkretne aktivnosti v občini, večjo skrb za mlade, pozornost do družine. Kar se tiče gospodarstva, dajem prednost obrti, gospodarski oživitvi vasi, oživitvi gospodarstva Suhe krajine. Poskušali bomo vlo- Marjan Dvornik žiti maksimalne napore, da vzpostavimo osnovne komunikacijske povezave, ki so temelj za kakršenkoli razvoj, za odpiranje novih delovnih mest. Zelo nas prizadeva ekologija, glavni problemi so tu Krka, Goijanci, pitna voda m še drugi. Reševanje je seveda vezano na podjetja in njihove možnosti, zato je to dolgoročna zadeva. Smatramo, da je ekologija osnova za kvaliteten razvoj turizma, kjer novomeška občina ne sme zaostajati. Od velikih podjetij pričakujem transformacijo v podjetniško smer in določitev lastninskih odnosov ter vnos kapitala, pri čemer bo pripomogla republiška agencija za razvoj. Gospodarski razvoj predpostavlja kakovostno šolo, zato bomo podpirali vse možnosti višje in visokošolskega izobraževanja v Novem mestu. Kot najtežji problemi, ki jih novomeška občina prinaša v prihodnji čas, pa so problemi gospodaijenja z okoljem, urbanističnega načrtovanja. Dobili smo situacijo, kije nihče ne mara, a postavljeni smo pred dejstvo, da bomo novomeške investicije iz ekonomskih računov morali speljati do uporabne vrednosti, čeprav niso, kar bi mi želeli. Ena temeljnih opredelitev je seveda demokracija v življenju, svoboda opredeljevanja, angažiranja, brez tutoijev v senci, notranja osvoboditev,« razlaga osnovne obrise svojega županskega dela in truda Maijan Dvornik. Dvornik je prepričan, da se da marsikaj narediti, saj ima Novo mesto velike razvojne možnosti, je pa startna pozicija zelo slaba. Gospodarstvo je izmučeno, treba mu je dati dovolj zraka, da bo zadihalo, na ta račun pa bo manj finančnih možnosti za posege v okolje, za razvoj skupnih dejavnosti. Računa, da bo sedanja občinska vodstvena ekipa lahko dala kvaliteten prispevek k razvoju Novega mesta in vse občine. Dvornik seje tudi že odločil, da so problemi takšni, da zahtevajo profesionalnega župana, pri katerem bodo tudi odprta vrata za vse občane vsak ponedeljek dopoldne, za obisk pa se da predhodno naročiti, »da ne bo čakanja kot pri zdravniku«. Blišč in beda Trebnjega znana Ciril Pungartnik različnejših interesov delegatov v občinsk skupščini. Bo poklicni predsednik. »Če je bil poklicn predsednik potreben vsa leta nazaj, ko je biki petje enoglasno, je še bolj potreben zdaj, kd je ta zbor mnogoglasen in zna sčasoma postal ti še bolj mnogoglasen,« utemeljuje svoje po klicno predsednikovanje, za katerega je p<, njegovem še več razlogov, ki bodo tudi toriŠ g j če njegovega dela. Nemajhen občinski pro u blem, ki mora skrbeti tudi predsedniki skupščine, je precejšnje število zunaj občini zaposlenih prebivalcev. Kot predsednik skup • ščine bo vlagal moči za zmanjšanje take de ' lovne migracije. Ker pa le-te verjetno ne bi moč zaustaviti, se mu zdi prav, da bi občini^ ž Trebnje zahtevala, v zameno za prodano de sP°d lovno silo, sredstva iz večjih zaposlovalnil zal° središč. Istočasno bo po njegovem potrebni k°vt v občini združevati zasebni in družbeni kapi na c tal, zato se bo kot predsednik zavzemal ziSl0r^ razvoj malega podjetništva, v katero naj pre7el ■ rašča sedanja obrt v občini. Taka gospodaltznjl ska rast bo prinesla občini poleg kapitala tud ^ča dodatna produktivna delovna mesta. Gled ho kmetijstva se Pungartnik zavzema za klavni ko co ali dve in za predelovalnico mleka občinskem prostoru, ker je po njegovet ““/e glavni problem v pridelavi hrane dolga po jUt sredniška pot od pridelovalca do potrošniki ki pridelek tudi draži. Tisti nitk, Slednje bo veijetno predsednika dobri tudi zapisalo v krajevnih skupnostih, kjer je pri njo,, vladujoče kmečko prebivalstvo veliko vlož ? v g, lo v pridelavo mleka in govedorejo. Sicer C ra n ril Pungartnik glede krajevnih skupnos no ti napoveduje, da bo kot predsednik skuši [apc ohranjati čvrste stike in dobro sodelovanje tele. njimi. Pri tem bo še kako pomembno, če b na v. uspel delati po načelu, ki si ga je zapisal saj I program Demos: odpraviti v preteklosti sto tapr jene krivice in ne delati pri tem novih. fem - ne st Delovanje političnih strank je še neznan '■epika, priznava Pungartnik. Vendar je preči že v dejstev, ki govore, da bo ta 54-letni inženi nim organizacije dela operiral z omenjenimi ne ja c-znankami z dosti modrosti, ki mu jo je zapil stilo dosedanje delo v občinskih resorjih, 'ye t, odborniških klopeh, v zavarovalnici, v No jf,r( volesu, kjer je 17 let direktor, v cestne ven, komunalnem gospodarstvu in drugje. De q p< dobra je skozi vse to namreč spoznal »blišč i nov, bedo občine Trebnje«. i v E 'ge i Ohraniti dobro in dodati boljše n France Mihelič, predsednik občinske skuj ščine Ribnica, seje rodil leta 1949 v Jelove pri Sodražici. Na ekonomski fakulteti v Ljut .‘_ ljani je diplomiral leta 1973 in od takrat je b' U vseskozi zaposlen v Inlesu Ribnica. Za t :x funkcijo ga je predlagal Demos, sicer pa jf *( član Slovenskih krščanskih demokratov. *ozi ugot nih; Meni, da bo treba v občini najprej nared le sta inventuro stanja. Čeprav je novinec na te tuja. delu, mu položaj v občini ni povsem nežna \ka o saj je bil že doslej član občinskega izvršne) f0io , sveta. Pravi, da si ne bi upal reči, da je bi fce P nja Potem ko je trebanjska podružnica Slovenske kmečke zveze kandidirala Cirila Pungartnika za letošnje volitve v občinski družbenopolitični zbor, gaje Demos po svoji dokaj mcični volilni zmagi soglasno predlagal za predsednika občinskega parlamenta. Pungartnik je po nekaj razgovorih pristal. Svojo privolitev pa je pogojeval z načelnim zagotovilom strankarskih prvakov Demosa v občini, da ne bodo sektašili. Ko je tako nekako pomiril politične strasti, zdaj politično zrelo zagotavlja svobodo izražanja vseh naj- Franče Mihelič doslej v občini vse zanič, ampak ve, daje bi narejenega tudi marsikaj dobrega, kar i treba ohraniti in k temu dodati še k boljšega. . Val Slišati je očitke, da skoraj v vsem pow lpe(: nem obdobju, razen zadnjih nekaj let, ljudj Ve^ ^ niso mogli vplivati na občinsko politiko, o ^ J niso njihove misli, Želja in predlogov nikr e jv upoštevali. Zdaj bo treba storiti vse, da bo %Upn kih očitkov čim manj. V reševanje raznih a ^ dev je treba vključiti čimveč ljudi, po možflj sti pa je vse treba delati sporazumno. Obči* iij,ajl se bo morala čimmanj vtikati v gospodarst' ^ in podjetja, z določenimi potezami pa 11 <)$■} lahko spodbudila marsikatero dejavnost. ivpe’ Pri davčni politiki je občina sicer omejejj /ar-Na področju urbanizma bo treba pripr^J e ga industrijske in druge cone, da bo vsak, ki%(j & to želel, lahko hitro dobil dovoljenja ‘n'jNbo potrebno za odprtje nove dejavnosti. Pri f* tvu ^ vrtin Krt trpha ftnrahnli emirati na lastne 7 , voju se bo treba čimbolj opirati na lastne y. ^ in poiskati sposobne domače kadre, katej ^ ^ Tnonii' HacIm ni KiIa ooHnn nuiKnliP rzkO*?! znanje doslej ni bilo vedno najbolje izkOT^ čeno. Pri razvoju gospodarstva, turizma qV | drugih dejavnosti pa ne bi smeli upošteva^u^ ekonomskih koristi, ampak tudi varstvo rave. Zaslužek je sicer pomemben, še PHCn membnejše pa je zdravo okolje, ugotay n, novi predsednik občinske skupščine RibfT^ France Mihelič. skl : II bili , ki sta po F* >riS iro liki 5in{ 3 od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka akaj nas odo drugi bvozili ■o železnico povsod velja, da je hrbtenica I'Podarstva, samo pri nas ji tega ne prizna va-zato postaja skoraj nepremagljiva ovira za < 'Ilovo povezavo z razvitim svetom. Vsa poli na desetletja so železnico obravnavali ko) 'torko ir, nikomur se ni zdelo vredno, da bi se $zel za koncept prometne politike, ki bi dal i Unici mesto, kakršno ji gre. V času, ko imamo polna ušesa vzklikov, da ■>no v Evropo, lahko vidimo, da železnica na ' korak ni pripravljena ne kvalitetno ne tntitetno. Cene so še vedno pod nadzorom, Medlega dohodka pa nihče ne nadomešča, čudnega, da so Jugoslovanske železnice ' meseci tožile zvezno vlado. Tisti delavci, ki spremljajo zaostajanje že-liških zmogljivosti za svetovno in za Evropo, 'udi za nekaterimi panogami pri nas doma, 'tj tjo, da so vendarle minili časi vtikanja poli-vgospodarstvo, časi neodgovornega odno-a ravnanje, od katerega je imela železnica ® škodo. Zanjo seveda ni nihče odgovarjal if podpiranje nelojalne konkurence tudi ne. Železnica je pri nas edini prevoznik, ki mora «* vzdrževati svoje proge. Ceste gradi druž-saj bencinski dinar zanje ne zadošča Če bo o taprej tako, bodo drugi Jugoslavijo obvozili 'eznica se zaradi pomanjkanja kapitala ne re sama izkopati iz težav, ne more vlagati v n fe,Proge in modernizacijo. Cene njenih stori-t že v>ey čas močno zaostajajo za cestnim loti Pim in osebnim transportom pri nas, še bolj ?o cenami prometnih storitev v tujini de 51 Inil bm api I zf pn dai tuc led ‘‘ vni lika 'd n Dbt ti Pi lož p r C ?< nos n lušf: nje :e bfa sal sti nai rect lem i ne Noj ;tn< Dc šči se to so razlogi, zaradi katerih napove-" gradnji hitre proge Ljubljana—Zagreb venevajo v prazno. Stare proge bi mora-a povečanje hitrosti vlakov popolnoma poviti, pa ni nobenega napredka. Raz-' v Evropi gre v to smer, da hitre potniške Jge ločujejo od tovornih tras, pri nas pa Vozimo na vse razdalje še enkrat dlje kot 4god. Miti glavnih mest nimamo povedih z boljšimi progami. J. TEPPEY kuj ovc jul )e la pa radi pionir mesto ifejev? ik pred predajo poslov novi občinski vladi '“T stari novomeški izvršni svet soočil z nekaj ^tfnjami za oprostitev plačila prometnega .nama ob nakupu novih poslovnih prostorov za “fPo dejavnost. Izvršni svet je takšne opro-bil^e ii zadnjem času prakticiral s ciljem pospe-'rija obrtne, predvsem storitvene dejavnosti, deficitarna v mestu in občini. Tokrat so po-* oprostitev plačila prometnega davka za 'jv stavbi, ki jo Pionir prenavlja oz. nanovo 'i na Prešernovem trgu v Novem mestu, v fem bo okrepčevalnica, ter kupca lokala Ijjovem trgu, v katerem bo prodajalna na Pj°- Niso pa ugodili prošnji za oprostitev rhprometnega davka za lokal-okrepčeval-r na avtobusni postaji ter še eni prošnji za VPčevalnico v že omenjeni stavbi na Prešer-P* trgu. l;a Prvi pogled zadeva morda zgleda kot nerodnost, zakaj naj bi bili eni oproščeni plači-f^vnetnega davka ob nakupu lokala za obrt, ki jo sicer vsi želijo pospeševati in razvijati, drugi pa ne? Pa ni tako preprosto. V občini obstaja program razvoja drobnega gospodarstva, ki opredeljuje, katera dejavnost je deficitarna in naj bi torej bila deležna družbene spodbude oz. večje družbene spodbude. Za Prešernov trg, ki zaradi lokacije v samem mestnem jedru gotovo zahteva še posebno pozornost pri tem opredeljevanju, pa tudi za avtobusno postajo, je bil z graditeljem podpisan poseben sporazum, katere dejavnosti naj bodo v teh objektih. Zdaj pa se zadeve zapletajo. GIP Pionir namreč gradi te objekte za trg in s prodajo obrtnih lokalov za predvidene namene očitno nima najbolj srečne roke. A li gre dejansko za popolno nezanimanje za določene dejavnosti ali tudi za premajhno poslovno spretnost in prodornost prodajalca, ne bi razglabljali, dejstvo je, da se graditelj pri prodaji lokalov ni najbolj držal sporazuma. Tako naj bi zdaj imeli v stavbi na Prešernovem trgu dva bifeja namesto enega bifeja in enega frizerskega salona, na avtobusni postaji pa je po informacijah še huje, saj naj bi bili v desetih lokalih v g la vnem le bifeji, čeprav so v programu trije. S tem so »pravi bifejarji« tudi prinešeni okoli, na Prešernovem trgu pa so svojega mačka v Žaklju kupovali kupci stanovanj. • Občina ima sicer še možnost, da prepreči v teh stavbah štart nezaželenih obrti z neizdajo obrtnega dovoljenja, oprostitev plačila prometnega davka je pač v nekoliko drugačni funkciji. Vendar je zadeva hudo neprijetna in nerodna, če se zatakne šele pri izdaji obrtnega dovoljenja. Graditelj, inšpekcije, urbanisti in še kdo bodo morali za take primere očitno le delati bolj z roko v roki, za začetek pa bi bilo verjetno treba reči kakšno o poslovni morali predvsem izvajalca del. Četudi gre razumeti njegove težave — gradi pač za trg in od tega živi — je dogovor le dogovor in verjetno si nihče ne more dovoliti tega, da bo na lastno pest spreminjal Novo mesto v mesto bifejev, kar okrepčevalnice večinoma dejansko so. Z. LINDIČ-DRA GA Š Bela krajina gleda zeleno V črnomaljski in metliški občinski skupščini je predstavnikov Zelenih komaj kaj več kot za vzorec, vendar pa bodo imeli kar precej dela — ne le v skupščini, ampak tudi na terenu — če bodo hoteli uresničiti svoj obsežen program. Seveda gre računati na to, da belokranjski Zeleni ne bodo ostali osamljeni, saj zagotovo »zeleno« mislijo tudi marsikateri pripadniki drugih strank, pa tudi povsem navadni občani, ki sta jim strankarstvo in politika španska vas. Morda se bo celo zgodilo — kar je moč sklepati tudi po nekaterih dosedanjih reakcijah —, da bodo prav ti ljudje glavni pobudniki za številne akcije ali pa bodo opozarjali na neštete ekološke šlamparije, ki jih v Beli krajini ni težko najti Nekatere med njimi gredo celo dobesedno v nos. Eden od primerov, ki bode v oči Črnomaljce, je klavnica, ki takšna, kot je sedaj — če pri tem upoštevamo le ekološko plat —, ne bi smela več obratovati To dobro vedo tako v kmetijski zadrugi kot lastnici klavnice, kot tudi inšpektorji, ki bi jo lahko že davno zaprli A so za zdaj še tolerantni menda zato, ker bi z zaprtjem naredili več škode, kot jo sedaj dela klavnica. Po ti- hem pa priznajo, da ne bi oklevali, če bi upoštevali le svojo inšpektorsko vest, da pa se morajo nekoliko podrejati občinski politiki in tudi obljubam zadruge, da bo proti koncu leta začela končno le urejati sporno klavnico. Če je onesnaževanje, ki ga povzroča klavnica, precej vidno na površini Lahinje, pa je bolj prikrit, a zato nič manjši ekološki problem v črnomaljski občini neurejena kanalizacija. Po nekaterih podatkih naj bi vsak dan steklo v podtalje 200.000 litrov odplak, kijih k raška tla zdaj še potrpežljivo požirajo, če pa bi se jih kdaj »naveličala«, bi se lahko zgodilo, da bi se prebivalci črnomaljske občine utopili v lastnih od- plakah. Približno tako nekako, kot se to že dogaja nekaterim Metličanom. • Gre za Navratilovo pot, ki se vzpenja od izvira Obrha proti Hribu in po kateri so že pred tremi meseci kopali jarek za telefon, a ko so delavci odšli, so pustili pot v takšnem stanju, da po njej ni moč z avtom. Da bi bila tragedija še večja, po poti neprestano curlja, ob večjih nalivih pa celo dere, gnojnica, čeprav so prav pod to potjo pred tremi leti naredili kanalizacijo. Izposojena karikatura h Toda uporabnik, metliško Komunalno podjetje, je ni hotelo prevzeti zaradi številnih pomanjkljivosti. Med drugim niso bili pravilno narejeni jaški, kanalizacija pa sploh ni bila priključena na metliško kanalizacijo. Izvajalcu, Obrtni zadrugi, je bilo naloženo, da napake odpra vi, a jih ni Na občini so sicer obljubili da bodo to nesrečno zadevo uredili še letos, saj imajo celo zagotovljen denar, v krajevni skupnosti pa obljubam očitno ne verjamejo preveč, kajti tudi oni so dali kanalizacijo v svoj program. Čudimo pa se, zakaj so se odgovorni zganili šele sedaj, ko stoji kanalizacija — ki sojo tako in tako začeli graditi prepozno — neurejena že tri leta. Ne nazadnje so jo začeli urejati zato, da bi zaščitili izvir Obrha, kjer je hkrati črpališče metliške pitne vode, sedaj pa potok gnojnice teče naravnost v Ut izvir. Metličani torej pijejo vodo s primesjo svojih lastnih odplak. Grozljivo, a žal resnično. Ob tem se zdijo nekateri črnomaljski ekološki problemi kaj nedolžni Zeleni bodo imeli zares še veliko dela. M. BEZEK-JAKŠE Vrtec z eno neznanko Potem ko je več ljudi na območju občine Trebnje presodilo, da je otroško varstvo na Mimi neurejeno in kot tako velik problem, je bilo pred časom konec pomislekov, kje bodo organizirano pazili na malčke z mirenskega območja Za otroke bodo na Mimi zgradili vrtec, o čemer so se dogovorili na sestanku v prvi polovici maja na Mimi, čeprav je bilo delovnih srečanj na to temo več. Vrtec bodo gradili, in to so na omenjenem sestanku potrdili, tudi s krajevnim samoprispevkom. Če bodo po opravljenih formalnostih zbrali denar, bo tudi konec vprašanj, zakaj Mirna vrtca nima, ko ga ima Trebnje, in ugibanja, če je stavba sedanjega mirenskega vrtca res premalo dotrajana, da bi jo inšpektorji zaprli itd Gotovo pa bo bolj kot omenjena pomiritev pomembno dejstvo, da bo kraj rešil zamotan problem. Toda čas, ko so zginevali pomisleki o bodočnosti mirenskega otroškega varstva, je poznal še eno vprašanje: kaj se bo zgodilo z internatom mirenske šole s prilagojenim programom, če bo slučajno odločeno, da na Mimi za vrtec ne bodo zgradili nove hiše. pač pa zanj preuredili prostore doma učencev šole s prilagojenim programom? Zdaj, ko so vse sile namenili gradnji novega vrtca, je to vprašanje odpadlo, saj očitno v prostorih internata ne bo otroškega vrtca. Niso pa odpadli vsi pomisleki, in sicer zato ne. ker naj bi z začetkom novega šolskega leta internat šole s prilagojenim programom vendarle ukinili Na njegovem mestu naj bi nastale delavnice pod posebnimi pogoji Zanimivo pri zadevi je to, da poprej take kombinacije ni bilo. Ali je prav ta kombinacija čarobna formula, ki bi vendarle prinesla začasni otroški vrtec v prostore, kjer je zdaj internat mirenske šole s prilagojenim programom? • Odgovor je bržčas neznanka. Zdi pa se vendarle, da še ni vse dorečeno, saj trebanjsko Društvo za pomoč duševno prizadetim zatrjuje, da bi bilo dobro delovanje internata podaljšati še za leto dni in v tem roku urediti vse okrog odprtja delavnic. Ali društvo s takim stališčem zavrača dozdevno čarobno formulo ? M. LUZAR Ostali smo kameni Hobi« ar e K lovOj j^Cani Zabukovja, razložene vasice na Ijud P^inah severno od Mirne med grapama o o1 Potokov, ki se niže združita v potok Sotla, nikj* odločili, da bodo bojkotirali zadnje volit-bo H l lz Protesta, ker naj bi se v njihovi krajevni lih i ^P/Josti Šentrupert počutili še bolj odrinjene °j.n< eJ??r°bje, kot so zaradi cestnih povezav oz. ibčii jj/ Jepisne lege. Ljudje, zbrani okoli predsed-irSt4ea vaškega odbora Alojza Pepeta v gasil-pa domu, ki so ga sami zgradili in odprli leta »st. L 50 *zrckli več hudih očitkov vodstvu kra-Lne skupnosti, češ da jih zapostavlja in nima lejeA(aVe8a posluha za njihove tegobe. Ivo Pirc, Bra4p hJa.n Ajdišek, Franc Slak, Anton Golob, Jo-kiCj^jc. Mirko Kirm in drugi, tudi iz zaselka ’in sotočjem obeh potokov, iz Srasel, so bili >fi r> glasni zaradi tega, ker naj bi jim v vodne š Igu arajevne skupnosti zabrusili, »daje vlak za •atef j. ukovljane že odpeljal,« ko so spraševali, jcoflU bo končno posodobljena krajevna cesta ;rna r0^V?7 Zabukovje v dolžini skoraj 4 kilome-;v»ti ki jo močno uničujejo težki tovornjaki, ko v° nf pesek iz vaškega peskokopa, še P^iL0 larrb kjer imajo razni mogočneži svoje :)tavt\ etl(Je in vinograde, so lahko asfaltirali ceste, ibr,|tWr'a's Pa so popolnoma pozabili. Krajevni jli^Prispevek se bo spomladi 1991 iztekel in v novem programu, oz. se bojimo, da samoprispevek sploh ne bo uspel. Mi smo v kameni dobi v primerjavi z drugimi. Samo še mrliče lahko vozimo na pokopališče v Šentrupert, drugače tako bolj spadamo k Mirni, tja hodimo na šiht, otroci v šolo, na pošto. Seveda je veliko vprašanje, če nas bi Mirenčani tako nerazvite sploh marali, ako bi resneje razmišljali o odcepitvi od šentruperške krajevne skupnosti. Ob vsem tem, ko naša gasilska desetina že tri leta moleduje pri matičnem gasilskem društvu za nekaj cevi in moramo gasiti kar z vedri, se res lahko vprašamo, kdo bo od mladih še sploh ostal na domačijah,« so bili jedki vaščani, kijih očitno ne moti le to, da jim oblaki prahu s ceste pobelijo bližnje travnike. Tudi to smo slišali, da so samo molzna krava krajevne skupnosti Šentrupert in da jih ta samo izkorišča. Zaradi vseh teh in drugih ostrih besed smo seveda morali prisluhniti, kako o tem razmišljajo še v vodstvu krajevne skupnosti Šentrupert in občinski vladi v Trebnjem. V slednji nam je predsednik Maks Kurent pohvalil prizadevnega predsednika sveta KŠ Šentrupert Franca Bartolja in razvojne dosežke te krajevne skupnosti v zadnjem obdobju. Zagotovil je, da bo občinski izvršni svet kot pravni naslednik bivše občinske komunalne in cestne skupnosti vsekakor spoštoval sprejeti program te skupnosti, sicer pa bodo dali prednost vodni oskrbi in gradnji deponije komunalnih odpadkov v občini Trebnje. Kurent, kije hkrati tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna, pa seje na zastavljeno vprašanje, ali bi KS Mirna vzela pod svojo streho še Zabukovje, ako bi se seveda Zabukovljani odločili za pripojitev, sprva nasmehnil, zatem pa resnobno nadaljeval, da je bila prav šentruperška krajevna skupnost po vojni že prizadeta z odcepitvami nekaterih predelov oz. vasi, ki spadajo zdaj pod litijsko oz. sevniško občino. Skratka, po kurentovih besedah gre tudi za izjemno občutljivo politično vprašanje. Glede napovedanega bojkota volitev pa je predsednik trebanjskega izvršnega sveta Maks Kurent dejal, da gre pač za obliko pritiska Zabukovljanov, ki močno diši po izsiljevanju in posnemanju zgledov od drugod. Glede bojkota volitev v Zabukovju pa je predsednik sveta KS Šentrupert Franc Bartolj povedal, da so Zabukovljani že toliko zreli ljudje, da morajo sprevideti, kaj in koliko v resnici zmorejo napraviti v krajevni skupnosti in kaj so zgolj prehitevanja po bližnjici ali pobožne želje. Za sporno cesto je Bartolj rekel, da ima žal majhno zaledje, da pa so jo imeli v letnem planu kot tretjo prioriteto, če jo bodo spravili v občinski plan. In na tem, da bi krajevna cesta postala lokalna, da bi jo prevzeli v roke cestaiji, so po Bartoljevih besedah v zadnjem času veliko naredili z razširitvijo makadamskega ustroja cestišča, ki pa mu vožnje težkih tovornjakov iz peskokopa v Zabukovju le koristijo, saj se tako cesta še utijuje, predno se bodo lotili dokončne priprave za položitev asfaltne preproge. O tem, daje asfalt zelo draga reč je bolj ali manj jasno vsakomur. Samo za pripravo omenjene ceste za asfaltiranje bi po današnjih cenah potrebovali poltretji milijon konvertibilnih dinaijev. Krajevna skupnost Šentrupert bi morala za posodobitev te ceste lani porabiti kar polovico zbranega krajevnega samoprispevka, a še ta, tako težko zbrani denar bi znašal zgolj 8 odstotkov potrebne vsote za naložbo! V KS Šentrupert so se doslej posvečali hribovskim naseljem oz. posodobitvi cest v teh predelih, kjer je največ življa. Zato tudi posodobitev ceste Hrastno — Hom do občinske meje in v Zaloko. Vendar se v vodstvu KS Šentrupert zavedajo, da so s tem še v letošnjem zadnjem letu krajevnega samoprispevka zavestno zanemaijali velike nižinske vasi Šentrupert, Slovenska vas, Bistrica, Rakovnik, Trste-nik. »Ce bi vložili vse v Zabukovje, drugje ne bi bilo nič narejenega. Pa še to: v vodstvu KS zamerimo Zabukovljanom, ker .bombardirajo', ko so plani že sprejeti, na naše skupščine pa ne pridejo. Ce Zabukovljani mislijo, da se jim godi krivica in da smo za to krivi mi v vodstvu KS, čeprav le uresničujemo sprejete programe, smo pripravljeni tudi odstopiti in prepustiti funkcije tistim, ki mislijo, da bodo bolj uspešni,« je povedal Franc Bartolj. P. PERC | TELEVIZIJSKI SPOREDI serija, 1/6) — 20.30 Kot potovanja: Mesta mostovi: Zidani most — 21.00 Organizacija (amer. film) — 22.50 Italia 90, SP v nogometu: Brazilija:Švedska (posnetek) Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 SP v nogometu, Anglija:R. Irska — 23.00 Zvezdni prah (zabavnoglasbena oddaja) TV ZAGREB TOREK, 12. VL ponovitev na- PETEK, 8. VI. 8.35 — 11.20 in 14.40 — 1.55 TELETEKST 9.00 MOZAIK 9.00 SPORD ZA OTROKE IN MLADE 9.20 BOJ ZA OBSTANEK, angl. po-ljudnoznan. serija, 4/12 9.45 DEŽELA SMEHLJAJA, dok. oddaja 10.15 VNOVIČ V BRIDESHEADU, angl. nadalj., 3/13 11.10 VIDEOSTRANI 14.55 VIDEO STRANI 15.05 ŽARIŠČE, ponovjtev 15.35 POLETNA NOČ, po daljevank MURPHY BROWN, amer. naniz., 4/24 KDO JE BOURNE?, 4., zadnji del amer. nadalj. ČRNI GAD, angl. naniz., 4/18 1-7.35 EP VIDEO STRANI 17.40 DNEVNIK 1 17.45 ITALIA 90, SP V NOGOMETU ARGENT1NA:KAMERUN, prenos 19.45 RISANKA 19.50 TV OKNO 20.00 DNEVNIK 2 20.25 VREME 20.30 ZRCALO TEDNA 20.50 RUMENA REKA, japonska dok. serija, 2/10 21.45 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 4/42 22.35 DNEVNIK 3, VREME 22.55 EP VIDEO STRANI 23.00 OČI KRITIKE 23.40 POLETNA NOČ MURPHY BROWN, amer. naniz., 5/24 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE GLAS SRCA, amer. nadalj., 1/4 ČRNI GAD, angl. naniz., 5/18 1.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 12.00 Odprto prvenstvo Francije v polfinale — 17.30 Satelitski progi 19.00 Alpski večer Bled 1990 (po : v tenisu: programi — 19.00 Alpski večer Bled 1990 (ponovitev 2. oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (1. del) — 21.00 Vprašajte ZIS — 22.00 Studio Maribor: Tele M — 23.30 Satelitski programi 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 8.30 NEMŠČINA — ALLES GUTE, 12. lekcija 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADF 10.05 OVČAR HOBO, zadnji del amer. naniz. 10.30 EX LIBRIS: NEKOČ JE BILA SLOVENSKA POPEVKA 11.25 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 23. oddaja 11.55 VEČERNI GOST: DUŠAN MRAVLJE 12.35 OČI KRITIKE 13.15 TEDNIK 14.15 VIDEOSTRANI 15.45 VIDEO STRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank MURPHY BROWN, amer. naniz., 5/24 GLAS SRCA, amer. nadalj., 1/4 ČRNI GAD, angl. naniz., 5/8 17.55 EP VIDEO STRANI 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.15 LANDROVER, dok. oddaja 18.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE CVETLIČNE ZGODBE: JAKOVE ZGODBE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KOLO SREČE 22.05 DNEVNIK 3 22.25 EP VIDEO STRANI 22.30 POLETNA NOČ MURPHY BROWN, amer. naniz., 6/24 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE GLAS SRCA, amer. nadalj., 2/4 ČRNI GAD, angl. naniz., 6/18 0.35 VIDEO STRANI či (ponovitev nočnega programa) — 12.05 Saga o Forsythih (angl. nadalj., 9.30 Poročila — 9.35 Igrana serija (ponovitev) — 10.00 Nedeljsko dopoldne za 0.35 21/26) — 13.00 Televizijski družinski magazin — 14.40 Ciklus filmov W. Dis- neya: Na mesečini (amer. film) — 16.25 Kritična točka —17.10 Poročila —17.15 Sedmi čut (oddaja o prometu) — 17.25 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Miroslav Krleža: Maškarada (TV film) — 18.30 Švenk (dok. oddaja) — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Sebastian (amer. film) — 22.00 Dnevnik 3 — 22.15 Po brezkončnosti sveta: Azija (potopis) — 22.45 Poročila v angleščini — 22.50 Barva noči (nočni program: Casanova, nemška nadalj., 4/4; Vse razen ljubezni, humor, serija) —0.50 Poročila otroke — 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Resna glasba — 13.00 Nevami zaliv (serijski film) — 14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Znanstveno-populami film — 17.00 Igrani film — 18.45 Šport Billy (risana serija) — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Vrnitev Arsena Lupina (franc, naniz., 4/12) — 21.00 Zabavna glasba — 21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Poročila v angleščini —21.55 Nočni program — 23.55 Poročila PONEDELJEK, 11. VI. NEDELJA, 10. VI. 8.55 — 13.10 in 14.20 — 23.20 TELETEKST 9.10 OTROŠKA MATINEJA 9.20 ŽIV ŽAV, 25. oddaja 10.10 POLTRONA EXPRESS, španska nadalj., 12/13 10.25 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, norveška igrana serija, 12/13 10.40 GREHI, amer. nadalj., 6/7 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL IVANA RUPARJA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV BG 13.00 VIDEOSTRANI 14.35 VIDEO STRANI 14.45 KOLO SREČE, ponovitev 16.15 FORMULA 1, franc, nadalj., 9/13 17.00 DNEVNIK 1 17.05 POSLOVNE INFORMACIJE 17.10 ASFALTNA DŽUNGLA, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 ITALIA 90 — SP V NOGOMETU JUGOSLAVIJA:ZRN, prenos 22.50 DNEVNIK 3 23.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 13.55 Pariz: Odprto prvenstvo Francije v tenisu, finale (ž) —16.40 Italia 90: studio; nogomet Italija.Avstrija, prenos; nogomet ZAR:Kolumbija, posnetek — 22.30 Satelitski programi DRUGI PROGRAM SOBOTA, 9. VI. TV ZAGREB 8.05 — 14.15 in 15.30 TELETEKST 0.45 8.50 TV koledar — 9.00 Poletni program — 9.35 Čebelica Maja —10.05 Barva no- Opomba: 18.55 Montreal F-l 10.00 Oddaja za JLA in igrani film — 13.00 Premor — 13.10 Salzburg: Moto-dirke, 500 ccm — 13.50 Domači ansambli: ansambel Prerod — 14.25 Motodirke, 250 ccm — 15.05 Pariz: tenis (m) — 16.40 Italia 90: SP v nogometu: ZDA:ČSFR — 18.55 Satelitski programi — 20.00Te presenetljive živali (angl. dok. 8.35 — 10.45 in 13.15 — 0.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 SPORED ZA OTROKE 9.20 UTRIP 9.35 ZRCALO TEDNA 9.50 TV MERNIK 10.05 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: BORDUNSKE CITRE 10.35 VIDEO STRANI 13.30 VIDEO STRANI 13.40 ITALIA 90 — SP V NOGOMETU JUGOSLAVIJA:ZRN, posnetek 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.10 MOZAIK, ponovitev 18.10 UTRIP 18.25 ZRCALO TEDNA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.40 RADOVEDNI TAČEK: KOZA 18.50 ALIČA V DEŽELI RISB 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 Ž. JELIČIČ: LUKNJA, drama tV ZG 21.20 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3 22.25 POLETNA NOČ MURPHY BROVVN, amer. naniz., 7/24 GLAS SRCA, amer. nadalj., 3/4 ČRNI GAD, angl. naniz., 7/18 0.30 VIDEO STRANI 8.35 — 10.25 in 15.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK SPORED ZA OTROKE IN MLADE ZGODBE IZ ŠKOUKE, 24. oddaja 9.30 MOZAIK, ponovitev OSMI DAN 10.15 VIDEO STRANI 15.15 VIDEOSTRANI 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank MURHY BROWN, amer. naniz., 7/24 GLAS SRCA, amer. nadalj., 3/4 ČRNI GAD, angl. naniz., 7/8 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 LONČEK, KUHAJ: JANŽEVI UPOGNJENCI, 1/13 18.20 ŽREBANJE NAGRAD IZ ODDAJ PERISKOP 18.45 CVETLIČNE ZGODBE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 F. NICOLINI: OČE BOM, italijanska nadalj., 2/6 20.55 OPERNE ZGODBE, angl. serija, 8/10 22.00 DNEVNIK 3 22.20 POLETNA NOČ 22.20 MURPHY BROWN, amer. naniz., 8/24 22.45 GLAS SRCA, zadnji del amer. nadalj. 23.35 ČRNI GAD, angl. naniz., 8/18 0.25 VIDEO STRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev na daljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 ŽARIŠČE, ponovitev 18.40 SPORED ZA OTROKE It| MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA PRVI PONEDEUEK V OKTOBRI amer. film 21.45 DANES V PARLAMENTU 22.45 DNEVNIK 3 23.05 POLETNA NOČ MURPHY BROWN, amer. naniz 9/24 FANTOM IZ OPERE, amer. nadalj 1/4 ČRNI GAD, angl. naniz., 9/18 1.10 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 16.40 SP v nogometu: Urugvaj:Španija -19.00 Iz tujih kuhinj (izobraž. serija, 2 A — 19.30 Dnevnik — 20.00 Johny Logi v Zadru (zabavnoglasb. oddaja) — 20/ SP v nogometu: Argentina:SZ — 23.C Satelitski programi ČETRTEK, 14. VI. DRUGI PROGRAM 16.40 SP v nogometu: Belgija:J. Koreja iaša pesem —19.30 Dnevnik — 19.00 Naša pesem _________________ — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 SP v nogometu: Nizozemska:E-gipt — 23.00 Satelitski programi ža gl; E! Tl Rl LI IL ponovitev n SREDA, 13. VL 1.20 DRUGI PROGRAM 8.35 — 11.20 in 15.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 9.10 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 16.40 Italia 90, SP v nogometu: Kostari-ka.Škotska —19.00 Korčula, mesto, ki ga odkrivamo sami (dok. oddaja) — 19.30 9.15 LUKNJA, drama TV ZG I OČE BOM, italij. nadalj., 2/6 11.10 VIDEOSTRANI 15.45 VIDEO STRANI 10.25 < 8.35 — 10.20 in 11.30 — 0.1 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 Mozaik 9.00 SPORED ZA OTROKE GRIZLI ADAMS, 9. del naniz. 9.25 ZAKON V LOS ANGELES! 2. del amer. naniz. 10.10 VIDEOSTRANI 11.45 ITALIA 90 — SP V NOG< METU ARGENTINA:SZ, posnetek 14.00 JOHNY LOGAN V ZADRU, p novitev zabavnoglasbene oddaje 14.30 POLETNA NOČ, ponoi daljevank 16.35 DNEVNIK 1 16.40 ITALIA 90 — SP V NOGOMET JUGOSLAVIJA:KOLUMBlJA, pl nos 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VNOVIČ V BRIDESHEADl angl. nadalj., 6/13 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3 22.20 POLETNA NOČ MURPHY BROWN, amer. nani 10/24 FANTOM IZ OPERE, amer. nadi) 2/4 ČRNI GAD, angl. naniz., 10/24 Pl El bi ne in ša K sp< sti, čas skc ko mc sei lav sar 9b šet 19; obi tru] ma vali so [ nje Kri S Uto drž. kul Tone Jakše Milan Markelj KJE SO TISTE STEZIGE ? 9tS f0 (3) Beli trak poti se vije med hišami, polji in vinogradi, za vsakim ovinkom pa je pogled na pokrajino drugačen. pred drugimi. Naravni gozd zadržuje vodo petindvajsetkrat močneje kot pašnik, pragozd pa kar petinštirideset-krat. Tako vpijanje kot zadrževanje in počasno oddajanje vode so ključnega pomena za varčno gospodarjenje s to življenjsko tekočino. Torej, kdor dobro gospodari z gozdom, dobro gospodari tudi z vodo. Levstik za vse podatke, ki jih je prinesla sodobna ekološka in gozdarska veda, ni vedel, je pa nagonsko čutil vrednost gozda. V potopisu se je hudoval na dolenjske kmete, kako nemarno delajo z gozdom. Svojemu sopotniku Radivoju je položil v usta: »Kmetu ne dela nobena stvar tolikega nepokoja, kakor lep, zaroden les. N ima prej miru, da ga izpridi.« Široke in mogočne krošnje dreves so se zgrinjale nad stezo, ki je vodila strmo v hrib. Bila je že precej zaraščena. Očitno se že dolgo po njej ne hodi veliko in je kot spomin na nekdanje čase, ko so bili gozdovi še gosto prepredeni s stezami in kolovozi, kakor tudi vsa pokrajina. Ljudje so imeli speljane poti do svojih gozdnih parcel, njiv in travnikov, pa tudi med vasmi in zaselki je bila speljana prava mreža dobro utrtih bližnjic in stranskih poti. Zdaj imamo ceste, po katerih se da udobneje potovati, s prevoznimi sredstvi se pride hitro iz kraja v kraj, stezic, ki so človeka vodile skozi množico intimnih kotičkov v pokrajini, pa ni več toliko. Še kmetje, ki so ustvarili to pajčevino poti, se jih sedaj s širokimi traktorskimi gumami izogibljejo. NA ZGODOVINSKIH TLEH Ob stezi naju je spremljal bister potoček, ki je curljal preko skal in mahov. Ni bil edini. Opazila sva jih še nekaj. Tako rekoč iz vsake grape je pricurljal srebrn curek hladne, čiste vode. Kot da bi gozd iz svojega obilja napajal sušno dolino, hvaležen človeku, da ga je pustil rasti na pobočjih. Tiste dni, ko sva potovala od Litije proti Čatežu, je bila v deželi precejšnja suša, v Podgorje in v Suho krajino so morali vodo že dovažati s cisternami, dolina, iz katere sva se napotila proti Rodnemu Vrhu, pa je imela vode še vedno dovolj. Tudi po zaslugi gozda. Lepšega dokaza, kako pomemben je gozd za življenje pokrajine, bi težko našla. Gozd je namreč odličen upravitelj z vodami. Na veliko akumulira padavine, vodo pa le po malem, vendar trajno oddaja. To izjemno in za človeka še kako pomembno sposobnost gozda lepo ilustrirajo primerjave z drugimi vrstami tal, kjer je upravitelj človek. Peščena tla vpijajo osemindvajsetkrat manj vode kot mahovnata gozdna tla, obdelana njiva pa štirinajstkrat manj. Tudi pri zadrževanju vode so gozdna tla daleč Iz gozda sva stopila nedaleč od slikovitega zaselka Rodni Vrh, ki čepi na slemenu, po katerem teče stara pot. Hoja po slemenu nudi popotniku čudovit razgled na hribovje s Strmcem in v dolino Kostrevnice. Ves čas popotnika spremlja pogled na slikoviti grad Bogenš-perk, ki kot bela golobica ždi na kopastem hribu. Staro ime VVagensperg je grad dobil po prvotnih lastnikih VVagnih. Prva omemba gradu je iz leta 1533. Grad je menjal več lastnikov in tudi svojo zunanjo podobo. Sedanjo je dobil v 17. stoletju. Kvadratno dvorišče gradu oklepajo štirje trakti, na vogalih pa so utrjeni stolpi, ki dajejo gradu veličasten videz. Bo-genšperk so temeljito obnovili leta 1972 in v njem uredili tiskarski muzej, zbirko dokumentov o praznoverju, lovsko zbirko, muzej NOB litijske občine, poročno dvorano in restavracijo. Postal je zanimiva turistična točka in obišče ga vse več ljudi. Še posebno je bilo živahno okoli gradu lani, ko smo Slovenci praznovali 300-letnico izida častitljive Slave vojvodine Kranjske. Tudi po zaslugi njenega avtorja, Janeza Vajkarda Valvasorja, pozna grad vsak šolar. Valvasor ga je namreč 27. septembra leta 1672 kupil od Franca Alberta Kheysla za 20 tisoč goldinarjev in 200 dukatov ključarine. To ni bilo malo denarja in ob velikih stroških, ki jih je imel z izdajo Slave, nikoli ni odplačal kupnine. Grad je moral po dvajsetih letih 2. oktobra 1692 prodali. Umaknil se je v Krško in tam kmalu po preselitvi leta 1693 umrl. Kljub temu da je bil Valvasor le razmeroma kratek čas lastnik gradu, ostaja Bogenšperk neločljivo povezan z njegovim imenom. V gradu si je uredil izredno bogato knjižnico, ki je obsegala kakih 10 tisoč zvezkov. Imel je tudi bogato zbirko umetniških slik, starih novcev in zbirko matematičnih in astro- nomskih instrumentov. Leta 1678 je na gradu postavil tudi bakroreznico in tiskarno. Okoli sebe je zbral vrsto risarjev, bakrorezcev in tiskarjev. Med njimi je dve leti živel tudi hrvaški pesnik in učenjak Pavel Ritter Vitezovič. Na Bo-genšperku se je izučil za bakrorezca, pridno pa se je tudi učil od Valvasorja, ki je tiste čase vso svojo energijo posvečal študiju in raziskovanju domovine. Danes si težko predstavljamo, kakšno gigantsko delo je opravil Valvasor. Primerjali bi ga lahko kvečjemu s tem, da bi zasebnik izdal Enciklopedijo Slovenije. Kdor pozna vsaj malo naše založniške razmere, dobro ve, koliko truda in denarja takšni podvigi zahtevajo. No, če bi danes imeli človeka, kot je bil Valvasor, bi Enciklopedija Slovenije ne prišla šele do črke H. Slavo vojvodine Kranjske imamo lahko kar za nekakšno staro slovensko enciklopedijo. V nji je Valvasor zbral izredno bogastvo najrazličnejših podatkov. Marsikaj sicer ne drži, med resno delo so se mu vrinjale tudi vraže in bajke, kljub vsemu pa ostaja še dandanes pomemben vir podatkov iz naše preteklosti. človek se na tej poti nekako ne more odtrgati od zgodovine. Po nekaj kilometrih poti od Rodnega Vrha se na stari efe-sti, malo predrio se pridruži novi, popotnik sreča s cerkvijo sv. Mohorja in sv. Fortunata. Zgodovinski viri jo omenjajo že leta 1526, umetnostni zgodovinarji pa menijo, da se njeno srednjeveško stavbno jedro najbrž še skriva v banjasto obokani ladji. Nedaleč od nje so pri rigolanju vinogradov odkrili halštatske grobove s pridatki. Zgodovinarji domnevajo, da je tu bila prazgodovinska naselbina. Popotnik stoji tako rekoč na zgodovinskih tleh. Toda pogled po sicer lepo urejenem pokopališču okoli omenjene cerkve zaman išče odsev zgodovine. Nikjer starih nagrobnikov, zato pa množina novih, marmornih, klesanih po sedanjem okusu. Je mar nečimrnost Slovencev tako velika, da zagrne žlahtnost starine? Mar ni tudi star nagrobnik lahko lep? skrinjico vred. Midva sva se za nekaj minut ustavila in oddahnila. Morda bi ostala še dlje in občudovala vasico Liberga, ki ždi na strmem grebenu, vendar naju je veter, ki je močno bril prek slemena, nagnal naprej. Pokazali so se prvi vinogradi, to pa je prizor, ki popotnika očara, Dolenjca še posebej. Zato sva sklenila, da se na Preseki ustaviva in okrepčava. Sonce je namreč prav tako marljivo kot midva ves dan plezalo po nebu in je že prešlo zenit. Oglašati se je začel tudi sopotnik — želodec. Ta se ne zmeni za lepe razglede, miselne izlete v zgodovino in druge lepote. Ko je čas, zahteva svoje. Kraj za počitek sva dobro izbrala, saj so nama vrhovi Cerovca, Grmade in Jež-nega Vrha nudili zavetje pred hladnim spomladanskim vetrom. Odprla sva nahrbtnik in zagrizla v dobrote, ki sva jih vzela s seboj. Po malici bi skoraj zadremala. Ptice so pele v bližnjem gozdu, kmet v dolini je enakomerno vodil plug za parom konj, daljava je spokojno tonila v popoldanski svetlobi. In čeprav je bil Čatež še daleč onkraj hribov, bi nama spanec mimogrede zatisnil oči, ko bi po poti ne prihrumel velik zelen traktor, opremljen z rinežem, in pričel izravnavati gozdno poseko. Dvignila sva se in stopila do traktorista. Takoj je ustavil stroj, kajti tudi njega je zanimalo, kaj počneta dva bradača na tem kraju, kjer se pohodniki zadržujejo le na Martinovo. Zapletli smo se v pogovor. Tone Zaman je povedal, da bo gozdno poseko spremenil, v travnik. »Dovolj imam teh bregov, kamor s traktorjem le s težavo pridem,« se je pridušil. Seveda naju je zanimalo, kako da vztraja v teh odmaknjenih krajih. Mladi ljudje — Tone jih kaže nekaj pod trideset — ne ostajajo na hribovskih kmetijah. Že na poti sva opazila, da je kmetij malo, več je vikendov in začasnih bivališč kot družinskih ognjišč. 'jivi veli arni jav, »Doma imam hlev, v njem pa nek bikcev in krav,« je pojasnil Zama »Vendar to ni dovolj za preživljanje. Z to sem zaposlen v šmarski usnjarni. T di žena je zaposlena. Pa se da prežive in ostati na kmetiji. Nekaj kmetij i okrog še živi. Ljudje imajo veliko volj da bi ostali. Upam, da tudi bodo. Saj i1 j^'r drugače ne bi tako trmasto zagrizli in kratkem času obnovili in asfaltirali c sto. Pri modernizaciji so nam pomagf tudi borci. Tu so bili boji, kot najbrž v sta. Na Tisju je postavljeno obeležje. C tam je doma moj oče.« Med pogovorom je priropotal še < traktor s prikolico. Za volanom je sede Tonetova žena Frančiška, v prikolici! njun sin. Ko se na kmetih dela, je pri d lu zbrana vsa družina. Ker nisva hotela motiti ljudi pri dej ski sva krenila naprej, med potjo pa razriti Pari ljala o davni zimi leta 1941, ko so v t« -krajih divjali hudi boji. Na tem obmo4 je namreč prišlo do prvega večjega sp pada partizanske in nemške vojske. (Se nadnaljuj vpr smt kot kot javi oL Tone Zaman bo ostal na kmetiji, v1 lino hodi le na delo. KLIC ZEMLJE Slovo od zgodovine je zelo otipljivo. Noga stopi na asfalt, nov in nedolgo tega položen skozi vas Bič in nato po strmem vzponu do gasilskega doma na Libergo in naprej. Tu je za pohodnike v času pohoda pripravljeno počivališče. Do lanskega leta sosi zbiralci pečatov tu lahko odtisnili v pohodno knjižnico tudi kontrolni žig, potem pa se je našel nekdo, ki mu tudi ti odmaknjeni kraji niso bili preveč daleč, da ne bi stegnil do njih tatinskega kremplja in odnesel žiga s jsit “C' V hribovskih predelih Dolenjske na konje še niso pozabili in jih traktor ni povsem izrinil s polj. Na poti sva večkrat srečala znanOT jj propadanja starega kmečkega »v* ki ga izrinja nov. Na posnetku je F padajoča stara domačija, za njo pt raste nova hiša. JI vl FTrttTTrrri dalj ija 2 A ,og» 20.4 >3.( J. P :v n 1 El . P' Rani adal NAGRADA V DOBRAVO Izmed reševalcev 19. nagradne križanke je žreb izbral TONETA BOŽICA iz Ljubljane. Za nagrado smo mu poslali knjigo Bruna Schultza Cimetove prodajalne, ki slovi kot ena od velikih proznih mojstrovin tega stoletja. Nagrajencu čestitamo in mu želimo obilo užitka ob branju. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 18. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 21. REŠITEV 19. KRIŽANKE Pravilna rešitev v 19. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: LOJZE, RADA, SEAN, ADEM, ESPARZETA, BER, APNAR, PETERLE, NN, IKEDA, RETA, ARAS, REZKAR, TITAN, KOR, ELA, AVA-UT, VIRMAN, RAKOVNIK, AIDA, ILA, OTKA, STAS. 3TCSL3 Lakota dela religijo. Strah pred lakoto in šele potem pred smrtjo sta epitom vsakršnega boga. J. PIANO V ljubezni si človek pridobi zaslugo tako slepo, tako nevede, in ravno v tej slepoti m nevednosti je sreča. I. A. GONCAROV Ljubezen je naj zanesljivejša pot do čioveka. A. TRSTENJAK X;:v. I NAGRADNA KRIŽANKA 21 I VZDRŽEN ČLOVEK ANGL P10ČČNSKA MERA MESTOMA DOGEM OTOKU POOROČJE VLADANJA ISLAMSKEGA VLADARJA JAPONSKI POLITIK JUŽ AM ANSAMBEL ILAMBADA) TATINSKA PTICA POLITIKA RASNE DISKRI- MNACUE VRSTA TKANINE MIRUJOČI DEL ElEKTRC-NEGA STROJA JUŽNOEVROP SKA OKRASNA VRSTA LIČILA LUKANA FLORIDI LESENA KOČA VESČAKV ANALIZI PAPEŠKA PALICA V OBLIKI KRIŽA BESEDA BRE2 NAGLASA NEPRAVIL- NOST STAROPERZIJSKI KRALJ OTOK V BRITANSKEM OTOČJU RUSKA ŽENSKA HALJA STARI SLOVANI DRŽAVA V ZDA AVTOR J.U0A S0006M MEHIŠKI KRN-ŽEVNK (OCTAVd TRUŠČ ZG« TKANINE SKUPNA ŽIVALI IZDELOVALEC PREST REKA V BOSNI GRŠKA DEŽELA POLJEDELSKO 0R00JE Svet bo brez tokijev Japonski čopasti ibis ne bo preživel, zai umrtju — Poslednji živi na otoku ipisan je iz-Sado Konec romanj na Rdeči trg? Kritična razmišljanja so se dotaknila tudi svetinje vseh sovjetskih svetinj, Leni-_________novega mavzoleja na Rdečem trgu — Kaj z njim? Vsak narod ima spomenike, ki ga spominjajo na velike trenutke preteklosti, in nagrobne spomenike, s katerimi časti svoje velike može. Vendar pa ga skoraj ni, ki bi bil tako nenavaden in tako čaščen, kot je Leninov mavzolej na moskovskem Rdečem trgu. Vsako leto se mimo bledega, voščenega obličja delavskega voditelja, ki leži v steklenem : sarkofagu, zvrsti poltretji milijon ljudi. Ob koncu tedna naštejejo tudi do dvajset tisoč obiskovalcev na dan. Od leta k 1924, ko je bil mavzolej postavljen, je z 1 obiskom počastilo balzamirano Lenino * truplo že več kot sto milijonov ljudi. K mavzoleju že desetletja hitijo obiskovalci z vseh koncev Sovjetske zveze, kot so nekdaj romali kristjani iz dežel srednjeveške Evrope v Jeruzalem na mesto Kristusove smrti in pokopa. Svet se je dolga leta čudil, kako je mogoče, da je prebivalstvo tako velike države, s toliko različnimi verami in kulturami tako enotno sprejelo čaščenje Lenina in se sprijaznilo z nekoliko grozljivim dejstvom, da posmrtni ostanki velikega voditelja niso bili pokopani, ampak sojih v središču države postavili javnosti na ogled. Seveda se takšna vPrašanja v sami Sovjetski zvezi niso smela postavljati. Val sprememb pa je, kot kaže, zajel tudi najbolj tabuizirane kotičke razmišljanj. Letos spomladi so v Javnosti prvič kritično spregovorili tudi 0 Leninovem mavzoleju. Nekateri ljudski poslanci so ga kritično omenjali v zrni Parlamentarnih razpravah, kritično pa v 13 so o njem govorili tudi v televizijski mladinski oddaji Pogled. Večina ljudi je 18 razmišljanja sprejela z gnevom. Mav-^lej z Leninovim balzamiranim truplom v steklenem sarkofagu je v premnogih srcih zapisan kot svetinja vseh sovjetskih '•vetinj. Vendar za takšno izkazovanje časti d mrtvemu voditelju sprva niso bili vsi, mnesljivo ne Leninova vdova in Lenin mm, ki ceremonij sploh ni maral. Mav-?°lej so postavili tisti, ki so revolucijo in iek ma Z i.T ,ive ■ij /olj >aj iin h 1' ag« ■ž v ie ed® icil ri d del a ofl 1 sp e. ljuj komunizem dvignili v edino zveličavno in dovoljeno religijo. Njim je bil potreben »večno živ Lenin«, komunistični svetnik, oče revolucije in Jezus Kristus hkrati. Vladimir Iljič Uljanov Lenin, vodja oktobrske revolucije, kije pretresla svet in za dolga desetletja spremenila tok življenja stotinam milijonom ljudi, je umrl 21 januarja 1924 ob 18.50. Devet mesecev poprej pa gaje že tretjič zadela kap in ga močno prizadela. Desno stran je imel popolnoma paralizirano, delno pa tudi levo. Govoriti ni mogel razen nerezumljivih enozložnic. Zdravili so ga v Gorkem, kjer je tudi umrl. Po smrti so ga prepeljali v Moskvo in ga za štiri dni položili na mrtvaški oder v Domu sindikatov. Medtem so tekle priprave na pogrebno svečanost (vodil jih je Stalin), hkrati ko so na zasedanjih kongresa sovjetov razmišljali, kako počastiti Leninov spomin. Že takrat je prišlo do predloga, da se Peterburg preimenuje v Leningrad. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo shranili Leninovo truplo pod kremeljskim obzidjem med bratskimi grobovi padlih v oktobrski revoluciji. Toda proti pokopu so bile ljudske množice, ki so zahtevale za velikega človeka nekaj izjemnega. »Zamisel, da se Leninovo truplo ohrani, izvira iz ljudskih množic, poroča profesor Boris Iljič Sbarski, član skupine, kije balzamirala Leninovo truplo. Ohranjeni so dokumenti s temi zahtevami. Omenimo le dva. Skupina železničarjev iz Kijeva je zahtevala, naj strokovnjaki »takoj začnejo postopek, ki naj ohrani telo dragocenega Vladimira Iliča za tisočletja«, iz Rostova na Donu pa je prišlo mnenje, da »pokop ni nič posebnega, dolgoletna shranitev pa je nekaj, česar je zmožna samo Komunistična partija«. Lenino telo torej ni smelo strohneti v zemlji, ohraniti seje moralo za bodoče rodove, da bodo lahko videli obličje človeka, ki jim je prinesel > i.v" iin®1!: sv, je V >P* m suet u številkah BREZF Ocene za tekoče leto 10 \\ 1» o I mi •krniti Tokrat smo poiskali podatke za izdelavo grafa na straneh revije Ne-wsweek, kjer so objavili ocene rasti brezposelnosti v socialističnih državah. Posebnost teh podatkov je v tem, da jih niso zbrale te države same (bili bi verjetno precej drugačni), temveč prihajajo iz zloglasne ameriške agencije CIA. Za nas so ocene zelo nespodbudne. Po predvidevanjih strokovnjakov, ki delajo za CIA, se najbolj črni časi obetajo Vzhodni Nemčiji in Jugoslaviji, kjer bo odstotek nezaposlenih najvišji. Na grafu prvi stolpec kaže odstotkovno stopnjo brezposelnosti, drugi pa število brezposelnih, izraženo v stotisočih. raj na Zemlji. Vsem pa ni bilo do stvarjenja novega ruskega svetnika. Balzamiranju in namestitvi v grobnico je že v samem začetku nasprotovala Leninova vdova Nadežda Krupskaja. Zahvali za izrečena sožalja, ki jo je objavila v Pravdi, je dodala še te besede: »Imam veliko prošnjo do vas. Ni treba izkazovati žalovanja za Iljičem z izražanjem zunanjih časti njegovi osebi. Ne postavljajte mu spomenikov, ne imenujte palač po njem... vse to je pomenilo v njegovem življenju tako malo, bilo mu je tako nadležno. Spomnite se, koliko revščine in zanemarjenosti je še v naši deželi. Namesto vsega naj tisti, ki želijo izkazati čast imenu Vladimira Iljiča, zgradijo otroške vrtce, šole, knjižnice, bolnišnice, domove za onemogle itd., predvsem pa naj v praksi izvajajo njegova načela.« Med pomembnimi osebnostmi tedanjega režima, ki so nasprotovali postaviti mavzoleja na Rdečem trgu in balzamiranju Leninovih posmrtnih ostankov, je bil tudi Trocki. Zavzemal se je, da bi Leninovo truplo sežgali. Kljub tfcmu so ob kremeljskem zidu zgradili mavzolej iz rdečega granita in vanj postavili na ogled balzamirano truplo mrtvega voditelja. Leta 1944 so balzamirano truplo morali ponovno vzeti v roke strokovnjaki za te reči. Stanje je bilo najbrž slabo. Obnova balzamiranja je lepo uspela, saj so z novimi postopki »stanje večkratno izboljšali«, kot je pisalo v Izvestjih. Mrtvi Lenin je bil pripravljen za dolga desetletja in na obisk novih milijonov vernikov. Leninov primer ni ostal osamljen v svetu komunističnih režimov. Po metodah sovjetskih znanstvenikov so leta 1949 balzamirali tudi truplo bolgarskega komunističnega voditelja Georgia Dimitrova in leta 1969 truplo njegovega vietnamskega kolega Ho Ši Minha. Kaj bo z mavzolejem po velikem prepihu, ki zdaj prevetruje komunistični Vzhod? Za zdaj je še velika svetinja, v bodočih desetletjih pa bo najbrž ostal le spomenik in del sovjetske zgodovine, spomenik nekega časa, od katerega se v Sovjetski zvezi in v svetu poslavljajo. Svetost izginja z balzamiranega Lenina. MiM Rekordni van Gogh Na lestvici najdražjih slik vodi nesrečni slikar Po nedavni uspešni dražbi umetnin pri newyorškem Christiju, ko so prodali van Goghovo sliko Portret dr. Gacheta za rekordnih 82,5 milijona dolaijev, je postalo povsem jasno, daje van Gogh najdražji slikar vseh časov. Postal je fenomen stoletja. Edini, ki se lahko kosa z njim po doseženih odkupnih cenah za umetnine, je španski slikar Picasso. Med enajstimi najdražjimi slikami, prodanimi na javnih dražbah, so kar štiri van Goghove umetnine. Na prvem je omenjena slika, na drugem so njegove Perunike, na tretjem do četrtem mestu so Picassove umetnine: Peirrettina poročna veselica, Jaz Picasso in Au lapin agile, nato slede van Goghove Sončnice, pa spet Picasso, stari mojster Jacopo da Pontomo in nato ponovno van Gogh s sliko Portret v Arlesu, prav tako prodano pred kratkim. Vse to je toliko bolj presenetljivo, če vemo, daje van Gogh vse življenje prebil v hudi revščini. Razen ene, ki jo je prodal svojemu bratu, ni prodal nobene slike. Zdaj pa se bogataši pulijo za njegove umetnine in dajejo zanje bajeslovne vsote denarja. Le drobec tega bogastva bi morda pomagal, da bi se van Gogh prebil iz obroča strašne samote, ki ga je na koncu pripeljala do samomora. V gozdnatih hribih japonskega otoka Sado je postavljeno zavetišče, v katerem živi nenavadna ptica. Njeno petje je belkasto z rahlim nadihom rožnatega, kljun ima črn in dolg ter zakrivljen navzdol, del glave ima gol in svetlordeče barve, na vrhu pa košato čopko. Za ptico že 22 let z največjo ljubeznijo in pozornostjo skrbi poseben čuvaj, ki jo krmi, meri, koliko hrane je ptica pojedla vsakič in kakšno je njeno počutje. Vsa Japonska in ljubitelji narave po vsem svetu pa s strahom pričakujejo dan, ko bo ptica poginila. Gre namreč za zadnjo preživelo ptico toki, Nipponia nippon, ali po naše japonski čopasti ibis. Ptica je slavna po svoji edinstveni barvi, ki se zlato rožnato in belo preliva pod sončno svetlobo. Ker Japonci niso vedeli, kako bi to barvo imenovali, so v svoj slovar preprosto napisali barva toki. Petje te ptice so nekdaj uporabljali za okrasitev ceremonialnih, z dragulji okrašenih bodal, ki so jih poklanjali šinto bogovom. Vendar ta običaj ni kriv za izumrtje ptice. Njeni resnični sovražniki so bili lovci in kmetje. Toki je bil namreč poljski škodljivec. Ptica je bila razmeroma pogosta še do konca 19. stoletja. Živela je na japonskih otokih, v nekaterih predelih Kitajske in celo v Sovjetski zvezi in na Koreji. Na prelomu stoletja pa so se za tokije začeli hudi časi. S puško v roki so lovci postali učinkovitejši in leta 1920 je japonska vlada že razglasila, da je toki na Japonskem izumrl. Pred zadnjo vojno so še prihajala posamezna poročila, da so v odmaknjenih krajih videli tu in tam kakšnega tokija. Vendar se kaj več za ptico ni storilo. Prav obratno. Z uporabo kemičnih sredstev v kmetijstvu in pospešenim sekanjem gozdov so razredčili že tako nadvse redke ptice. Prvo in edino zatočišče so postavili leta 1967 na otoku Fado, kjer je takrat Nov uspeh Raziskovalci dosegli laboratorijsko množitev __________nevronov_______________ Za razliko od ostalih celic človekovega organizma se nevroni, ki sestavljajo centralni živčni sistem, ne delijo in množijo. Ko enkrat odmro, jih ni mogoče nadomestiti. To je razlog, zakaj so bolezni, kot je Alzheimeijeva bolezen in druge, ter poškodbe cenfalnega živčnega sistema tako usodne. Zato je uspeh znanstvenih raziskovalcev Hop-kinsonove visoke medicinske šole v Blatimoru toliko bolj presenetljiv. Uspelo jim je namreč vzgojiti kulturo nevronov in jih razmnožiti. Znanstveniki so v laboratoriju obdržali možganske celice žive celi dve leti in dosegli, da so se razmnožile. Celice so hranili v posebni hranilni tekočini hormonov rasti in hraniv. Od množine celic z začetka poskusov sta preživela samo dva skupka, vendar sta se ta namnožila in obdržala pri življenju zelo dolgo. Vzorce laboratorijskih nevronov zdaj že izmenjujejo med raziskovalnimi postajami. Ta uspeh, ki so ga objavili pred kratkim, odpira lepe možnosti za nadaljnje odkrivanje skrivnosti delovanja možganskih celic, dolgoročno pa obljublja tudi učinkovito zdravljenje možganskih bolezni in poškodb. bivalo še kakih 100 ptic. V začetku so v zatočišču imeli tri tokije. Danes strokovnjaki vedo, da so naredili veliko napako, ker niso pravi čas poskrbeli za vse ptice. Leta 1979 so ugotovili, da v prostosti živeče ptice nezadržno umirajo in da ne bodo preživele. Ujeli so še pre- ostalih pet tokijev in jih spravili v zavetišče. Vendar pa so ptice zaradi nestrokovnega ravnanja, raze.i ene same, poginile. Tako je bila zamujena tudi poslednja priložnost, da bi ptice v ujetništvu sparili in ohranili. Čez leto, dve ali več tokijev ne bo več. Sleparski Moliere? Je njegove komedije na-pisal nekdo drug? Komedije, kot so Tartuffe, Namišljeni bolnik, Ljudomrznik, Scaplinove zvijače in druge, so navduševale že gledalce v 17. stoletju, navdušujejo pa tudi sedanje. Poznamo jih kot mojstrovine francoskega kaomediografa Jeana Baptista Poquelina, bolj znanega pod imenom Moliere. Tako vsaj piše v literarnih leksikonih in tako smo se naučili v šoli. Vendar pa v to dvomita belgijska pravnika Hippolye Wouters in Christine de Ville de Goyet, ki v svoji knjigi »Molie-rč ali izmišljeni avtor«, natisnjeni pred kratkim, trdita, da Moliere v resnici ni avtor komedij, po katerih se je zapisal med nesmrtne literate sveta. Zares nenavadno ugotovitev naslanjata na nekatera dejstva in analize. Ugotavljata, da ni znano nobeno dobro Moličrovo delo pred njegovim 38. letom, ko je obiskal Rouen, kjer je bival spoštovani francoski dramski pesnik Pierre Corneille. Na osnovi analize Comeillovega Cida in Molierovega Ljudomrznika pa sta ugotovila, da sta si sloga popolnoma enaka. Kot pravi univerzitetni profesor Fran-cois Vergnaud, zares oba avtorja uporabljata enake izraze, enake arhaizme in lokalne normandijske izraze, ki so naravni pri Comeillu, ne dajo pa se razložiti pri Moličru. Normandija je rodna pokrajina Corneilla, Moliere pa z njo nima tesnejših vezi. Profesor francoske literature na Sor-boni Robert Garapon pa pravi, da gre za fantazijsko teorijo. ZA GRAM EKOLOGIJE:" IZUMIRANJE Izumiranje živalskih in rastlinskih vrst se stopnjuje. Ta čas na Ženah i vsak dan izginejo do tri vrste. Cez desetletje bo izumiranje še hitrejše; do tri vrste bodo izginjale vsako uro. Leta 2000 bo na Zemlji izumrla petina zdaj živečih živalskih in rastlinskih vrst. MINI ZANIMIVOST: VEČJA SMRTNOST MED KADILCI Svetovna zdravstvena Organizacija sporoča, da smrtnost med kadilci iz leta v leto narašča. Najnovejši podatki kažejo, da vsako leto umre skoraj 3 mijijone kadilcev. Vse večji delež k temu prispevajo tudi ženske in mladoletniki. Tarče multinacionalnih tobačnih družb so zaradi izgubljanja tržišča v razvitih državah postale nerazvite države, kjer kajenje narašča. Anton Daugul: MRTVA VAS JAPONCI IZUMIRAJO Na Japonskem so demografi že drugo leto zapored zabeležili eno najnižjih stopenj rodnosti na svetu. Rodilo seje le 10,1 otroka na tisoč prebivalcev. Če bo šlo tako naprej, bo narod, ki zdaj šteje več kot 123 milijonov ljudi, do konca prihodnjega tisočletja izumrl. Odkod je prihajalo daljno zvonjenje, ni vedel. Tudi ni opazil, kdaj je prenehalo in se prelilo v gluho tišino. Stal je pod nizkimi vejami hrasta in opazoval svojo vas od hiše do hiše. Čeprav je že vedel, da so prebivalci izgnani, je šele zdaj doumel resnico in ostra bolečina mu je stisnila srce — vas je bila mrtva. Gledal je v prazna dvorišča med drobnimi, cvetočimi sadovnjaki, še in še s pogledodm prehodil cesto med hišami. Nikjer ni opazil žive duše. Potem se je zastrmel v prazna okna rojstne hiše. Stala je tam, nekoliko stran od ceste, v senci dveh košatih lip. Kolikokrat je kot otrok gledal od tukaj v svetle oči domačije! Zdaj so bile slepe, iztaknjene... Neko novo, še nedoživeto čustvo ga je odtrgalo od spominov. — Preklela banda! je siknil skozi zobe, stisnil pesti in se spustil po ozki stezi. Pod jablanami je obstal presenečen nad bližino domačnosti. Namesto gluhe tišine je zdaj zaslišal sladko pesem nevidnega roja čebel. Nekoliko pomirjen je potem stopil na domače dvorišče. Polomljen voz brez koles je ležal pred praznim skednjem. V suhem blatu razni deli pohištva. Razmetana posoda. Pred razdrtim svinjakom lesena zibelka. Nenadna žalost mu je stisnila grlo. Hitro se je obrnil in stopil na cesto. Pod lipami pred hišo je potem stal in se čudil: na desni in levi pod okni so še vedho rastli in zdaj cveteli razkošni grmi rdečih vrtnic! Čeprav je bilo to v čudnem nesoglasju z razbitinami in zapuščenostjo, je val spominov spe t dahnil vanj s slad ko bližino minulih dni. Stppil je proti vhodu, kjer so pred pragom ležala iztrgana vrata. Tam se je nekaj premaknilo, se začelo zvijati in ploščata glavica se je grozeče dvignila proti njemu. Zaslišal je jezno sikanje in odskočil nazaj. Dolga gožni-ca ga je svareče sikajoč opazovala. — Glej no, glej, kdo zdaj čuva prag domačije! Ko se je kača odplazila za grm vrtnic, je stopil v vežo. Tu so nekoč gospodarile mati in sestre. Tu so vladali urejenost, toplota in srečen smeh. Zdaj je bila veža prazna kot izropana grobnica. Vsa vrata, v kuhinjo in sobe, so bila sneta in odstranjena Pošastno so molčala črna usta krušne peči. Kupi razmetanih cunj, slamaric, starih čevljev in razbite posode so pokrivali tla. Potem je stal na pragu dnevne sobe. Predalnik brez predalov je ležal na tleh. Prevrnjena, zlomljena kotna klop. Razmetani šolski zvezki, koledarji, porumenela pisma, raztrgan molitvenik... Lastovica je švignila skozi okno. Zaščebetala je v kotu pod podobami v pozlačenih okvirjih. Zdaj je gledal v ta kot, ki je bil nekdaj svetišče zbranosti in pokornosti, in zazdelo se mu je, da tudi bog resno in strogo opazuje gnezdo lastovic. — Boga niso ukradli, razbojniki! je jezno rekel. Potem, kot bi se bil prestrašil sam svojega glasu, je pomis lil: Kdo ga pa zdaj po vsem tem še potrebuje? Stal je na pragu sobe, gledal v stroge oči svetnikov in skozi mrtvo tišino kot iz groba nenadoma zaslišal šepetajoč materin glas: Oče' naš... daj nam danes... Kot bi ga oplazila mrzla kača. ki jo je bil nagnal izpred praga, se jc zdrznil in zavpil: Nikar, mati! Nikoli POTA m s% 'St Morilcu najvišja možna kazen Dvajset let zapora za Silva Pluta, ki je 16. februarja letos ob Kolpi umoril Marjanco Matjašič — Ni izbiral, kam bo zasadil nož___________________________________ BOŽAKOVO, NOVO MESTO — Prav na dan, ko mu je predsednica velikega senata novomeškega sodišča Milojka Gutman brala sodbo v imenu ljudstva, je Silvo Plut z Bo/akovega dopolnil 22 let. Toliko, kot jih je imela njegova soseda v vasi Marjanca Matjašič, kateri je 16. februarja letos namenil zverinsko in strašno smrt. Toda prav nič kesa ni bilo v obnašanju mladeniča, oblečenega v scefrane kavbojke in gologlavega, s pramenom las preko temena, ko je minuli ponedeljek in torek sedel na založni klopi. dežurni poročajo PRED »OSMICO« OB VOZILCE — 2. junija med 20. in 21. uro seje Novo-meščan Andrej Bizjak na kolesu z motorjem pripeljal do lokala Osmica na nčevi ulic žilančevi ulici v Novem mestu. Vozilceje pustil nezaklenjeno in stopil v lokal. Ne-kd kdo je to opazoval iz vame razdalje in malo zatem sedel na ponujeni motor ter se odpeljal v neznano smer. Bizjak je vsaj ob 6 tisočakov. OSTAL BREZ AVTOMOBILA — Franc Palčič iz Novega mesta je 29. maja Dvodnevna obravnava, katere del je bil zaradi grozovitosti, ki jih je Silvo Plut počenjal nad 22-letnim dekletom, nedostopen za javnost, je temeljito osvetlila dogodke tistega večera. Krajani Rosalnic so v petek, 16. februarja, okoli 22. ure na cesti pred vasjo našli osebni avtomobil. Vozilo.je bilo last Marjance Matjašič, ki je bila tisti večer namenjena v metliško Beti, kjer je službovala kot kuharica. Toda na pot ji je stopila kruta usoda. Kdo ve, kaj jo je pripravilo do tega, da je med vožnjo v Beti vzela v avto tudi Pluta, ki jo je ustavljal. Nista se peljala daleč, med vožnjo z Božakovega proti Metliki je zvečer pustil osebni avto Golf pred stano-m blokom v Ulici Majde Sil vajskim blokom v Ulici Majde Sile. Ponoči pa je nekdo v vozilo vlomil in se z njim odpeljal neznano kam. Avtomobil je med brati vreden vsaj 110.000,00 din. ŠE EDEN BO PEŠAČIL — Bistveno manjša pa je škoda, ki jo je povzročil No-vomeščanu Dušanu Zatežiču neznan zmikavt. Zatežič je 29. maja popoldne pustil Rogovo kolo pred gostinskim lokalom v Cvelbarjevi ulici. Ko seje vrnil, vozilca ni bilo več. Oškodovan je za okoli poltretji tisočak. NEPREVIDNOST TRAKTORISTA SEVNICA — 31. maja ob 21. uri je Anton Češek Iz Drožanja peljal traktor, na katerega hidravličnem drogu je stal 46-fetni Jože Brečko z Mestnega vrha. Za l^tnt Jože HrecKo z Mesmega vrna. zjt Češkom je, prav tako s traktorjem, peljal 32-letni Rudolf Popelar z Mestnega vrha. Ko je Češek svoje vozilo ustavil, pa tega rČeš- Popelarju ni uspelo storiti. Trčil je v ( kov traktor in pri tem je bil hudo poškodovan na drogu stoječi Brečko. PADEL Z MOTORJEM naia ob 17.15 seje z Šmavra pri Treb- ODRGA — 29. maja ob 17.15 se je 40-letni Alojz Kirn iz Šmavra pri Treb njem peljal na kolesu z motorjem po lo- kalni cesti iz Trebnjega proti Repčam. Med vožnjo v strmi klani anec je izven vasi Odrga zapeljal na neutrjeno desno bankino, izgubtl ravnotežje in padel. Kima so po zdravniško pomoč odpeljali v novomeško bolnišnico. PO DOLENJSKI DEŽELI • Zadnjega majskega dne sc je na obisk v otoški kamp pripeljal zahod-nonemški državljan Urlich Krupp. Možakar sije postavil šotor in se zvečer odpravil k počitku. Ker mu svojega avtomobila v šotor ni uspelo stlačiti, ga je pustil zunaj. To ga je veliko stalo; ponoči mu je nekdo iz vozila zmaknil modro jakno, v kateri je bilo 400 DEM, 330,00 din in vozniško dovoljenje. • Podtumski gozdarji imajo na Cinkovem križu v Rogu postavljeno brunarico, ki jim služi kot delovno zavetišče, ob njej pa so imeli še vse do pred nekaj dnevi tudi mizo in klopi iz lesa. Toda nekomu so se ti pripomočki za počitek zdeli tako lično in domiselno izdelani, da jih je sklenil vzeti s seboj. Kdo in kam je mizo ter stole odpeljal, niti slučajno ni znano. • Jože Koprivnik, Željko Hohnec in Štefan Fink, ki stanujejo na Sokolskem trgu v Dolenjskih Toplicah so pred dnevi pustili svoja vozila na parkirišču pred bivališči. A glej ga, zlomka, ponoči so vsi trije avtomobili ostali brez svetil, nepridiprav je odvil in odnesel kar osemnajst žarnic. Dobro bi bilo, ko bi si nepridiprav vsaj z eno posvetil tudi v svojo glavo. POLITIKA IN KRIMINAL Nemara se bo komu, ki danes bere in posluša to in ono o uspehih uslužbencev organov za notranje zadeve v Sloveniji, zdelo čudno, če mu hkrati nekdo zatrjuje, kako so slovenska kriminalistika, inšpekcijske službe in pravosodje v veliki krizi Toda prav to trditev je bilo zadnja leta večkrat slišati in tisti ki se na to področje nekolikanj bolje poznajo, ji pritegujejo. Veliko izkušenj in dejstev govori takšni trditvi v prid, v pričujočih zapisih jih bomo predstavili nekaj, za vedajoč se seveda, da je z njimi moč tudi polemizirati Pri zbiranju spoznanj o krizi slovenske kriminalistike, inšpekcijskih služb in pravosodja so bile avtorju teh zapisov v veliko oporo izkušnje upokojenega uslužbenca RSNZ Milana Laha, ki je desetletja svojega službovanja posvetil boju proti kriminalu. ŽRTVE SO BILI POSLOVODJE Vse od povojnih časov pa do dveh ali treh let nazaj je bilo odkrivanje gospodarske kriminalitete gotovo najbolj občutljivo področje dela. Tudi zato, ker so bili kriminalisti v večnih dvomih, ali delajo prav, ali je tisto, kar odkrivajo, res gospodarski kriminal, in ne nazadnje, ali imajo ob svojem delu času primeren in potreben politični posluh za takšno delo. Sliši se nemara čudno, toda brez tega v preteklosti ni šlo. Se posebej je bilo to očitno pri najtežjih oblikah gospodarskega kriminala, v katerega so bile vpletene vodilne osebnosti v gospodarstvu, pa najsi je šlo za osebne zlorabe iz koristoljubja, malverzacije v korist njihovih delovnih organizacij, nevestnosti v tekočem poslovanju ali nemara za napačne in škodljive investicijske odločitve, kar vse je zakrivilo neprecenljivo gospodarsko škodo. Prav tovrstnega kriminala je bilo v preteklosti na pretek in prav nobena uradna statistika ni dejanski odsev njegovega stanja. Niso iz trte zvite trditve, da bi bilo ob stoodstotnem povečanju števila kriminalistov v nekem letu tudi sto odstotkov več odkritega gospodarskega kriminala, še zmeraj pa bi ostala uganka, koliko je tega kriminala v resnici. Zanimivo je nemara ob tem, da tovrstnih kaznivih dejanj niti ni bilo težko odkrivati, kajti občani so poskrbeli za dovolj verodostojnih informacij, toda večina od njih je — takšne so bile pač politične razmere — hotela ostati anonimna. Precej težje od odkrivanja je javnemu tožilcu. Za pridobitev takšnega soglasja je bilo potrebno spisati kup informacij, ki so potem romale od občinskih do republiških oblastnih političnih struktur. Ustnih ali pisnih odgovorov v obliki ni bilo nikoli, toda za kriminaliste je bil dovolj zgovoren odgovor že molk, ki je po posredovanju takšne ali drugačne informacije zavladal. Mo-žakaiji so imeli dovolj izkušenj, da so zavoljo svoje varnosti v takih primerih svoj gnev in energijo sprostili pri navadnih poslovodjih, me-sarjih, trafikantih in podobnih poklicih. Daje bil pač volk sit in koza cela. Še zdaleč takšna dogajanja ne morejo biti opora trditvi, da je bila takratna politika — nekaj izjem je gotovo bilo —kriminalno povezana z osumljenci. Šlo je enostavno bilo neko drugo delo: dobiti politično verifikacijo, da sme policij: tično verifikacijo, da sme policija brez skrivanja zbirati potrebna obvestila in dokaze za kazensko ovadbo, dajo sme tudi napisati in predati zato, da pred javnostjo niso smeli ali mogli priznati, kako so taiste osumljence sami postavili na odgovorna mesta in kakšna je bila potemtakem njihova kadrovska politika. Saj se verjetno še spomnimo let tja do 1985, ko so bile tiste znamenite horizontalne rotacije: nekdo je bil v enem mandatu predsednik občine, nato sekretar občinskega komiteja ZK pa potem služboval v SZDL, en mandat počival v službi sindikalnega funkcionarja, nato zasedel kakšen direktorski stolček v gospodarstvu, da bi se kmalu vrnil nazaj v prijetne politične kroge. In povsem logično, daje med temi ljudmi vladala tolikšna solidarnost, tudi za ceno milijardne škode, ki sojo gospodarstvu povzročale neštete oblike gospodarskega kriminala. Na srečo se je v zadnjih letih odnos politike do policije precej spremenil, predvsem po zaslugi nekaterih novih imen v slovenskem političnem vrhu, ki so takšno neslavno povojno tradicijo naposled prekinili. (Se nadaljuje) Silvo iz žepa vetrovke potegnil 30 centimetrov velik kuhinjski nož. Marjanca je avtomobil ustavila in hotela pobegniti, toda Plutje bil močnejši: zgrabil jo je za oblačila in zadržal ter ji ukazal, naj miruje in naj ga uboga. Držeč jo za nad- Z rolko zapeljal pred avtomobil laket, je dekle odgnal preko travnika in železniškega nasipa na jaso ob sotočju Kolpe in Obrha kakih 200 metrov daleč od ceste. Tu seje, potem koji je Plut ukazal, naj se sleče in uleže, začel in končal Marjančin boj za golo življenje. Umrla je v strašnih mukah in predsmrtnem strahu. Plut ni izbiral, kam bo zasadil nož, ob številnih drugih ranah je imela Marjanca prerezan vrat, prav tako prsno aorto in žile desne ter leve stegnenice. Vse to je povzročilo, da je počasi izkrvavela. Morilec je truplo po dejanjuaavlekcl kakih 14 metrov daleč do obrežja Kolpe in ga vrgel v rečno plitivno. Sedemletni Jure J. je ilo hudo ranjen — Opozoril TREBNJE — Že več je bilo doslej novic o tem, kako nevaren je lahko novi in sedaj popularni šport mladih — rolkanje. Nov dokaz temu smo dobili v četrtek, 31. maja, ko je ob 17.50 prišlo do nezgode v Rožni ulici v Trebnjem. Sedemletni Jure J. seje med igro, ležeč na rolki, zapeljal z dvorišča stanovanjske hiše na cesto ravno v trenutku, ko je po njej z osebnim avtom pripeljal 50-letni Franc Drnovšek iz Trebnjega. Nesreča je bila neizogibna. Drnovšek je s prednjim desnim delom avtomobila zadel Jureta v glavo. Hudo poškodovanega fanta so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Pluta so že naslednjega dne prijeli uslužbenci novomeške UNZ, le nekaj ur potem, ko so bili priče grozljivemu odkritju v Kolpi pod Rosalnicami. V priporu je počakal tudi na sojenje. Očitno ga dogodek ni pretresel, grozodejstva ni obžaloval, bilje ravnodušen. Sodnikom je trdil, kako je bil tistega večera pijan. O njegovem obnašanju pred sodniki je dovolj zgovorna izjava, da namreč to, kar je počenjal z Matjašičevo, zanj ni nikakršno grozovito dejanje. Sodniki ob vsem tem za Pluta niso našli olajševalnih okoliščin, dodatno breme zanj je bilo dejstvo, da gre za specialnega povratnika. In kazen? Za poskus posilstva mu je senat odmeril 2 leti in 6 mesecev zapora, za umor na grozovit način pa najvišjo možno kazen — dvajset let zapora. In takšna je bila seveda tudi enotna izrečena kazen, v katerp je vštet tudi čas pripora, v katerem je Plut od letošnjega 17. februarja. B. B. En zakon, dve razlagi Potem, ko je odločba sodišča združeneg že postala pravnomočna, se je oglasilo Us sodišče a dela stavno Kako nasprotujoča in izključujoča so si lahko pravila igre v naši zakonodaji! Ob primeru Izolčanke Nade R. smo pred časom pisali, kako previdni so bili v novomeiki tovarni zdravil Krka, ko so zakon o stanovanjskih razmerjih presajali v interne samoupravne akte. Omenjeni zakon namreč pravi, da lahko stanodajalec imetniku stano vanjske pra vice odpo ve stanovanjsko razmerje, če je delavec samovoljno prekinil delovno razmerje. Izjema da so tisti imetniki stanovanjskih pravic, ki so dopolnili 10 let delovne dobe, od tega najmanj pet let pri stanodajalcu. Kamen spotike je prav slednji pogoj. Velika večina delovnih organizacij je takšno določilo zakona o stanovanjskih razmerjih dobesedno vnesla v interno zakonodajo, v Krki pa so zakon razumeli tudi drugače. Ker po njihovem nikjer izrecno ne piše, kako je za to, da delavec obdrži stanovanjsko pravico tudi po prenehanju delovnega razmerja, potrebnih ravno pet let delovne dobe pri stanodajalcu, so menili, da je zakon to številko ponudil zgolj kot spodnjo mejo. V interni akt so zato zapisali, da je za ohranitev stanovanjske pravice potrebnih deset let službovanja z Krki. In to je bilo tudi razlog, da so od Nade R„ kije samovoljno prekinila delovno razmerje v Krki in imela že več kol 10 let skupne delovne dobe, od tega več kot 5 pri stanodajalcu, zahtevali, naj dodeljeno i ji stanovanje vrne. Nada R. je bila prepričana, da v Krki za kaj takega nimajo zakonske osnove in je vso stvar prepustila odločitvi sodišča združenega dela Tako novomeško kot kasneje republiško sta odločili, da so v Krki ravnali prav in da so zakon o stanovanjskih razmerjih pravilno tolmačili Vsa zadeva je bila s lem končana odločitev je postala pravnomočna toda očitno brez pike na L Te dni smo namreč dobili v roke odločbo Ustavnega sodišča Slovenije, katerega sta Nada R. in njena odvetnica zaprosili za oceno ustavnosti in zakonitosti spornega člena samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v Krki Ustavno sodišče je menilo, da je določilo o desetletni delovni dobi pri stanodajalcu v nasprotju z ustavo in zakonom, slednji po njihovem namreč stanodajalcu — v tem primeru Krki — prepušča le odločitev, ali bo zakonsko določilo o petletni delovni dobi vključil v svoj samoupra vni aki ne pa, da to številko tudi spreminja. Sodišče je zategadelj sporni člen razveljavilo, to pa očitno pomeni, da je prav tako nezakonita tudi že pravnomočna odločitev sodišča združenega dela. Prav nič nimamo proti takšnemu razpletu, najbolj ga je bila zagotovo vesela Nada R., toda kar samo po sebi se zastavlja vprašanje: kako nedvoumen, natančen in prepričljiv je zakon, da si ga celo sodniki na najvišjih položajih različno razlagajo? B. B. PROMETNO TEKMOVANJE Službo zamenjala za vlamljanje MIRNA — Nedavno je bilo na Mirni tekmovanje »Kaj veš o prometu?« za dolenjske osnovne šole s prilagojenim programom. V skupini višjih razredov je zmagala novomeška ekipa pred mirensko in krško, med njižjimi razredi so bili prav tako prvi Novomeščani, za Ivan Najger in Majda Medved sta imela na vesti kar 22 vlomov po Posavju — V priporu od lanskega 21. decembra — Obema zaporne kazni__________________ njimi pa so se uvrstili Sevničani in Krčani. Črnomaljska šola, ki je tudi sode- lovala na tekmovanju, je imela nepopolno ekipo, zato njenih dosežkov niso šteli v končni razvrstitvi. V posamičnem točkovanju je bil med učenci višjih razredov najboljši Darko Mejak iz mirenske šole, med učenci nižjih pa je zmagal Ivan Grgič iz novomeške. BREŽICE — 36-letni Ivan Najger iz Stare vasi in njegova 29-letna prijateljica in sovaščanka Majda Medved sta za rešetkami novomeških priporov že od lanskega 21. decembra, pred dnevi pa sta naposled morala na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča. Kar dvaindvajset vlomov sta imela na vesti, vse sta tudi odkrito priznala in obžalovala. IZSILJEVAL JE PREDNOST MALI SLATNIK — 3. junija ob 21.45 se je 57-letni Štefan Šurla iz Gornjih La-kenc peljal z osebnim avtomobilom iz Velikega proti Malemu Slatniku. V križišču pri bifeju Srebrnjak pa se ni prepričal, ali lahko varno zapelje na regionalno cesto, pač pa je pri tem izsilil prednost pred 51-letnim Francem Banom s Sel pri Ratežu. Slednji navzlic zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči je bila ranjena 50-letna Ana Ban. Materialne škode je bilo za 40.000,00 din. OTROKA ZAŽGALA BARAKO NOVO MESTO — 2. junija okoli 13. ure je prišlo do požara na leseni baraki 53-letnega Novomeščana Zorana Ličine. Baraka, velika 6 krat 3 metre, je stala blizu bloka v Kristanovi ulici, okoli 13. ure pa sta se ob njej igrala 6-letna dvojčka Darjan in Don D. Z vžigalnikom, ki sta ga prinesla od doma, sta na baraki zažgala karton, kije gledal iz špranje. Ogenj seje hitro razširil, baraka je zgorela do tal, delno pa tudi bližnja garaža, last Darjanove-ga m Donovega očeta. Materialne škode je bilo za 20.000,00 din, z ognjem pa so opravili novomeški poklicni gasilci. Ivan in Majda sta se spoznala predlanskega novembra v domu starejših občanov v Ponikvah, kjer sta bila oba zaposlena. Majda seje na Ivana močno navezala, in ko je Najger decembra 1988 izgubil službo, je delo v Ponikvah pustila še Majda ter odšla z njim v Staro vas. Tam sta živela na majhnem posestvu, preživljala pa sta se tako, da sta pomagala vaščanom pri raznih opravilih. Toda vse se je obrnilo v lanskem poletju, ko sta stopila na kriva pota. Pričela sta vlamljati. Pri tem sta večino plena obdržala zase, prodala sta le kakšen tehnični predmet. Ivan in Majda sta med 30. junijem in 13. julijem lani vlomila v hišo Kristine Mahkovec v Stari vasi ter iz nje odnesla več oblačil in obuvala. Zanimivo, da sta v isto hišo vlomila tudi med 2. in 4. decembrom, ko sta prav tako zmaknila nekaj oblačil, perila in hrane. 31. avgusta sta nepovabljena stopila v počitniško hišo An-kice Krapinec v Pudvoju ter ukradla radiokasetofon in nekaj drugih stvari, iz zidanice pa ondesta motorno žago in pijačo. Med 11. in 15. septembrom lani sta v Brezovici obiskala vikend Dragotina Petrača, med 9. in 18. septembrom pa vikend Valentina Kodriča v Kujancih; oba oškodovanca sta bila ob nekaj hrane in pijače. Več škode sta naredila v vikendu Dubravka Petka v Stari vasi, kamor sta vlomila med 12. in 22. septembrom; odnesla sta televizor, posteljnino in daljnogled. 7. oktobra sta v Stari vasi vlomila v osebni avto BMW, last Ivana Vukasa, in prikrajšala lastnika za evro čeke, prstan, denarnico in nekaj gotovine, medtem ko sta med 7. in 10. oktobrom obiskala vikend Ivana Šafra v Stari vasi ter ukradla med drugim stensko uro in jeklenko za plin. Med 8. in 14. oktobrom sta obiskala vikend Ivana Rožmana v Pudvoju, med 22. in 28. oktobrom vikend Ivana Vidmaija v Brezovici; obema sta odnesla nekaj hrane, pijače, oblačil in še kaj. Mirku Ogorevcu sta med 24. in 28. oktobrim iz vikenda v Brezovici ukradla tranzistor, radio in nekaj hrane, Vladimirju Rezarju pa iz počitniške hiše, v katero sta vlomila med 21. in 28. oktobrom, ribiško palico in daljnogled. V Stari vasi sta med 22. in 28. oktobrom vlomila v hišo Janeza Isteniča ter med drugim zmaknila radiokasetofon s televizorjem in smučarski komplet. Med 29. in 31. oktobrom sta iz vikenda Srečka Kmetiča v Dramljah odnesla nekaj hrane in pijače. Manj sreče sta imela lanskega novembra ob vlomu v vikend Ferdinanda Krapinca v Pudvoju, saj sta odšla praznih rok, vendar sta to nadoknadila z vlomom v vikend Ivana Černeliča v Brezovici med 28. novembrom in 21. decembrom lani, kasneje pa še z obiskom vikenda Petra Pavloviča v Stari vasi. V vikend slednjega sta nato vlomila še enkrat; tako kot prvič sta odnesla predvsem hrano. Med 17. in 20. decembrom sta iz vikenda Srečka Kmetiča v Dramljah poleg jestvin odnesla televizor, decembra lani pa iz vikenda Jožeta Gregla v Stari vasi radiokasetofon. Lanskega 19. decembra sta obiskala hišo Janeza Isteniča v Stari vasi, a ju je pregnala alarmna naprava, konec lanskega leta pa sta iz lesenega hrama Franca Sokletja v Zlakah ukradla kar postejo. Očitno stajo potrebovala, ko sta v vinskem hramu Branka Žmavca nepovabljena prebivala vse do prijetja 21. decembra. Senta novomeškega temeljnega sodišča, ki mu je predsedovala Ljuba Tiranje Najgerja, pobudnika vseh vlomov, obsodil na 2 leti in 7 mesecev zapora, Medvedovo, ki je pri teh dejanjih običajno le stražila, pa na 10 mesecev zapora. Sodniki pri Najgerju niso mogli mimo tega, da gre za povratnika, ki je zaradi tatvin že prišel navzkriž z zakonom. Sodba še ni pravnomočna. B. B. PREVRAČAL SE JE Z AVTOM OTROK PODLEGEL POŠKODBAM V zidanico po agregat Še nepojasnjeni vlomi na Pangrč Grmu in Liscu pri Dobrniču —Ob vino, jeklenko in agregat PANGRČ GRM, DOBRNIČ — Zadnje tedne so predvsem iz Posavja poročali o številnih vlomih v zidanice in po- so čitniške hiše, prejšnji teden pa podobne novice prišle tudi iz Pangrč Grma in Dobrniča. KOLESAR OBLEŽAL MRTEV LESKOVEC — 62-letni Jože Stopar z Brega se je 27. maja okoli 20. ure peljal s kolesom po lokalni cesti pri Leskovcu. Med vožnjo po klancu navzdol je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste preko bankine in padel štiri metre globoko na travnik. Poškodbe so bile tako hude, da jim je na mestu nezgode podlegel. Stopar-jevo truplo so našli šele naslednjega dne. PREHITRO V OVINEK DRUŽINSKA VAS -19-letni Jože Horvat iz Novega mesta seje 30. maja ob 17.55 peljal na motoiju APN 6 po regionalni cesti iz Šmarjeških Toplic proti Otočcu. Med vožnjo skozi Družinsko vas je v nepregledni desni ovinek zapeljal s preveliko hitrostjo, pri čemer ga je zaneslo v levo, kjer je trčil v robnik pločnika, padel in se huje ranil. Hrovat se zdravi v novomeški bolnišnici, škode na motoiju pa je za 5 stotakov. Tako je nekdo med 27. majem in 2. junijem vlomil v zidanico Mateja Mamuta iz Ljubljane in mu odnesel petlitr-sko steklenico, v katero si je seveda še prej natočil vina. Tako oborožen je neznanec odhlačal neznano kam, najverjetneje do sosednje zidanice v Ještovcu pri Pangrč Grmu, ki je last Janeza Jagodica iz Novega mesta. Slednji je očitno imel veliko srečo, daje vlomilec prišel s polno pletenko, ki jo je tudi izpraznil. Prijetno omamljen in negotovih nog na kakšne nadaljnje tatinske podvige ni bil več pripravljen, pač pa je v Jagodico vi zidanici le zasmrčal in nato praznih rok in težke glave odšel. Povzročeno škodo so ocenili na kakih 1.100,00 din. V približno enakem času je nekdo vlomil v zidanico Ljubljančana Milana Bračiča v Liscu pri Dobrniču. Nepridiprav se za ponujene vinske dobrote ni zmenil, raje seje odločil za trikilogram-sko plinsko jeklenko in električni agregat. Bračič je oškodovan kar za okoli 30 tisoč din. Predrzneža še iščejo. OSUMLJEN VLOMOV V VIKENDE KRŠKO — Uslužbenci krške UNZ so 28. maja prijeli brezposelnega A. S. iz Sevnice, utemeljeno osumljenega večjega števila vlomov v vikende in vinske hrane po Posavju. A. S., ki se je že dalj časa potikal in izmikal roki pravice, naj bi bil jemal predvsem hrano in pijačo. Ta čas je v priporu. Zoper njega je bila tudi že podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu v Novem mestu. HUDO RANJEN MOTORIST RAKOVNIK — L junija ob 21.55 se je 33-letni Srečko Pavšič iz Škofje Loke peljal z osebnim avtomobilom od Mokronoga proti Mimi. Zaradi prevelike hitrosti ga je v naselju Rakovnik zaneslo s ceste, kjer se je avtomobil večkrat prevrnil. V nezgodi seje huje ranila 28-letna sopotnica Liljana Verščaj z Mirne, kateri so zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 10.000,00 din. LJUBLJANA — Iz ljubljanskega Kliničnega centra je prišlo prejšnji teden tragično obvestilo, da je za posledicami prometne nezgode, do katere je prišlo 24. maja na Cesti herojev v Novem mestu, podlegel 6-letni Robi Gregorič iz Novega mesta. Kot smo zapisali Že v prejšnji številki, je do nesreče prišlo, ko je v avtomobil Robijevega očeta, ki je zavijal proti bloku, trčil 19-letni Andrej Vrhovšek iz Otočca, ki seje za njim pripeljal s preveliko hitrostjo. kjer je hudo ranjen obležal na travniku. Zdravi se v novomeški bolnišnici. DOLENJA VAS — Na regionalni cesti med Krškim in Brežicami je prišlo 1-junija okoli 21.30 do hujše prometne nezgode. 37-letni Slavko Lončar s Trške Gore pri Krškem seje peljal z osebnim avtom proti Krškemu in v Dolenji vasi prehiteval osebni avto. Takrat je nasproti z motornim kolesom pripeljal 17-letni Damjan L. iz Spodnjega Starega Grada. Avto je motorista oplazil, Damjana je odbilo v desno, NEPREVIDNO PREHITEVAL — 28. maja ob 13.20 se je 32-letni Slobodan Semiz iz Šabca peljal z osebnim avtomobilom od Ljubljane proti Trebnjemu. Pri Štefanu je dohitel kolono vozil in jo v preglednem levem ovinku pričel prehitevati. Ko pa je že bil na levi strani, je predenj nenadoma zavil 50-letni Litijčan Franjo Tomac. Semiz je zavrl in sunkovito zavil v levo, pri tem pa je vozilo zaneslo na bankino, kjer je trčilo v nasip in se preko strehe odbilo nazaj na kolesa. Semiz je bil hudo ranjen, materialne škode pa je za 40.000 din. SREČANJE V KRIŽIŠČU — 30. maja ob 11 .20 se je 43-letni španski državljan Enriquc Montero Guerrero peljal z osebnim avtom proti semaforiziranemu križiš- ču v Metliki. Zavoljo rdeče luči je ustavil, ko pa je zagorela zelena, je speljal in zavijal v levo. Pri tem je zaprl pot 41 -letnemu Slavku Markoviču iz Suhorja, kije pripeljal iz črnomaljske smeri. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se sopotnika v španskem avtomobilu laže ranila, materialne škode pa je bilo za okoli 100.000,00 din. ŠTIRJE RANJENI — 53-letni Enes Abadžič iz Zagreba se je 31. maja ob 17.05 peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu in pri Jezeru pričel prehitevati tovornjak s priklopnikom. Ko je bil na levi strani ceste, je z osebnim avtom pripeljal nasproti 22-1 2-letni Turek SinaU Čakal, ki se trčenju ni mogel izogniti. Hudo ranjen je bil Abadžič, laže pa voznik in potnika v turškem avtomobilu. V nedeljo za zlati znak V Krškem na startu osemnajst speedwayistov iz sedmih držav — Starti s sestimi tekmovalci KRŠKO — AMD Krško bo v nedeljo, 10. junija, organizator tradicionalne, že 9. speedway dirke za »Zlati znak občine«, hkrati pa bo to že 105. dirka na stadionu Matije Gubca, kar Krčane uvršča v sam svetovni vrh, po številu dirk so pred njimi le Angleži in češke Pardubice. Nedeljska prireditev se bo pričela ob 14.30 s športno-kultumim programom, v katerem bodo nastopili padalci ALC iz Lesc, mažoretke iz Ljubljane, športni motoristi Posavja, pihalni orkester Videm in vojaki cerkljanske garnizije. Ob 15.15 bo krenila predstavitvena povorka, v kateri bodo speedwayisti kar sedmih držav. Avstrijce bosta zastopala Walter Nebbel in Rainer Seli, Bolgare, ki na tem tekmovanju sodelujejo prvič, Nikolaj Manev, njihov državni Drvak, in Zdravko Jordanov, za CSFR bosta vozila Vladimir Kalina in Zdenek Tesar, kiju Krčani poznajo že z majskih kvalifikacij za SP, ko sta se uvrstila v četrtfinale. Barve Madžarske bosta v nedeljo branila Aszold Kovacz in Azsold Bousziirmeny, za Italijo bo vozil njihov državni prvak in zmagovalec majske krške dirke Valentino Furlanetto, za Zahodno Nemčijo pa Roland Kalross in Karnsten Pelsmann. Ob vseh naštetih bo na startu tudi šest Jugoslovanov: Grega Pintar in Martin Peterca iz Ljubljane, Lendavčana Lazar Čaba in Artur Horvat ter Krčana Rudi Špitaler in Gerhard Lekše, medtem ko bosta rezervi domačina Roman Špitaier in Igor Hauptman. Nedeljska prireditev pa ne bo za ljubitelje speedwaya poslastica zgolj zaradi zvenečih imen, pač pa tudi zavoljo tega, ker bo vsakič na startu po 6 tekmoval- • Glavni sodnik nede rektor dirke pa Stane \ lefiske dirke bo Alojz Šestan, delegat Franci Novak, di-e Zigante. cev. Vseh voženj bo21, od tega 18 kvalifikacijskih, 19. in 20. bosta polfinalni, po trije najboljši iz obeh pa se bodo uvrstili v finalno 21. dirko. V tej bodo tekmovalci vozili kar 6 krogov, v vseh ostalih pa 4. Kot zanimivost velja ob koncu dodati, da so največ zmag doslej na tekmovanju za »Zlati znak občine Krško« osvojili madžarski tekmovalci, kar 3. Italijani so zmagali dvakrat, po enkrat pa speedwayisti iz Zahodne Nemčije, CSFR in Avstrije. Od naših je bil najbliže vrhu Zvonko Pavlic, ki je predlani zasedel 3. mesto. B. B. Prvenstvo bo počastilo jubilej Ob 35-letnici PK Celulozar bo med 22. in 24. junijem v Krškem absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju — Tudi gostitelji niso brez možnosti KRŠKO — Plavalni šport v Krškem nima le bogate tradicije, pač pa tudi izvrstne rezultate. Prav slednji šo bili hkrati z dejstvom, da PK Celulozar letos praznuje 35-letnico svojega delovanja, poglavitni razlog, da je republiška plavalna zveza Krčanom zaupala organizacijo letošnjega absolutnega prvenstva za člane, mladince in kadete. Meijenje moči najboljših slovenskih plavalcev bo med 22. in 24. juViijem v bazenu tovarne Videm v Krškem. Kot zanimivost dodajmo, da bo v Krškem nastopil tudi dobitnik bronaste medalje na evrop- ATLETSKE IZ DOLENJSKIH TOPLIC • Topliški atleti so med zimo očitno dobro delali. To je potrdila tudi Gordana Djurič, ki seje uvrstila v mladinsko reprezentanco Slovenije za olimpiado v Foči, kjer je v skoku v daljavo celo zmagala. • Potem ko sta Boštjan Šimunič in Vanja Lukšič krepko izboljšala svoja rekorda — Boštjan v troskoku na 13,50, Vanja pa v metu kopja na 39,32 —, sta pred dnevi oblekla dres republiške reprezentance v italijanskem Bressanoneju na mini evropskem prvenstvu za mladince. Šimunič se je imenitno odrezal, svoj rekord je popravil na 13,98 metra in bil četrti, Lukšičeva pa je bila v metu kopja peta s 36,76, v metu diska pa 8., s 30,08 metra. • Irena Špelič, ki se letos pripravlja na dobre dosežke v mnogoboju, je prejšnji teden izboljšala svoj rekord v skoku v višino na 160 cm, popravila pa tudi rezultat v metu kopja na 37,48 m. skem prvenstvu v Bonnu Matjaž Koželj. Boljšega magneta za gledalce si organizatorji veijetno niso mogli želeti. Pokrovitelj letošnjega prvenstva bo, kot je za velike prireditve v Posavju in tudi drugod že običaj, tovarna Videm, tekmovanje pa sodi tudi v sklop praznovanj krškega občinskega praznika. In če dodamo še podatek, da v Krškem že kakih 15 let ni bilo podobnega tekmovanja, potem organizatorji upravičeno računajo tudi na precejšen obisk. Še zlasti, ker krški plavalci in predvsem plavalke niso brez možnosti za visoko uvrstitev. V prvi vrsti velja to za mladinki Sergejo Gradišek in Natalijo Repec. Prva ima z letošnjega zimskega prvenstva Slovenije po dve zlati in dve srebrni odličji, Rečpeva pa dva naslova prvakinj ter dve srebrni in eno bronasto medaljo. Čeprav mlajši mladin- ki, sta obe nastopili tudi na državnem prvenstvu starejših mladink, kjer si je Rep-čeva priborila bron za 200 m prosto in bila četrta na 400 ter peta na 800 metrov prosto. Gradiškova je bila v tej konkurenci na 100 metrov prosto četrta, na 200 metrov peta in na 400 metrov prosto šesta. Obe sta se poskusili tudi v članski konkurenci, in to z velikim uspehom: Repčeva je osvo- • Kot je navada ob podobnih tekmovanjih, bodo vse tri dni v dopoldanskih urah na sporedu predtekmovanja, finali A in B pa bosta ob popoldnevih. jila eno srebrno in dve bronasti medalji, Sergeja Gradišek pa dve peti mesti. Nista pa le Natalija Repec in Sergeja Gradišek tisti, na kateri stavijo krški plavalni delavci. V kadetski konkurenci bo njihovo močno orožje Anuška Cerovšek, v mladinski Irena Resman, da vseh ne naštevamo. Dodajmo le, da ta čas v Krškem vadi kar 60 mladih v starosti osem do petnajst let. B. B. / Spomladanski del DSI se končuje Tudi v letošnjih delavskih športnih igrah novomeške občine malo novega — Naj-________več prvih mest v Krko, Pionir, Novoles in Iskro_ NOVO MESTO — Tradicionalne delavske športne igre novomeške občine so ta čas v polnem razmahu; spomladanski del tekmovanja je že prinesel nelug končnih odločitev. Če je soditi po prvih izidih, kakih večjih presenečenj tudi letos ne bo, prva "testa so kot po pravilu že rezervirana za športnike ki športnice iz Krke, Novotesa, Pionirja in Iskre. V namiznem tenisu je med moškimi zmagala ekipa Krke pred Dolenjskim in-i formativnim centrom in Iskro Hipot, | medtem ko je bila v ženski konkurenci i Krka prva, pred Domom starejših občanov in Novolesom. V streljanju moških je ekipno zmagal Novoles pred Krko in Pionirjem. posamično pa Manojlovič, drugi je bil Čelesnik in tretji Ancelj. V ženski ' konkurenci je ekipna zmaga pripadla Pio-niiju, Krka je bila druga, Dom starejših občanov pa tretji; posamično pa je presenetljivo zmagala Gobčeva pred Kosovo in Prašičkovo. V igranju malega nogometa so se najbolje odrezali žogobrcu] i Krke, 2. je bila Iskra Hipot, 3. Iskra Tenel, 4. La-’ hod, 5. Komunala. V ekipnem seštevku igranja badmintona so bili Pedagogi prvi, VELIK USPEH ROKAVCA MOST — Trebanjski motociklist Brane Rokavec seje imenitno odrezal na nedeljski mednarodni cestno-hitrostni FIM dirki v Mostu v CSFR. V razredu do 80 ecm je v konkurenci 29 tekmovalcev zasedel zelo dobro šesto mesto in bil v skupini dirkačev, ki so tekmece prehiteli za več kot en krog. Zmagal je Zahodni Nemec Kurtisch. Novoteks drugi in Krka tretja, posamično pa je zmagal Stegnar, pred Resnikom in Malnarjem. V ženski konkurenci je slavila ekipa Iskre Tenela pred Krko in Domom starejših občanov, posamično pa Rifljeva pred Jožefovo in Kraljevo. Dobra udeležba je bila tudi na odbojkarskem prvenstvu; moškega dela seje udeležilo kar devet ekip, zmagal pa je Novoles pred Pedagogi in Krko, medtem ko je v ženski konkurenci nastopilo sedem vrst prva je bila Krka, drugi Pionir, tretji Labod. Za konec še pogled na igralce pikada. V konkurenci devetih ekip je pri moških posamičnem seštevku je bila najboljša Goršetova, pred Šventovo in Rozmanovo. Te dni bo znanih še nekaj končnih odločitev spomladanskega dela prvenstva delavskih športnih iger, danes med drugim potekajo boji na teniških igriščih v Portovaldu. vo mesto zasedla ekipa Iskre, drugi je bil Dom starejših občanov, tretji pa Labod. V ZA DRŽAVNE NASLOVE V GOJU NOVO MESTO — Od danes, 7. junija, pa do nedelje, 10. junija, bo v novomeškem hotelu Metropol letošnje državno prvenstvo v goju za člane. Organizator prvenstva je Go društvo Novo mesto, nastopilo pa bo 16 najboljših igralcev iz vseh republik in pokrajin. Prvo kolo se bo pričelo danes ob 16. uri, v petek, soboto in nedeljo pa bo pričetek tekmovanja ob 9. uri. KAR ŠTIRJE ZADETKI V MREŽI — Obramba Elana (na posnetku v betti dresih z leve proti desni Milanovič, Kobe in Habič) je v zadnjih dveh kolBi prejela kar sedem zadetkov, v nedefjo so Novomeščane s 4K) premagali igralci Partizana Hmezad. Bo črne serije konec v nedeljo, ko prihaja v Novo mesto enajsterica Stol Virtus, kiji gori pod nogami? (Foto: B. B.) Klavrna bera v finišu Nogometaši Elana izgubili v Žalcu kar z 0:4 — Dve ko-li do konca — V nedeljo s Stolom Virtusom Čeprav teoretične možnosti, da se po zadnjih dveh kolih, ki sta še do konca prvenstva v slovenski nogometni Ugi, novomeški Elan znajde na dnu lestvice, še obstajajo, objektivno na kaj takega vendarle ni moč računati. In kjjub temu da finiš prvenstva prinaša nekaj presenetljivih rezultatov, so minulo nedeljo vse tri najbolj ogrožene ekipe zmagale. Novomeški nogometaši so si v prvem trenutku nabrali dovolj veliko zalogo točk Letos v rokah preko tisoč ton Brežičan Vladimir Kevo o svoji atletski poti in načrtih — Letos na trening v Kijev _______— Dvigniti 1.100 ton in opraviti 6 tisoč metov kladiva_ ivil. ivi- mu pe' rče-ian-ilne Jin-,nes i ob ane lite- bil ort1 nart Hu-lc ifl E Vsi šahirajo V Mirni Peči je za šahovski krožek največ zanimanja MIRNA PEČ — Na osnovni šoli Ivana Kovačiča-Efenbe je šahovski krožek med tistimi, za katere vlada največje zanimanje. Posebno zadnji dve leti so mimopeški šolarji nrav »zasvojeni« s to kraljevsko igro. Šah igrajo med odmori, za čmo-belimi deskami ostajajo po pouku, nemalokrat pa jih učitelji zalotijo tudi pri pouku, ko najbolj korajžni kar pod klopjo premikajo figure. »S šahom smo sistematično pričeli šele v lanskem letu, letos pa so se že pokazali prvi rezultati,« pra i učitelj in mentor krožka Anton Perko. Mirnopečani so bili letos že na osmih večjih tekmovanjih. Na občinskem tekmovanju je pri mlajših pionirkah zmagala Erika Zupančič, pri starejših pionirkah pa Nataša Runik. Osvojili so drugo mesto na dolenjskem prvenstvu, na republiškem tekmovanju v Radencih pa so ekipno osvojili 6. mesto. Že naslednje leto bo osnovna šola v Mimi Peči gostiteljica najboljših šahi-stov Slovenije. J. P. \ 1 ERIKA ŠAHOVSKI UP — Erika Zupančič je pričela igrati šah šele v letošnjem letu. Kot petošotka je na občinskem tekmovanju edina nastopila v vseh kategorijah in postala absolutna prvakinja (na sliki desno). (Foto; J. Pavlin) BREŽICE — Vladimir Kevo lahko že pri dvaindvajsetih letih mimo reče, da je več kot polovico svojega živfjeiga posvetil atletiki. Kot rojen Brežičan se je pri 10 letih vkjjučtt v atletski klub in začel trenirati pri vodilnem možu brežiške atletike — Leopoldu Rovanu. V začetku je nastopal v mnogoboju, pozneje se je oprijel meta krogle in diska ter končno pristal pri metu kladiva. CM 27. mgja je slovenski rekorder v tej disciplini, saj je z dajjavo 60,30 metra premagal dosedanji, že 26 let stari rekord v naši republiki. Športna pot Vladimirja Keva se seveda ni začela s tem razultatom in prav gotovo se pri njem tudi ne bo končala. Pot v atletiko se mu je odprla, ko je v tretjem razredu OS na občinskem tekmovanju zmagal v skoku v daljavo. Leta 1983 je osvojil tri zlate in eno srebrno medaljo na pionirskem prvenstvu in bil izbran za najboljšega pioniija v Sloveniji. Po tem uspehu je RETELJ IN STOKANOVIČ V DVEH FINALIH NOVO MESTO — Minuli vikend je bil na teniških igriščih v Portovaldu prvi letošnji posamični klubski turnir za pionirje in mladince. Rezultati — mlajši pionirji, polfinale: Hajnšek — Fabjan 6:9, M. Retelj — Janžekovič 6 J), 6:1; finale: Fabjan - Retelj 0:6,0:6; starejši pioniiji, polfinale: M. Stokanovič — Stevanovič 6:1,6:1, M. Retelj — M. Sadek 6:1,4:6,6:3; finale: Stokanovič — Retelj 6:3, 6:2L; mladinci, polfinale: G. Lubej — Erak 6:1, 6:2, M. Stokanovič — Spfler 6:1,0:6,6:2; finale: Stokanovič — Lubej 4:6,3:6. PODBOČJE PRESENETLJIVO ZMAGUJE PODBOČJE — V teku je tekmovnje za slovenski košarkarski pokal, v katerem je bilo prejšnji teden odigrano že četrto kolo. Največje presenečenje v tem tekmovanju predstavlja ekipa KK Podbočje, kije v prvem kolu premagala ekipo KK Brežice z rezultatom 93:66, v drugem kolu ekipo KK Trebnje 93:73, v tretjem kolu ekipo KK Idrije (in sicer 3. v I. ŠKL) z rezultatom 85:81 in KK Medvode(5. v I. SKL) z rezultatom 89 : 87 ter se tako uvrstila v četrtfinale tega tekmovanja, kjer jo čaka v petek ob 20.30 v dvorani OS Podboje ekipa KK Triglav iz Kranja, z novim članom 1. B košarkaške lige. V MAJU KASTELIC NOVO MESTO — ŠK GIP Pionir iz Novega mesto je tudi maja pripravil redni mesečni hitropoteni klubski turnir. Zmagal je Marjan Kastelic, kije zbral 10 točk, sledijo pa: Pucelj 8,5, Milič 8, Luzar 6, itd. bil štiri leto reprezentant Slovenije v metu krogle in diska. »Kladiv divo sem začel metati pred štirimi leti, za kar ima največ zaslug Krešo Račič, za katerega menim, da je ob mojem tre-neiju Matjanu Ogorevcu edini pravi trener za kladivo v Jugoslaviji. Pred tremi leti sem vrgel jugoslovanski mladinski rekord (56,18 m) in se uvrstil v državno reprezentanco na balkaniado. Nato so prišli vojaki in po prihodu iz JLA sem potreboval kar celo leto trdega dela, da sem spet prišel v tako formo, kot sem jo imel prej,« se spominja Vladimir. Že tri leto trenira po načrtih Anatolija Bondarčuka, ki je tudi trener svetovnega rekorderja v metu kladiva. Letos se bo Vladimir odzval povabilu Bondarčuka na posebne priprave v Kijev. Ni težko opaziti, da ima Kevo še zmeraj Mladi atleti domov s petimi medaljami Uspeh Šentjernejčanov na srečanju v Trbižu ŠENTJERNEJ — Skupina petnajstih atletov in atletinj iz šentjemejske osnovne šole je minuli vikend zastopala barve AK Novo mesto na tradicionalnem pionirskem atletskem tekmovanju treh dežel v Trbižu. Mladi Šentjemejčani so se imenitno odrezali, saj so se domov vrnili s kar petimi medaljami. Mlajši pionir Kuharje zmagal v skoku v višino s 167 centimetri, medtem ko je bila Sinkovčeva v tej disciplini s 152 cm druga. Prav tako je drugo mesto zasedel Tomič v teku na 600 metrov z rezultatom 1:40, s 496 centimetri pa je bil drugi tudi mlajši pionir Kuhar v skoku v daljino. Za peto šentjemejsko medaljo je poskrbel Vavpič, najmlajši pionir, kije skočil v daljino 414 cm in zasedel tretje mesto. Dodajmo še, da je v Trbižu nastopilo kar 22 ekip iz Slovenije, Koroške in Furlanije — Julijske krajine. nekoliko slabo vest, ker je z letošnjim letom zapustil brežiški klub in se pridružil Olimpiji. »Težko mi je, ker vem, da so v domačem klubu toliko vložili v moj uspeh. Toda Brežice so revne in tok je tudi atletski klub, zato se mi zdi škoda, da bi moj program požrl večino denarja brežiškim atletom,« se še vedno opravičuje, čeprav ga njegovi brežiški kolegi gotovo razumejo. Vladimir Kevo trenira dvakrat na dan. Izračunal si je, da bo letos pri tem dvignil za mimo nadaljevanje prvenstva. To pa seveda ne more biti opravičilo za slabe igre v zadnjih dveh kolih, ko so prejeli kar sedem zadetkov, dali pa nobenega. V nedeljo jih je v Žalcu kar s 40 odpravil Partizan Hmezad, ki sije s tem krepko popravil možnosti v boju za obstanek. Po prvem polčasu sicer ni kazalo na katastrofo ela-novcev, toda v nadaljevanju so jim gostitelji nasuli v mrežo še tri zadetke, tako da so Novomeščani znova zdrknili po lestvici navzdol. Po odigranem 24. kolu so tako na 8. mestu s 23 točkami, do njbolj ogroženih ekip Stola Virtus, Mure in Partizana Hmezad pa jih ločijo še velike tri točke. V nedeljskem predzadnjem kolu igrajo ela-novci doma s Stolom Virtusom. Še postava Elana, kije v nedeljo klonila v Žalcu: Rus, V. Primc, S. Mesojedec, Kobe, Božovič, B. Mesojedec, Dujakovič, A. Primc, Platovšek, Pavlin, Gabrič. ZDOVC PRVI IN DRUGI OSEK — Lenarški Mototurist je minulo nedeljo pripravil dirko za republiško prvenstvo v motokrosu v razredih do 125 m 250 kubikov. Nastopilo je preko 60 dirkačev, dirka pa je minila ob premoči brežiških tekmovalcev. Dirko do 125 ccm je namreč dobil Marjan Zdovc, ekipno pa so bile Brežice prav tako prve, medtem ko je bil v dirki do 250 ccm Zdovc drugi, zato pa Brežičani ekipne zmage tudi tokrat niso prepustili nikomur. Izčrpanost preprečila pot v finale Slovenski časnikarji zamenjali peresa za _________loparje___________ MARIBOR - Minuli petek in soboto so bili mariborski časnikarji gostitelji 4. odprtega prvenstva novinarjev Slovenije v tenisu, ki je potekalo na igriščih teniškega parka ŽTK Železničar na Taboru. Prav nič novega ni prineslo letošnje meijenje moči, premoč časnikarjev in časnikark mariborskega Večera je bila tudi tokrat očitna, saj so pobrali prav vsa prva mesto. In delež dolenjskega zastopstva? V posamični konkurenci je v kategoriji do 45 let Bojan Budja izpadel v prvem kolu proti kasnejšemu polfinalistu Milovanoviču, za Slavka Dokla pa je bilo v kategoriji nad 45 let tekmovanja konec v drugem kolu. Veliko boli ša pa je bila dolenjska bera v dvojica: Dolenjsko-štajerska kombinacija Bu ja (Dol. list) — Predan (Večer) je prvem kolu premagala dvojico mar borskega radia, nato v četrtfinalu dri go dolenjsko-štojersko kombinati Dokl — Mencinger, bila pa je tudi i pragu uspeha v polfinalu. Pri rezultatu 8:8 sto namreč v tie breaku zaradi izčrpanosti predala dvoboj večerovce-ma Lorenciju in Baumanu. Sicer pa poglejmo izide finalnih obračunov — moški do 45 let: Mencinger (Večer) — Jagodnik (Radio Maribor) 6:3, 4:6, 6:3; nad 45 let: Fric — Kancler (oba Večer) 6:1, 6:1; ženske: Zvonar (7D) — Snežič (Večer) 9:4; dvojice: Kancler, Fric — Lorenci, Bauman (vsi Večer)' 9:4. Maščevanje večerovcem so slovenski in predvsem dolenjski časnikarji napovedali na jesenskem ekipnem prvenstvu za pokal Dolenjskega listo v Novem mestu. IKAR DVAKRAT ČETRTI LJUTOMER — Na veliki kasaški prireditvi, kije bila minulo nedeljo na hipodromu v Ljutomeru, sta po daljšem času znova na domači tekmi nastopila Ikar in Drago Les iz Šentjerneja. V osrednji točki za Veliko nagrado Ljutomera, na kateri je nastopilo sedem to čas najboljših slovenskih konj, je Ikar v obeh tekih zasedel četrto mesto, zmaga pa je pripadla As kanu Bs Perm Crnkovičem z Brda. Dodajmo še, da je v dirki za 3 do 5-letne kasače Dimbo s Krčanom Marsom zasedel drugo mesto. USPEH KRKINIH MLADINCEV NOVO MESTO — Mlajši mladinci KD Krka so minulo nedeljo nastopili na tradicionalni memorialni dirki »Giorgio Ianiss« v Italiji in se imenitno odrezali v konkurenci kar 130 kolesarjev iz treh držav. Uroš Mum je namreč skozi cilj pripe- fikacije na letečih in gorskih ciljih, tako da je v ekipnem seštevku ekipa mlajših mladincev Krke zasedla prvo mesto. Vladimir Kevo okrog 1.100 ton in opravil okoli 6.000 metov kladiva. Za letošnje leto ima še dva velika cilja: rad bi dobil republiško prvenstvo in se uvrstil med prve tri v državi. V prihodnjih treh letih računa na državni rekord 72 metrov, kar je že daljava, ki bi mu odprla pot tudi v mednarodne vode. B. DUŠIČ NOVOMEŠČANI DRUGI LJUBLJANA — Minule dni je bilo v Ljubljani letošnje ekipno hitropotezno šahovsko prvenstvo Slovenije, na katerem je nastopilo 23 ekip. Odigranih je bilo 11 kol po švicarskem sistemu, šahisti GIP Pionirja pa so zasedli imenitno drugo mesto. Vrstni red: l.Vrhnikal 19,2. GIP Pionir I 16, 3. Domžale I 15, 4. Slovenj Gradec 14, 5. Murka Lesce 14, 6. Velenje 14, 7. Kočevje 13,8. do 13. mesto GIP Pionir II 12, itd. Za novomeško prvo ekipo so igrali Šifrer, Čepon, Kastelic, Pucelj in Istenič, za drugo pa Milič, Picek, Božovič in Lončarevič. Še o ponarejanju podpisov ino dvojni morali Bivše vodstvo RK Sevnica odgovarja tajniku ZTKO B. Bizjaku SEVNICA — Na članek »Podpis je bil ponarejen«, objavljen 24. maja, so reagirali prizadeti bivši funkcionarji sevniškega rokometnega kluba Franc Sotošek, Franc Špan in Edo Rauter. Ti ne soglašajo z interpretacijo razpleta afere ob odhodu mladih sevniških rokometašev v Radeče, kakor jo je podal tajnik sevniške ZTKO Borut Bizjak: »Komisija za zaščito zakonitosti pri RZS je ugotovila, da so bile izpisnice sevniških rokometašev za prestop v drug klub na njihovo željo pravilno izdane. Sami so se odločili, da prestopijo k RK Radeče, kamor je odšel tudi njihov trener Franc Špan. Ves nadaljnji registradjsksi potek vodi klub, v katerega igralci prestopajo, v spornem primeru torej Radeče. Tega pa tajnik ZTKO Sevnica očitno ne ve ali noče vedeti, sicer ne bi izjavil, da je podpis na prijavi za novo registracijo njegovega sina veijetno ponaredilo bivše vodstvo RK Sevnica. Vsi ostali igralci so bili pravilno registrirani v prestopnem roku, razveljavili so le tekme, ki jih je igral Bizjakov sin. V nekaterih članskih tekmah so v jesenskem delu prvenstva igrali tudi sporni rokometaši, vendar so kljub pritožbam te tekme bile registrirane z doseženim rezulta- tom, kar dokazuje, daje bito registracija ostalih pravilna. Prav to dejstvo pa nas navaja na ugotovitev, daje Borut Bizjak človek z dvojno moralo, ko na eni strani dovoljuje sinu igrati za RK Radeče, po drugi pa dokazuje nepravilen podpis na njegovi pristopni izjavi. Veijetno je znano, da soJbili Španovi varovanci v letu 1988 slovenski pionirski prvaki, lani pa je Špan s pioniiji letnika 1974 dosegel 3. mesto na republiškem prvenstvu. Prav ti fantje so letos osvojili naslov kadetskega prvaka Slovenije, vendar za RK Radeče. Od 8. do 10. junija se bodo tako potegovali za čim boljšo uvrstitev na državnem kadetskem prvenstvu. Ali ti uspehi ne dokazujejo, daje bil predloženi program bivšega vodstva RK Sevnica pravilen?« se vprašuje bivši predsednik RK Sevnica Franc Sotošek. P. P. Franc Sotošek St. 23 (2129) 7. junija 1990 I I 13 pisma in odmevi Ponovno o razočaranju v Prilipah Odgovor organizatorjev Oglašamo se na pisanje Majde Luzar v Dolenjskem listu 31. maja, ker želimo vaše bralce uradno seznaniti s potekom tekmovanj v motokrosu v Prilipah 27. maja. Tekmovanje se je v celoti odvijalo po predvidenem umiku in na osnovi pravilnikov. Trditve Lužarjeve v zvezi s tekmovanjem v pionirskem prvenstvu v razredu do 60 ccm niso točne. Sodnik je pred začetkom starta zares stal na progi, saj je nadzoroval pravilen start tekmovalcev. Takoj po startu se je umaknil za trak, kar so potrdili tudi drugi sodniki na ste- zi. Predstavnik AMD FAM Lukovica, kije vložil protest, je bil prisoten na seji žirije in na odločitev ni imel pripomb. Vemo, da se tudi vrhunskim tekmovalcem posrečijo »izleti« zunaj tekmovalne steze. Višina zneska ob predložitvi protesta pa ie določena na osnovi dodatka pravilnika za motokros za leto 1990. Tudi »sporni« tekmovalec je dobil pokal za svoje drugo mesto. Kar se tiče drugega protesta, ki gaje vložil predstavnik AMD FAM Lukovica na zahtevo staršev tekmovalca tega društva, pa bi radi pojasnili, da so bile meritve prostornine obeh motoijev opravljene strokovno. Ugotovljeno je bilo, da prostornina spornih motoijev presega dovoljeno mejo. Tudi še natančnejše poznejše meritve so pokazale, da je bila prvotna ugotovitev pravilna. Lužarjevi in ostalim »strokovnjakom« želimo pojasniti, daje potrebno pri opravljanju meritve prostornine tudi odpiranje motorja, pri čemer se uporablja izvijač in še kako orodje. Imena članov žirije gledalcem niso ostala skrivnost, saj so bila objavljena po ozvočenju ob otvoritvi uradnega dela tekmovanja. Sicer pa je od vseh predstavnikov dništev in žinje ob zaključku tekmovanja organizator prejel pohvalo za odlično in varno organizirano tekmovanje, saj ni bilo poškodb tekmovalcev. Z Lužarjevo pa v sredstvih javnega obveščanja ne mislimo več polemizirati, saj ni strokovnjak na tem področju in ji ne gre zameriti napačnega razlagaja tekmovanja. Vsem, ki nameravajo v bodoče obveščati javnost s tekmovanj, pa svetujemo, da dobijo tudi izjavo organizatorjev oz. tistih, ki so uradno pristojni za dajanje izjav. Z napačnimi informacijami se namreč izničita prostovoljno delo in trud organizatorjev ter škoduje tekmovalcem in športu v celoti. Mladi tekmovalci, njihovi starši oz. sorodniki pa se bodo morali navaditi zmage in poraze prenašati športno ter s tem prispevati h kvalitetni vzgoji vrhunskih športnikov in pravilnemu odnosu do Športa. Za Avto-moto društvo Brežice: IVAN ZAJC (direktor dirke) IVAN PLOHL (predsednik športne sekcije) MARTIN KOLAR (sekretar AMD) NAJBOLJŠE V PARTIJO RIBNICA — Šele te dni smo zvedeli tole zanimivost: Pred leti so imeli vojaške vaje v ribniški občini Že po ustaljeni praksi so po takih vajah predlagali za sprejem v ZK najprizadevnejše in najboljše vojake. Ko so na sestanku enote predlagali za sprejem tistega, ki se je najbolj odlikoval na vaji jim je ta odgovoril■ — Oprostite, ne morem v ZK, sem župnik. P-c Zakaj politika predpisuje predmetnik? Odprto pismo Še do včeraj nedotakljiv predmet »Obramba in zaščita« bo čez nekaj dni odšel v zgodovino, skupaj z obdobjem enopartijske države, kije obvladovala vse pore življenja, tudi šolstvo. Obramboslovci smo si enotni — ni mogoče posodobiti nečesa, kar je potrebno v temelju spremeniti ali zavreči. Vendar se bojimo, da bodo ob velikem hrupu in žvenketu polomljenega poteptane tudi nekatere vredne stvari, ki niso še niti zaživele. Tu mislimo predvsem na nov predmet, ki bi ga naj uvedli naslednje šolsko leto v srednje šole z nazivom »Obramboslovje« z vsebinami kulture miru in nenasilja. V predmetu uveljavljamo resnično strokovna (in "ne politična) načela z obravnavanjem varnostne in mirovne problematike posameznika (današnjega srednješolstva) in družbe. Nikakor ne moremo razumeti direktorja Zavoda za šolstvo, dr. Srečka Zakrajška, ki odločno nasprotuje uvedbi tega predmeta. Prepričan je, da je varnost vojaška zadeva in zato ne sodi v šolo. Upamo, da bo strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje še enkrat pretehtal svojo odločitev, da koncepta novega predmeta ne bo le bežno prelistal, temveč ga bo tudi pregledal in prebral. Sprašujemo strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, kako to, da ni upošteval dela pri novem predmetu in gaje brez obrazložitve zavrgel. Obramboslovci, ki smo šli skozi študijski proces FSPN, katedre za obramboslovje, poučujemo in vzgajamo srednješolce z obramboslovnimi vsebinami, ki daleč presegajo veljavni učni načrt. Aktualizirali smo vsebine na različne oblike ogrožanja varnosti posameznika, družbe in narave, učenci se učijo, kako ravnati z nevarnimi snovmi, kako pravilno reagirati ob naravnih in drugih nesrečah (te so bile in bodo), usposabljajo se' z osnovami samozaščitnih postopkov in ravnanju ter nudenju prve pomoči, za osebno in kolektivno zaščito ob ogrožanju (svoje) lastne varnosti in varnosti svojega okolja. Ni nas obremenjeval zastarel učbenik, navodila za izvedbo novosti v učnem načrtu smo dobili na vsakoletnih seminarjih, ki jih je organiziral Zavod za šolstvo, strokovno smo se usposabljali v okviru permanentnega izobraževanja, ki ga je organizirala katedra za obramboslovje na FSPN. Znanje, ki smo ga diplomirani obramboslovci dobili skozi štiriletni študij, nam tudi omogoča suvereno podajanje vsebin kulture miru in nenasilja. Učitelji, ki pozriamo današnjega dijaka, se bojimo vrzeli, ki bo nastala ob pomanjkanju znanja na področju obrambno-vamostne problematike. Eden redkih interdisciplinarnih predmetov v srednji šoli ne sme iz učnih predmetnikov. To bi omejilo današnjega srednješolca in bodočega delavca, ki se ne bi znal kritično odzvati na razne oblike nasilja, kriminala in ogrožanja v naravi m družbi. Iztekajo se zadnji dnevi šolskega leta, ni več niti treh mesecev pred pričetkom pouka, nas, učitelje Obrambe in zaščite šolski uradniki mečejo iz srednjih šol. Zdi se, daje končno prišel čas, da vsak opravlja tisto delo, za katerega seje šolal (ali pa morda tudi ne?) in kaj naj ne bi prevladala politika šolskih uradnikov nad obramboslovjem, nad stroko. Ali pa naj relativno mladim, fakultetno izobraženim strokovnjakom ponudijo nov poklic, s katerim se bomo lahko zaposlili v novi »boljši« družbi. Če je padel politični sistem, v katerem smo končali študij obramboslovja, to ne pomeni, da v parlamentarnem sistemu ne bo potrebna varnostna kultura. Ali pa boste morda odprli nov študij, ki bo učil nove študente enakih vsebin (ovirih ogrožanja v naravi in družbi, ki so bili, so in bodo še naprej prisotni v vsakodnevnem življenju), kot smo se jih učili na obramboslovju mi? AKTIV UČITELJEV OBRAMBE IN ZAŠČITE DOLENJSKE IN POSAVJA Malo drugače o novi aferi Krupa Pri ogledu na kraju samem človek še zdaleč ne dobi katastrofalnega vtisa Reka Krupa ponovno (Dolenjski list 17. maja) vznemirja Belo krajino, pa ne zaradi visoke vsebnosti PCB, za katero je malo komu kaj mar, ampak zaradi zagrešenih gradbenih posegov v prostor okoli njenega izvira. Ker sem že dolgo zainteresiran za vse, kar se dogaja okoli belokranjskih rek in v njih, sem se minuli teden šel sam prepričat, atije zasut izvir Krupe res nova nesreča, afera, popolno izmaličenje kraja, barbarstvo in še kaj. Večkrat sem bil pri izviru, ogledoval in primerjal, kaj seje pravzaprav zgodilo, in nisem dobil tako katastrofalnega vtisa, kot je opisano v Dolenjskem listu. Pogovarjal sem se z graditeljem, mladim Matjažem Pušem, z novinarko, ki jo že dolgo poznam in zelo cenim, s krajani iz krajevne skupnosti Stranska vas, kamor sodi tudi območje izvira, in bi rad zapisal svoje mnenje. V začetku leta 1987je prejšnji lastnik posesti, Milan Jurejevčič s Krupe, dobil od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta strokovno mnenje o možnih posegih v zaščiteni prostor. V mnenju je priporočena adaptacija in ohranitev objektov (hiša, kozolec) ter neoporečna sanacija in prenova funkcionalnih objektov (mlina, žage, hidroelektrarne); stare hleve, pod in svinjake pa bi bilo treba odstraniti. Stari lastnik se ni misli baviti s tem, ampak je želel vse skupaj prodati. Sam se na osnovi mnenja Zavoda ne bi nikdar odločil kupiti mačka v Žaklju in bi najprej iskal dovoljenje za adaptacijo oz. sanacijo. No, Jakob Puš iz okolice Litije je sklepal drugače. Kupil je posest, da bi obnovil gospodarsko dejavnost pri izviru Krupe. Potem je storil še drugo napako, saj si za svoje ideje in programe ni priskrbel ustrezne dokumentacije, ampak je s sinom Matjažem začel delati in graditi po svoji glavi. Dela so tekla več kot dve leti, ne da bi pristojni organi iz Črnomlja in Novega mesta kaj vedeli. Tačas so Puševi obnovili jez na prednji strani z naravnim kamnom, nekoliko so odvignili krono jezu z armiranim betonskim zidom, kar pa kasneje, ko se bo voda prelivala čez, ne bo vidno. Na pregradi pri bodoči hidroelektrarni sta dve veliki odprtini in ena ožja zapornica. Ko bo vse to nared in zaprto, se bo voda Krupe v hidro-akumulaciji ali jezeru dvignila vsaj za en meter in bo slika izvira Krupe povsem drugačna, kot je danes. Stavba za žago je obnovljena v sta- stilu, obita z deskami, le nosilni elementi so iz betona. Menim, , da popolnoma ustreza okolju. Pod žago je vse nared za postavitev elektrogeneratorja, NEMO ŽE DESETIČ OB KRKI VEL. MALENCE — Taborniki iz zahodnonemškega Attendoma bodo letos že desetič taborili na travniku Turističnega društva Vel. Malence ob Krki. Njihov vodja Helmut Epe je objavil v časopisu Sauerlaitd Kurir in še v dveh drugih časnikih zapis z naslovom Počitnice v Jugoslaviji — igre in zabava na bregovih Krke za mladino. Mlade od 13. do 17. leta vabi za poletje 1990 na pustolovščine. Na oglas se je prijavilo približno 40 tabornikov, ki se pripeljejo 14. junija za 3 tedne. Kuhali si bodo in se oskrbovali sami. B. HORVATIČ Slovenila L Moja dežela. Težišče dela na usposabljanju Občinska konferenca ZRVS v Sevnici izvolila tudi novo vodstvo Krajevne organizacije Zveze i ih vojaških starešin (ZRVS) v : rezervnih vojaških starešin (ŽRVS) v Bošta-nju, Krmelju ali v Sevnici še vedno ne skrbijo dovolj za usposabljanje svojih članov, kakor so pričakovali v vodstvu občinske organizacije ZRVS v Sevnici pred leti, ko so se odločili za njihovo ustanovitev. Tako so lahko tudi na nedavni občinski konferenci ZRVS le ugotovili, da sta organizator usposabljanja še zmeraj občinski odbor ZRVS oz. njegova komisija za vojaško in idejnopolitično usposaoljanje. Med 349 člani morajo obvezno sodelovati na usposabljanju 239 starešin. Za te so pripravljali tudi nove prijeme oz. oblike usposabljanja, od orientacijskih pohodov pa do raznih preizkusov telesnih in drugih sposobnosti, seveda tudi v streljanju itd. Pregled ocen izpolnjenih testov, ki so zajeli vprašanja iz splošno vojaškega, vojaško strokovnega, idejnopolitičnega in varnostnega pouka, pa tudi preizkus v streljanju sicer dajejo zelo ugodno podobo uspodobljenosti starešin. Nekoliko manj pa je zadovoljstva zaradi udeležbe v raznih oblikah usposabljanja, ki seje ustalila med 60 in 70 odstotki. Nobene oblike usposabljanja se ni udeležilo iz neupravičenih razlogov samo 23 starešin. Usposabljanje v letu 1990 pa kaže slabšo udeležbo. Pičlo je tudi zanimanje starešin za ekskurzije, spoznavanje tradicij JLA zaradi slabih gmotnih razmer organizacije in članstva. Težišče dela OK ZRVS bo tudi poslej, v političnem in strankarskem pluralizmu, na usposabljanju članstva. ZRVS je strokovna organizacija in se ne bo povezovala ali vključevala v nobeno stranko. Do programov strank se bo sevniška ZRVS opredeljevala le v točkah, ki se nanašajo na stroko, ki jo obravnava ta organizacija. Ob vseh teh za kasneje pa so odprte možnosti za postavitev še enega. Če spregledamo storjene napake dokumentacijske narave, moramo Puše-vim priznati podjetnost, iznajdljivost, vztrajnost, pogum in še kaj pri obnovi gospodarske dejavnosti na Krupi. Koliko je zapuščenih jezov in mlinov ob Krupi, Lahinji in Kolpi, kjer bi se dalo postaviti majhne hidroelektrarne, samo Puševih manjka in tistih pri oblasti, ki bi morali načrtovati, podpirati in gmotno podpreti gradnjo elektrarn! Zahodna stran ob izviru in sam izvir Krupe sta nedotaknjena. Mogočna bela stena na*severu stoji, vse je kot prej. Izvir Krupe ni zasut, ko bo pa jezero dobi- lo novo podobo, bo še lepšč. Tisto, kar je od gradbenih posegov najbolj sporno, je ob vzhodni strani izvira Krupe. To je cesta, ki vodi od asfalta pri vasi Krupa do žage, ki jo je mladi Puš mo- goče malo preveč razširil zaradi kamionov, ki bodo vozili les. Cesto bo treba zakoličiti, bregove poravnati in ozeleniti, narava pa bo hitro naredila svoje. Največji greh Matjaža Puša je, da je pod starimi svinjaki in proti izviru oz. Krupi na prejšnje močvirno zemljišče (in nekaj v strugo) navozil kamen in zemljo ter napravil prostrano planjavo, katere brežina delno seže tudi v Krupo. Ko bo vse dokončno urejeno, bo mogoče še lepše, kot je bilo nekdaj. Matjaž Puš zdaj nadaljuje delo, ki ga je začel njegov oče. Moral bo iskati vse potrebne papirje, da bi lahko delo nadaljeval in pognal žago in hidroelektrarno. To ga bo precej stalo, vendar upam, da ne bo vrgel krampa v Krupo. Verjamem, da se bo še vse uredilo na zadovoljiv način. Inž. IGOR JUGOVIČ Zagreb 3I • m VABILO V MIRNO PEČ Predsedstvo in izvršni odbor Društva invalidov Novo mesto vabita vse svoje člane, meščane in druge občane na družabno srečanje, ki bo ob prazniku društva v soboto, 23. junija, ob 10. uri v Mirni Peči. Prevoz iz Novega mesta bo organiziran, prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Kidričevem trgu 3 do 23. junija. Tam so na voljo tudi druge informacije. Vabljeni! BORCI TANKOVSKE BRIGADE KRANJ — Odbor skupnosti borcev II. tankovske brigade, ustanovljene v ZSSR, vljudno prosi borce te enote, naj mu sporoče svoje natančne naslove. Tako bi vsaj približno vedel, koliko bo teh borcev na proslavi skupnosti, ki bo 12. julija letos v vojašnici Franceta Prešerna v Kranju na Cesti JLA. Naslove naj borci sporoče na tale naslov: Odbor skupnosti borcev II. TB, Snedičeva 12, Kokrica —i Kranj, ali na telefonsko številko (064) | DO KDAJ PO STAREM? V Črnomlju si že dlje časa želimo, dj111 bi dobili kabelsko televizijo, ki dani Vf KRAMBERGERJEVA ZVEZDA UGAŠA — Od nastopov utrujeni bivši kandidat za predsednika Ivan Kramberger se spet vozi po Sloveniji, se zahvaljuje volilcem za glasove, ki so mu jih prisodili, in kritizira novo oblast. Poslušalcev ni toliko, kot smo jih bili vajeni iz predvolilnih nastopov. V četrtek popoldan je bilo na novomeškem trgu le nekaj več ljudi kot običajno. Ivan je vseeno povedal, kar mu je ležalo na duši, potem pa je poskrbel za prodajo svojih novih in starih knjig. Prodija je tekla kar iz kombija, posebnega zanimanja pa pri Dolenjcih ni bilo. (Foto: J. Pavlin) spada že v vsakdanje življenje. Vendi $ je pri nas iskrica upanja ugasnila, i preden seje prižgala. Iniciativni odbfl j® ki je bil očitno določen po direktivi, i *' prišel dlje od tega, da je razposlal anki23 to. Ne čutijo se niti toliko odgovorne, d *u bi seznanili širšo javnost z rezultati ai j kete. Da ne govorim o tem, da bi poni ® dili različne možnosti tistim, ki bi ! ** kljub visoki ceni odločili za kabelsko ti “f levizijo. Več kot očitno je, da jim . * marketing neznan. ?> Ja Nima smisla izgubljati besed, kak.šr ® pridobitev bi pomenila kabelska TV i kraj, kjer je kulturno življenje na tlel ® Toliko večja graja zato velja iniciati' ,n< nemu odboru, v katerem so se, ne p svoji krivdi, znašli ljudje, ki za tovrstfl delo niso zainteresirani. ! M. SIMČWj“ ct m Kritizerskemu poročanju na rob Še enkrat ugovarjam, in to zaradi ljudi, ki niso zaslužili take enostranske kritik •* — Teden cvička sodniku za prekrške, metliški Vigredi pa turistični nagelj |šj DOMAČE TRNJE • Mnogi želijo priti na konja tako, da vse okrog sebe proglašajo za osle. • Težko je razbremeniti gospodarstvo, če so na njem uteži politike. • Samo zamislite si, kaj bi bilo, če bi troti v čebelnjaku imeli tolikšno vlogo, kot v ekonomski politiki M. BRADAČ Resje tako, kot pravijo, da se z novi-naijem Milovanom Dimitričem ni vredno bosti, saj je pri svojem pisarjenju nedojemljiv za argumente drugih. Zato je bolj ali manj nesmiselno, da bi mu resno odgovarjal. Tako in tako sem se v pismih bralcev oglasil le zato, da bi se postavil v bran vinogradnikov, organtza-torjev Tedna dolenjskega cvička, ki si zaradi nekaj senčnih strani prireditve nikakor niso zaslužili takega javnega kritizerstva, in to izpod peresa novinarja, ki ga novinarski kodeks še posebej zavezuje, da mora pisati objektivno in pošteno, ne tiščoč v ospredje svojo morebitno osebno prizadetost ali izkušnjo. Menim celo, daje to Dimitričevo enostransko pisanje zrelo za častno razsodišče pri Društvu novinaijev Slovenije in v tem odgovoru bom skušal še dodatno utemeljiti, zakaj. Milanu Dimitriču prireditve ni uspelo preprečiti, saj je bil prepozen, uspelo pa mu je, da je organizatorjem v sivo prebarval nekaj las. Se nekaj dodatnih pa bo avtor tega prispevka dobil danes dopoldan, ko bo zaradi prireditve sedel pri občinskem sodniku za prekrške. Ponovno naj zapišem, da bi prireditev na trgu morali vsi odgovorni preprečiti že pred tremi meseci, ko je nastajala, ne pa, da so se tudi delavci občine ustrašili groženj in pritiskov Dimitriča in izdali dovoljenje, ki v mnogočem celo prepoveduje prireditev. Kako naj bo Teden dolenjskega cvička brez glasbe in hrupa? To, kar Dimitriču ni steklo med prireditvijo, mu je v celoti uspelo po njej. Izrabil je možnost napada in grdenja te prireditve prek Dela in Dela Plus ter tej prireditvi posvetil nevetjetno veliko vrst, čeprav za Novo mesto kot dopisnik sploh ni zadolžen. je v oddaji Zdravo Vigredi podelilo c Turistični nagelj. Štirinajst dni po Tednu dolenjskega cvička se je končala tudi Vigred v Metliki. Prireditvi sta si v marsičem podobni, upam pa si trditi, da smo Dolenjci šli celo malo naprej, kar zadeva kulturni in etnološki del prireditve. Naš glavni »adut« pa so še vedno naši vinogradniki, ki so v celoti pripravili prireditev, Vigred pa je tako gasilska, gostilniška in ne vem, čigava še. In Dimitrič je tej prireditvi posvetil natanko 5 pohvalnih vrstic, TV dopisništvo v Novem mestu, pa Sedaj, ko imamo novo oblast, organizatoiji prireditev na trgu moi sesti s predstavniki organov občine in pogovoriti o tem, kakšen Glavni trg: limo imeti. Že dobrih dvajset let se ti dimo, da bi temu mestu dali nekaj ži Ijenja. Doslej so nam pomagali; p takšnimi pritiski, kot smo peljali zadt prireditev, pa izgubljamo še posledt trohico veselja in entuziazma. Kaj h ko se zgodi, da na trgu poslej ne bo v ne Miklavža, ne specializiranih sejmi ne novoletno okrašenega trga in prir« tev na njem, ne drugih številnih priri tev. Seveda pa tudi Tedna dolenjske cvička ne. JANEZ PAVLI vodja in tajnik priredij Teden cvička 1& S HRUPOM TOVORNJAKA DELA NIMAM NIČ spremembah, so ugotovili na občinski konferenci ZRVS v Sevnici, pa bodo vendarle morali znova opredeliti, kaj je s članstvom, zakaj in koga usposabljajo. Trudili se bodo, da bosta vsebina in oblike usposabljanja privlačni za večino članstva. Vsekakor bodo skušali Sevni-čani na republiški ravni doseči, da se status ZRVS jasno opredeli v konceptu SLO in DS, da ne bo položaj organizacije tako kot doslej odvisen od razumevanja posameznikov. Na sevniški konferenci ZRVS so soglasno izvolili nov 9-članski občinski odbor ZRVS. Predsednik je Boris Stariha, sekretar pa dosedanji predsednik Edvard Žbogar. Novoizvoljeni predsednik Stariha je pozval predstavnika garnizije Cerklje, naj tudi oni prispevajo, da se bo JLA hitreje prilagajala pluralističnim tokovom v naši družbi. JANKO BLAS Čudovito je polemizirati z anonimnim gospodom B., ki me v 22. številki DL javno »obdeluje«, sam pa se pogumno skriva. Moralno, ni kaj! Ni mi jasno, kaj le imam jaz opraviti s hrupom Delovih tovornjakov, razen če ne velja pri nas srednjeveški albanski zakon, po katerem je vsak član hiše (kolektiva) odgovoren za vsako dejanje drugega člana te hiše oz. kolektiva. Prisrčna je dvojna morala gospoda B., ki pričakuje v svojem okolju ponoči idealno tišino, iti jo moti že vožnja tovornjaka, stanovalci drugega okolja pa niso upravičeni niti do znosnih razmer, temveč naj bi živeli v peklenskem hrupu npr. tednov cvička. Na Glavnem trguje ponoči že leta drugo raztovorno mesto za Delo (kot v Plavi laguni), tovornjaki ponoči na osem mest dovažajo mleko, jogurt itd., na tržnico dovažajo ponoči itd. pa, kolikor vem, se nad tem hrupom, ki je precej večji kot tisti, ki moti gospoda B., še nihče od nas stanovalcev ni pritožil, nad tedni cvička pa že, ker so precej bolj hrupni in moteči. Zato bi gospodu B. privoščil vsaj mesec dni bivanja na Glavnem trgu, za posladek pa še »samo nekaj dni« tedna cvička. Morda bi tudi v tem primeru gospod B. (ker ne vem za koga gre, je možno, da gre za istega človeka) fizično obračunal s kom, kot je z voznikom, kije pripeljal časopis v Piavo laguno, pa v kabini tovornjaka pred prihodom v naselje ni ugasil radia in je s tem motil nočni počitek. M. DIMITRIČ Novo mesto Met/iških fantov grob Megleni spomini na nedavno Vinsko vigred Pito se je strahovito. Obpetihpo-poldan sem videl že dosti pijanih deklet. Ena mi je pala pod noge, češ da jo lomi božjast, druga butnila vame in mi skoraj zvrnila merico na cesto. Ena je glasno pripovedovala, da so lahko vsi okoli slišali kako da je danes srečna. Bila je strahovito navdušena od vina, ljubezni in veselja. Sploh je bilo več lepih v ženskem kakor moškem spolu. Videl pa sem veliko moških s strašno širokimi usti ali pa z nerodnim, predebelim ali oglatim nosom. Vkljub silni pijanosti in vroči krvi mladih ljudi ni prišlo do hujšega pretepa, nobenega nereda. Ko ste prebrali te vrstice, vi zlobneži, ste prav gotovo, v svojih »žleht-nih« dušah pomislili, da gre za Vinsko vigred 90. Pa ni res in nikoli ne bo! Tako je o neki podgorski fešti pisal leta 1877 Janez Trdina. Vinska vigred pa je nekaj povsem drugega. Osnovni njen namen je nas. belokranjske domorodce, učiti kulturnega pitja, zalo na Vigredi prevladuje predvsem kulturno pitje. Tako pravijo, jaz ne vem, se ne spominjam najbolje. Žal mi je le to, da nikoli ne bom izvedel, kaj je temu vzrok, ali kulturno ali nekulturno pitje. Zanimivo je, da se v dnevih Vinske vigredi vsi nemudoma preobrazimo v amaterske enologe. Hodimo od Sanka do šanka in pokušamo to in ono vino. Kozarec držimo v rokah tako previdtio, kot da bi šlo za predmet iz najtanjšega in najdrago-cenejšega porcelana dinastije M ing. Potem vsebina kozarca splava po grlu in pogledamo sogovornika in kimamo z glavo. Kimajo vsi Sonce pa je vedno višje na obzorju in kmalu vedno nižje. Prej opisani obred zgublja svoj čar, postaja vedno bolj malomaren, dokler se povsem ne razblini Nenadoma s krvavim in precej tresočim se pogledom opaziš, kako kultni simbol prireditve — kozarec frfota kot steklena ptička po svobodnem belokranjskem nebu, dokler ne pristane na asfaltu enega od metliških trgov, kjer se razbije na tisoč koščkov. Takšnih frfotajočih steklenih ptičk je bilo na letošnji Vigredi najmanj 4000, kar je rezultat svetovne vrednosti Letos sem se spet prepričal, da je Vinska vigred najpopolnejši izum metliškega barbarogenija. Vigred je perpetuum mobile. Nič je ne more ustaviti Vedno je drugačna in hkrati vedno enaka. Fantastična in lepa Vigred je magnet in neizživeto upanje. Vinska vigred so sanje otrok it spomini starcev. Vinska vigred je umiranje na obroke. Brez vednosti organizacijskega odbora spisal stari vigrednik MATJAŽ RUS vir His tor iit te ;č por por-ilje-: te čne del, lavi vo-j na oče por-l — •64) iti al poni bi ;ko t jim akšr TVi tle Za razveljavitev volitev! Napredna narodna stranka centra, politične organizacije združene v Slovenski akciji (Komisija za človeške pravice republike Slovenije, Neodvisni sindikati, Ekološki zbor Slovenije) so v okviru boja kot bojkota informirali svetovno in jugoslovansko javnost; slovenski mediji naših pozivov in stališča po volitvau še niso objavili, zato se obračamo na člane in simpatizcije z različnimi oblikami, med drugim tudi s pismi. Ker nam ni bil cilj zgolj boj za oblast, ampak delo za ljudi in demokratično ureditev, kar smo dokazovali s svojimi akcijami od leta 1984, nam je bil onemogočen dostop do medijev in enakopravna udeležba na volitvah. Našemu bojkotu seje pridružilo 400.000 Slovencev, volilnih upravičencev, od 1.400.000. Model volitev na Slovenskem 1990 je pokazal svojo nedemokratičnost in politično nezrelost ter s tem vplival na razvoj demokracije tudi v sosednji republiki Hrvaški, kjer so bile ravno tako odrinjene določene organizacije in posamezniki, med njimi Dobroslav Paraga. Ni šlo za kroge volitev ali dva kroga volitev, ampak za kolobaijenje, kar obnavlja kandidaturo oseb iz politične preteklosti. Namesto eropske civilizacije pa se pojavlja na Slovenskem vir desnega in levega ekstremizma, to je hitlerizma in stalinizma po eni strani, po drugi pa apatičnost in borovničarstvo posameznikov na drugi strani. (Borovničani so ljudje, ki se borijo za krpice zemlje pri nabiranju borovnic). Vrhunec pa predstavja žalostna povolilna situacija. Zahtevamo ponovni predvolilni postopek in razveljavitev volitev. Napredna narodna stranka centra Podjetja in še en sindikat Razmišljanje o brezposelnosti in oblasti Kot posameznika me boli, pa ne sa-10, C m° mene, da je nova oblast zanemarila dani Velik sloj ljudi, kijih veže enaka nadlo-endi jja- Brezposelni smo in vsi vemo, da nas la, i °° še več. V preteklosti je bila to tabu tema ali pa nekaj sramotnega. Dostikrat so ljudi kaznovali z izgubo službe ank žaradi različnih pogledov na življenje, ne, d [adi zaradi vere m narodnosti. Velikokrat so bile ovire za službo neurejene družinske razmere, dostikrat otroci, no-i sečnost. Seveda so tudi ljudje, ki nočejo t delati ali pa se pri iskanju življenjskih dobrin zatečejo na kriva pota. Stara ?blast sije pred tem zatiskala oči, pred Javnostjo je prikazovala druge podatke ‘n imela birokratski Zavod za zaposlo-vanje in socialno službo. Kakšen je uspeh teh služb, je občutil skoraj vsak ciati’ [!ezaPosleni: le redki primeri so rešeni, ne p ^ranili so delavsko knjižico, vpisali v .tu kartoteke, povedali, naj se čez kak mesec oglasi. Mnogo štipendistov je po VlČl^končanem usmeijenem izobraževanju ■skalo zaposlitev za poklic, a je na kon-Cu našlo delo v čisto drugi dejavnosti, s priložnostnim delom na zemlji ali s solidarnostjo sorodnikov, prijateljev. Le redki prejemajo legalno podporo sklada za nezaposlene. Rdeči križ pri tem problemu le malo pomaga. Za nezaposlene največkrat zmanjka oblačil, čeprav se jih na RK veliko nabere. Zaradi pomanjkanja kadra in ustreznih skladišč romajo oblačila v predelavo. Nezaposlenih se bojijo zdravstvene ustanove. Ob vsem navedenem pozivam novo oblast in javnost, naj si s skupnimi močmi prizadevata ustanoviti nova podjetja z dejavnostmi, kijih zdaj kot sivo ekonomijo opravljajo nezaposleni. Zbiranje sekundarnih surovin, in naravnih sadežev, ročna dela in možnost, da lah- ko kmet ali podjetje (agrokombinat) zavaruje delavce tudi samo za nekaj dni | manj plačano delo in službo v tujem | kraju. Delavoljni brezposelni se preživljajo v sezonskem delu—o tem velja razmišljati. Seveda je treba brezposelne registrirati, da se ne bi mednje pomešali ljudje, ki bi se radi izognili davkom. V taki ekonomiji bi se lažje uveljavili tudi ne-zaposelni invalidi. Seveda pa ne sme nikogar začuditi, če se bo pojavil še en sindikat — sindikat nezaposlenih, neodvisen in drugačen od dosedanjih. DUŠAN JERČ \VL i redij ;a 19 10/0 ro- ti za igo- Ung. i po a in mce ma bred bolj 1 ne recej :ako arec svo-do •a od ia tisočih ii Vi-ultat » PRIMSKOVLM M Ovnik) Pri novi osnovni šoli ob krajevnem prazniku. (Foto; Vendarle teko ure hitreje Kaj je pred 22 leti pisalo v Tovarišu — KS pod vod-^ stvom Braneta Zadražnika — Zgodovina . keta 1968 sta Primskovo obiskala norija. V članku z naslovom Na Pri-I skovem teko ure počasi, objavljenem "• decembra 1968 v Tovarišu (predhod-pku ITD in Teleksa), je predstavljeno I nmskovo, kot sta ga videla Jože Šircelj a Egon Kaše pred 22 leti. Vsa ta leta do Pa se je na Primskovem marsikaj dodalo. Najbolj aktivni so bili tu zadnjih ®kaj let, ko je bil predsednik sveta KS mne Zadražnik. In rezultati teh atkivno-, ■' O odrezanosti krajanov od . “ uuiczanuMi luojauuv uu »SVeta«, akršna je bila pred 22 leti, ne moremo ** govoriti. Dejstvo, da je precej po- Razstava za učenje in življenje Razstava učil Didacta 90 v Baslu — Smeh — učenje — življenje kot osrednji moto prireditve — Grafoskop za v kovček in Pitagora v lesu — Nakup Mnogim, ki smo kakorkoli sodelovali pri izdaji knjige Petra Zalokarja Slovenija, te poznam?, je ljubljanska založba Orbital plačala ekskurzijo na razstavo učil Didacta 1990 v Baslu od 16. do 19. maja. Izletnik Celje pa seje tokrat izkazal z dobro organizacijo, dobrim strokovnim vodstvom in poskrbel za številne zanimivosti, ki smo si jih ogledali na poti. Na razstavi sem največ ur preživela v prostorih založbe Diesterweg zaradi izjemnih knjig, delovnih zvezkov, bogato ilustriranih učnih listov, zloženk in stavnic, pesmi in pravljic ter posebnih vaj za bogatenje besednega zaklada. Veliko gradiva je bilo tudi iz waldorfske šole. Vsepovsod pa osrednji moto letošnje Didacte: Lachen-Lemen-Leben (LLL). Učenje z veseljem, učenje s pozitivno naravnanostjo, učenje —odkrivanje in užitek. Torej: smeh — učenje — življenje. Pa vse to seveda ne izključuje trdega dela, vztrajnosti, marljivosti. Predšolski del razstave je bil eder. t.aj-bogatejših, veselih in zanimivih prostorov na Didacti 90. Za biologe — užitek! Toliko modelov človeškega telesa, organov vseh vrst, prerezov in delčkov, da bi učenci 7. r. z učitelji vred uživali pri pouku biologije. Oddelek z grafoskopi, s kamerami, z neštetimi modernimi pri- pomočki. Grafoskop z odlično povečavo se zapre kar v ročno torbo, s papirji in pisalnim priborom vred. Od vsega, kar sem videla na Didati 90, sem si prav tak grafoskop najbolj želela. A cene so izredno visoke. Za nekaj knjig in vaj besednega bogatenja, ki sem jih kupila, je »zginilo« čez 100 švicar- • VEROUK V ŠOLO?—Odločitev za krščansko vzgojo ali verouk je bila, je in mora ostati pravica starševin mladega človeka samega, a ker je Slovenija danes svetovnonazorsko in versko pluralna, je vsaka enosmerna idejnoizobrazbe-na vzgoja v skupnem programu nedopustna, nemoralna in nevzgoj-na... zato je tudi iz splošno kulturnih potreb normalno in prav, da v -izobra skupnem vzgojno-izobraževalnem delu, kjer je to smotrno, vključimo osnove naših korenin, ki so v osnovi krščanske in brez njih ni možen normalen odnos do naše in s tem tudi do evropske kulturne dediščine. (Dr. Peter Vencelj, predsednik republiškega komiteja za Vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo. S turizmom nad Valvasorja skih frankov (iz lastnega žepa, seveda). Geografski oddelek je bil prava paša za oči. Cene — nedostopne; tu in tam kak zemljevidek zastonj kot reklamni izvod. Za matematiko, npr., ogromno pripomočkov; celo Pitagorov izrek, narejen iz lesa. Vsak matematik bi ga lahko izdelal sam ali naročil pri mizaiju. Nasploh je bilo tako kot zmeraj na podobnih prireditvah: nove ideje, novo veselje do učenja in dela s šolarji. Privoščili smo si še pravo geografijo, biologijo, zgodovino, pedagogiko, ekologijo, tudi enologijo, kajti v petek in soboto smo si ogledali največje slapove v Evropi —na Renu blizu švicarsko-nemške meje. Poskusili smo renski rizling, obiskali Bodensko jezero z otočkom Mainau, kjer prav zdaj zorijo pomaranče in limone in cveto banane. Vmes je bilo veliko vrst drevja iz vsega sveta. V Ziirichu smo posedli pred velikim pedagogom J. H. Pestalozzijem, upodobljenim sredi parka. Omenila bi rada še očarljivo lepoto čistih mest, zelenic, hotelov, samopostrežnic in — vseh stranišč. In zanimivosti Lichet-nesteina. Prijazna in potrpežljiva družba je bila zbrana iz Zagoija, Celja, Velenja, Kopra, Krmelja in še nekaj udeležencev iz drugih krajev. Izletniku Celje in lov. Petru Zalokarju se prijazno zahvaljujemo. MARIJA GABRIJELČIČ, prof. pedagogike, Posvetovalnica za učence Novo mesto Zamisli mladih trebanjskih turističnih delavcev — »Trebnjemu mesto, ki si ga v Sloveniji zasluži« Čeprav v trebanjski občini še nekako plaho razvijajo turistično ponudbo, se vendar trudijo. Med tistimi, ki pri tem po svojih močeh zavzeto delajo, so tudi najmlajši trebanjski turistični delavci, ki so povezani v Trebanjski turistični podmladek. Svoje misli o trebanjskem turizmu so položili na papir in tako nastalo pismo povzemamo. Že Valvasor je Trebnje opisal kot ilovnato, umazano vas med Ljubljano in Novim mestom. V več kot 400 letih seje sicer mnogo spremenilo, toda člani turističnega podmladka iz Trebnjega in še mnogo prebivalcev Trebnjega si ne želimo, da bi naš kraj še kdo opisal kot umazano vas, je rečeno v omenjenem vidi zvonik, ki daje mestu značilno podobo. Gotovo bi si marsikak turist z zanimanjem ogledal notranjost in orgle v cerkvi. Kar zadeva okolico Trebnjega, bi lahko v njenih gozdovih uredili čudovita sprehajališča in trimsko stezo. V vaseh, ki obkrožajo Trebnje, pa bi se večje kmetije lahko ukvarjale s kmečkim turizmom. Toda tega bi se morali lotiti načrtno in prositi za nasvet etnologa. Na turizem pa vleče tudi tole: da bi si Trebanjci zagotovili obiskovalce v zimskem času, naj bi si uredili smučišče in kupili snežni top. Upamo, da boste katerega od teh predlogov uresničili in s tem dali Treb- ZUNANJA ŠPORTNA IGRIŠČA PRI METLIŠKI ŠOLI METLIKA — Pred kratkim so dokončno uredili zunanja športna igrišča pri metliški osnovni šoli. Gre za okoli 2.800 kvadratnih metrov površine, na kateri so uredili igrišča za rokomet, košarko, od- pismu. Ampak če hočemo kaj doseči, moramo v Trebnjem še veliko postoriti njemu mesto, ki si ga v Sloveniji zasluži. ' ‘ učili mlad? so zaključili mladf trebanjski turistični animatorji pismo, s katerim sc je po za obiskovalce našega kraja. Zdaj umazano reko Temenico bi lahko naredili privlačnejšo za ribiče. Ker pa je ponikalnica, bi lahko mesto, kjer izvira in ponikne, uredili in pokazali turistom kot izredno naravno zanimivost. Tre- preveijenih informacijah dosti trudila Na " ~ ' Nataša Dule. bojko ter krajšo atletsko stezo z zaletiščem za skok v daljavo. Hkrati so uredili tudi vhod za gledalce v športno dvorano. Zunanja igrišča sedaj povsem zadostujejo za šolski pouk, hkrati pa jih bodo uporabljali tudi športna društva in klubi, namenjena pa so tudi za druge potrebe Metlike in občine. Pri ureditvi igrišč, kije trajala zadnji dve leti, so na tisoče delovnih ur opravili učenci in učitelji metliške šote, metliški rokometaši in kolesaiji ter člani športnega društva Kolpa iz. Podzemlja. Seveda je sedaj, ko je to delo opravljeno, tudi okolica šole dobila lepši videz. banjški grad bi lahko bil zaščitni znak Trebnjega. Seveda bi ga morali obnovi- 0 pobojih po zadnji vojni ti, potem pa bi ga lahko uporabljali za muzej in za razne poletne prireditve na prostem, del njegovih prostorov pa bi se nemara dalo usposobiti za gostinsko dejavnost na visoki ravni. Frideriku Baragi in Pavlu Golii, znamenitima možema od tod, bi lahko uredili spominski hiši ali vsaj sobi. V okolici Trebnjega je veliko arheoloških najdišč in Trebnje bi si s primemo predstavitvijo teh povečalo zanimivost. Galerija likovnih samorastnikov bi bila lahko odprta več časa, saj bi s tem ustregli marsikomu, ki bi si rad ogledal umetnine v njej. Tudi za popularnost cerkvene zgradbe bi bilo možno naredili več, saj se že od daleč Kaj pravi o njih major Simo Dubajič iz Knina KOČEVSKI ROG — Dolgo so bili neznani dogodki, ki so spremljali velike zmage partizanskih enot. Zadnje čase pa prihaja marsikaj na dan. Posebno velja to po zmagi novih sil na volitvah, saj je zdaj dovoljeno tudi drugi strani, da spregovori. Tista dogajanja so tako strašna, da se zde nemogoča. čevju in daje sprejemal raporte ljudi, ki so bili zadolženi za pokol. Zase pravi, Največja skrivnost vsa leta so bile zaključne operacije pred koncem vojne in poboji v Kočevskem Rogu po vojni. Prav v tistem Rogu, kjer je bil med vojno slovenski partizanski štab in sedež najvišjih organov, je izgubilo življenje mnogo vojnih ujetnikov, ko so bili že premagani in nemočni. daje bil vseskozi popolnoma pijan, ker je neprestano pil bakarsko vodico pred neko krčmo v Kočevju. Pravi, da se zaradi pijanosti podrobnosti ne spominja več. Za zaključek razgovora pa Simo Dubajič predlaga spravo oz. dogovor. Na nekem kraju naj bi se našli vsi, ki so bili vmešani v zločine na tej in oni strani (to se med vojno ni imenovalo zločin), in se za vedno pomirijo. M. GLAVONJIČ DVA IZ ROGA — Na fotografiji je na levi strani Franc Dejak, na desni (s kravato) pa Milan Zqji. Še dva, ki sta se rešila iz jam v Rogu Še eno pismo iz ZDA Spet je prispelo pismo iz ZDA in v njem fotografija dveh Dolenjcev, ki sta se pred 45 leti rešila iz jam v Kočevskem Rogu, danes pa živita v ZDA. Dovolila sta, da se objavi njuna fotografija in točen naslov, da lahko vsak preveri resničnost njunih kratkih izjav. To sta Milan Ža-jec iz Velikega Gabra in Franc Dejak iz Dolenjih Lazov pri Ribnici. Skopi podatki v pismu povedo Milan Zajec je bil rojen 8. okt bra 1925 v Velikem Gabru na L lenjskem. Med vojno je bila t> hišna številka 3, danes pa je 51. je streljan in vržen v jamo v Koče skem Rogu 2. junija 1945. Ker -bil hudo ranjen, seje po petih dnt i in štirih nočeh čudežno rešil izjair . Zdaj dela v tovarni v Clevelani , jeseni pa bo šel v pokoj. Njegov n slov je: 15703 School Ave, Cie land, OHIO 44110 — USA, telefon: 216-851-4961. France Dejak je bil rojen 20. septembra 1925 v vasi Dolenji Lazi številka 39 (sedaj številka 10) pri Ribnici na Dolenjskem Sedaj je na njegovem domu brat Tone. Bil je ustreljen, vendar ne do smrti, saj ga je krogla zadela le v nogo. Po 12 urah je prišel iz jame v Kočevskem Rogu. Sedaj živi na naslovu: 18924 West Neff Road, Cleveland 44119, OHIO - USA, telefon. 216-531-3593. V pismu je poudaijeno, da bo fotografija obeh preživelih sploh prvič objavljena v Sloveniji in da oba, skupaj s piscem pisma (naslov je v uredništvu), moralno in materialno odgovaijata, da je vse popolnoma resnično. • Vse, kar je doslej Zahod rekel in mislil o problemih prostora, časa, gibanja, števila, volje, zakonskega stana, lastnine, tragike, znanosti, je ozko in dvomljivo. Druge kulture govorijo drug jezik, za druge ljudi veljajo druge resnice. Za misleca so veljavne vse ali pa nobena. (Spengler) ?|embnih cest asfaltiranih, da ima kraj Trikrat dnevno avtobusno povezavo z Li-J° in to, da imajo pri vsaki hiši vsaj en av-•^■nobil ali motor, govori v prid gornji tr-Pred dobrim letom so napeljali Iftn8)v vsa*t0 gospodinjstvo telefon (prek Priključkov), v večino hiš pa so nape- zava s Sobračami, kjer manjka še nekaj kilometrov. Za konec lahko zapišemo, da še zmeraj čist zrak, krasen razgled od Gorjancev, Snežnika, Julijskih Alp, Karavank in Kamniških Alp do Kuma ter zgodovina kraja (grob čudodelnega župnika Jurija Humaija, 3 cerkve, od katerih najstarejša skriva grobnico bogenšperških graščakov) privabljajo na Primskovo številne izletnike. Tudi čedalje večje število počitniških hišic govori o lepi legi in priljubljenosti Primskovega. MIHA OVNIK Gradišče NIČ VEČ ČRNO-BELEGA SLIKANJA? KOČEVJE — Že okoli mesec dni v trgovinah in trafikah v Kočevju (pa tudi v Ribnici) nimpjo čmo-belih filmov, ampak le barvne. Kdo je za to kriv, nihče ne ve. Nergali pa že kažejo s prstom na oblast, češ da je kritizirala čmo-belo prikazovanje naše stvarnosti in zahtevala, naj bi vsi, tudi novinarji, upoštevali tudi različne barvne odtenke. Za to pa so dovolj barvni filmi. P-c Javnost zdaj zanima predvsem, kdo so bili idejni nosilci projekta, imenovanega »Masovni masaker v Kočevskem Rogu«. Vse kaže, daje dal še najbolj zanesljiv odgovor Simo Dubajič iz Knina ob koncu vojne 21-letni major jugoslovanske partizanske vojne. Pred kratkim je za neki beograjski časopis povedal podrobnosti o dogajanjih in tudi imena v zvezi s streljanjem v Kočevskem Rogu. Dubajič trdi, daje bil takrat v Ko- s pomočjo vojakov z Vrhnike tudi »dovod. Nekaj zaselkov ima javno raz-toLJavo' ^arat*‘ hribovitega terena je zelo kmetovati, zato daje krajanom ® avn> zaslužek delo v tovarnah. V glav->so zaposleni v Šmartnem in Litiji, ve-ko Pa jih hodi v službo v Ljubljano. V tr-®0v'ni na Gradišču ni mogoče kupiti ruha, mesa, mleka, vendar to za krajane daje | j' Večji problem, saj ni težko »skočiti« do j^dna, Litije, pa celo trgovine prek dr-j*vne meje niso predaleč. Lela. 1972je bi-I* grajena nova šola, žal pa ima od 1975. 14 samo štiri nižje razrede. Višje razrede °*jo v OŠ Šmartno. Kljub boljšim ■°metnim povezavam pa je izobraževa-, . oz. šolanje Primskovljanom še vedno Jc> saj ima le kakih 20 krajanov poleg izurrt edje •nore ikra-lepa-upa- o k in >d je k ega >dnik RUS Komercialni oglas, osmrtnico ali mali oglas lahko naročite v programu B0 •ovne še poklicno, srednjo ali kakšno ri*8o višjo šolo. nameniti moramo delovanje KUD in . . v Sobračah in delo gasilskega društva; rjfdci dokončujejo nov gasilski dom. Za-L**li bi lahko še marsikaj, a smo omenili i, najpomembnejše pridobitve v kraju, načrti za prihodnost je asfaltna povc- LIPA NAPRODAJ TUDI V NOVEM MESTU — Mizica, ki si jo je postavil na Glavnem trgu Mladinin kolporter Peter Pavkovič, je zbujala prejšnji teden pri mimoidočih kar veliko zanimanje. Na njej je razstavljal najnovejšo Mladino, Črne bukve in podobno, do nedavnega alternativno literaturo, še največ zanimanja pa je zbujala še vedno alternativna slovenska denarna enota lipa s pripadajočim kovancem vinarjem. Lipo je Peter prodajal po 55 din, kovanec, čeprav je dejansko le stoti del lipe, je zaradi numizmatične vrednosti po 60 din. Vrednost lipe raste, saj je bila teden prej, ko jih je v Novem mestu prodal blizu dvesto, še po 53 din. (Foto: T. Jakše) Glavni trg 24/1 68000 Novo mesto Telefon: 068/23-611 Telefax: 068/21-696 14 komercialnih objav 470 din mali oglas (2 objavil 45 din osmrtnica |2 objavi) 110 din Marinerjeva diamantna poroka Kljub poznim letom se zakonca Virant iz Ribnice še vozita s kolesi in delata na njivah DIAMANTNA VIRANTOVA — Zakonca Angela in Franc Virant iz Ribnice sta te dni praznovala diamantno poroko. Imata 4 hčere, 10 vnukov in 5 pravnukov, šesti pravnuk pa je na poti. RIBNICA — 60-letnico poroke (diamantno poroko) sta zadnje dni maja praznovala zakonca Angela in France Virant z Gorenjske ceste v Ribnici. Po domače se pri njih reče pri Marinetjevih, ker je bil France- tov praded v avstroogrski mornarici. France je dopolnil januarja 90 let, Angela pa septembra 80. On je bil rojen le nekaj hiš naprej (v tedanji Gornji vasi), mati pa v Loškem potoku. France seje kar v rojstni hiši izučil za kolarja, saj je imel kolar-sko obrt že oče, ki je izučil tega še sinove in nekatere sorodnike. Med vojno je bil aktivist OF, po vojni pa seje zajposlil pri LIP (današnjem Inlesu), kjer je bil leta 1963 tudi upokojen. Žena Angela je doma podpirala tri vogale (včasih tudi štiri, saj seje — sicer redko — zgodilo, daje mož plačo zakvartal), skrbela za 4 hčere, ki so vse dokončale srednjo šolo, ena pa višjo, delala na kmetiji in še kuhala za delavce, da je kaj prislužila. Kljub letom oba še kolesarite in delate na svoji njivici pa tudi na njivah hčera. Prej so imeli več njiv, pa so jih vzeli zaradi potreb po širitvi Rika, gradnji zdravstvenega doma, gradnji ceste itd. Sta čila in zdrava. Veliko tudi še vedno berete. Pa ni bilo vedno dovolj zdravja. Ko ie bil France star komaj 26 let, je nudo zbolel na ledvicah in še revmatizem gaje močno dajal. Kar 9 mesecev je prebil skoraj nepremičen na domači postelji. Lete 1958 pa gaje povozil vlak in ga hudo poškodoval. Nazadnje pa seje ponesrečil še pri delu s strojem na LIP, ko mu je polomilo prste na roki, da je invalid. Oče France je bil do nedavna tudi lovec, zdaj pa je še ribič in polhar, goji pa tudi ptiče. Vse to je zanj razvedrilo, ki ga ohranja mladostnega in živahnega. Mati Angela je imela včasih težave z nogo, pa se je popravilo. Lani jo je malo kap, a ni hujših posledic, saj se je popolnoma [pozdravila Na vprašanje, kaj bi svetovala mladim, da bi zdržali v zakonu, saj se zdaj hitro ločujejo, ste odgovorila, da je potrebno predvsem veliko potrpljenja, medsebojnega zaupanja in razumevanja. Skupno premagovanje težav, krepi zakon. J. PRIMC ffip« i: $ ".t*#' .SPšr. ii,, ( 'vi. , A tJ/Tt*UvjLStwy tuja/ TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Pretekli petek smo bili člani našega novinarskega krožka na Bledu, kjer je bil 4. otroški turistični festival z naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Čeprav naš kraj turistično še ni zaživel, smo se dobro odrezali, saj smo bili med sedmimi najboljšimi v Sloveniji. Finaliste nas čaka še nagradni izlet v neznano, ki ga komaj čakamo. MONIKA TRŽOK OŠ L 1 Loka, Črnomelj GRAD SNEŽNIK Snežnik. ( rok v roke različ la zadnja dva iz rodu Lichtenberških, je grad v rokah domačinov začel propadati. Zato so ga s posestvom vred prodali na dražbi knezu Schonburgu, ki ga je obnovil. Tudi med NOB je ostal grad nepoškodovan. V prenovljenem objektu je danes polharski muzej, v kletnih prostorih pa galerija. LIDIJA DEBELJAK OŠ Loški potok SLON V četrtek smo šli v živalski vrt, kjer smo videli veliko živali. Najbolj se mi je smilil slon. Imel je čisto malo prostora, bil je sam. Žalostna sem bila, ko sem ga gledala. MAJA KASTELIC Dol. Nemška vas ZA IZLET 6,2 DIN TREBNJE — V 33. številki PILA (Pionirskega lista) smo lahko prebrali ..................... Sui tudi odprto pismo, ki so ga Surovini Trebnje napisali učenci 8. razreda OŠ dr. Petra Dr, Držaja iz Velikega Gabra. Takole so zapisali (nekoliko skrajšano): Pred petimi meseci smo začeli zbirati steklo, da bi pridobili sredstva za zaključni izlet Naša razredničarka je takoj naročila kontejner, vendar smo ga dobili šele prejšnji teden. Delavci Surovine so zahtevali, da morajo biti steklenice razbite, kontejner pa bodo že takoj odpeljali Pa smo razbili steklenice, kontejnerje odpeljal 670 kg stekla Inplači-lo? Nakazali so nam 6,7 din, in ko so odšteli poštnino, je ostalo le 6,2 din. Naše petmesečno delo je Uiko vredno natanko dva čikgumija ali en sadni jogurt ali pa eno vozovnico na relaciji Gaber-Trebnje. Ali sta naš trud in delo res tako malo vredna? Zanima nas, po kakšni ceni prodajate surovine naprej, se sprašujejo učenci 8. razreda in Surovino iz Trebnjega prosijo za odgovor. Priznanja uspešnim Ribniški šolarji tudi letos na več republiških tekmovanjih RIBNICA — Podpredsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihič je na svečanosti 22. maja podelil nagrade najuspešnejšim na občinskem šolskem tekmovanju iz znanja slovenskega jezika. Za drugo in tretje mesto sta prejeli nagradi Martina Kos in Zdenka Mihelič, medtem ko je bila prva nagrada podeljena Poloni Porenta že ob občinskem prazniku. Ravnateljica osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici Anica Benčina je povedala še, da potekajo zaključne prireditve za bralne značke in da jih bo letos prejelo na ribniški šoli nad 400 učencev. Šo okuje nagrajujejo za uspešno delo na raznih področjih tudi tako, da jih vodijo na oglede raznih kulturnih prireditev. Tako so učence nižje stopnje, ki so prizadevno sodelovali v dram-sko-recitacijski, gledališki in lutkovni skupini, peljali na ogled predstave lutkovnega gledališča v Ljubljani, učence višje stopnje pa na ogled predstave Mladinskega gledališča v Ljubljano. Podobno so učence, ki se ukvarjajo s plesom in glasbo, odpeljali na operno predstvo. Zelo prizadevni so bili tudi likovniki, ki so se odzvali na- tečaju revije Kurirček, njihovi izdelki pa so bili razstavljeni v Modemi galeriji v Ljubljani. Učenci literarao-dopisniškega krožka so ta dela opremili z besedili. Vsi ti so nato za nagrado obiskali razstavo v Modemi galeriji. Šolski mladinski pevski zbor je bil letos (sploh prvič) na reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju. Ribniški šolarji so se udeležili tudi natečaja »Odnos med udeleženci v prometu«, ki ga je razpisalo podjetje Integral. Petdeset učencev, ki so napisali najboljše naloge, so odpeljali nato na izlet. Tako sodelovanje naj bi pomagalo k izboljšanju odnosov med učenci-vozači in šoferji avtobusov, ki zdaj niso vedno najboljši. Ribniški šolarji so tudi letos tekmovali na republiški ravni v znanju iz mnogih šolskih predmetov in drugih tem. Rezultati še niso znani. Pohvaliti velja tudi prizadevne šahiste, pravi ravnateljica Anica Benčina. J. P. ODIGRANO ČETRTO KOLO NOVO MESTO - Te dni je bilo odigrano četrto kolo letošnje rekreativne lige v badmintonu. Poglejmo rezultate! Mežki: Žiži' Žižek — Lenart 2:0, Rifelj — Radež 2:0, Legan — Brudar 2:0, Andoljšek — Kopač 2:1, Špendal — K. Gutman 2:0, Svetina —Judež 2:0, Peljhan — Muhič 2:0, Božič — Golob 2:0, Les —Petrovič 1:2, Križman — Božič 0:2, Abram — R. Judež 2:1, M. Gutman — Lubej 0:2, Prah Resnik 2:0 in Stegnar — Malnar 2:0; ženske: Rifelj — Kovačič 2:0 in Peljhan ..........2:6. Muhič 2:0 ''j* J a/ -c. jš» TOMOS ZA VARNEJŠO VOŽNJO — Pretekli petek je bilo v Črnomlju pod tem naslovom regijsko tekmovanje, v katerem so se pomerili v poznavanju cestnoprometnih predpisov in vožnji s kolesi z motorjem osmošolci iz osnovnih šol Mirana Jarca Črnomelj, Podzemelj in Prevole. V tem vrstnem redu so bile tudi končne uvrstitve. Predstavniki Tomosa — sponzorja tekmovanja — so opozorili, da znanje tekmovalcev ni bilo zadovoljivo, vsaj v praktičnem delu ne. To bodo vsgj v črnomaljski šoN lahko izpopolnili sedaj, ko so si kot zmagovalci prislužili Tomosovo kolo z motorjem. Na fotografiji je zmagovalna ekipa: Andrej in Milja Kol bežen, Jasmin Rahmanovič, Matej Malerič, Slavko Hudorovac in Mladen Stipanovič. (Foto: M. B.-J.) ZMAGA BLANCI — V finalnem obračunu dvanajstega izmed 14 regijskih tekmovanj pod skupnim naslovom »Tomos za varnejšo vožnjo« so v Sevnici zasluženo slavili Blančani in si prislužili Tomosov moped avtomatic. Blanca je zbrala le 117 kazenskih točk (od 480 možnih iz teoretičnega in praktičnega dela tekmovanja), Brestaničani 190, ekipa Rimskih Toplic pa 1%. Na sliki: zmagovalna ekipa Blance z ravnateljem OŠ Francem Zorkom in mehanikom Tomosa, kije poskrbel za Tomosov vozni park in tudi brezplačno popravljal motoma kolesa Sevničanov. (Foto: P. Perc) ti IZ NKŠIH OBČIN Socialni program v nastajanju V novomeški občini se povečuje število prejemnikov družbenih pomoči Neobetavne napovedi NOVO MESTO — Zaostrovanje gospodarske krize in prehajanje na tržni način gospodarjenja negativno vpliva na socialno varnost vse večjega števila delavcev in občanov tudi v novomeški občini. V ztrajno se povečuje število prejemnikov različnih družbenih pomoči, ta usmeritev ngj bi bila v bodoče še bolj očitna. Izdelava socialnega programa v občini Novo mesto je ena zadnjih nalog prejšnje občinske vlade. Narejen naj bi bil do konca junija, izhajal pa naj bi iz tega, da je osnova socialne varnosti delovno mesto, takšno, da jo bo zagotavljalo. Delovnih mest je danes premalo, nove naj bi iskali predvsem v obrti in kmetijstvu, pa tudi v manjših novih podjetjih. S socialnim programom naj bi v občini zagotovili načrtnejše reševanje socialnih težav. V novomeški občini vse več ljudi išče informacije o pogojih in merilih za uveljavljanje socialno-varstvenih pomoči. Narašča število novih zahtevkov za pomoči. Vedno večje takih, ki želijo zaradi bistvenega znižanja tekočih mesečnih prejemkov ponovno ugotavljati višino prispevka za otroke v vrtcih, ki so se znašli med kladivom in nakovalom zakona o pomočeh in zahtev, da pod pretvezo razbremenjevanja gospodarstva več pokasirajo od staršev. Zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki v občini precej zaostajajo za republiškim povprečjem, novi prosilci seveda izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči. V novomeški občini se povečuje šte- vilo prejemnikov varstvenega dodatka k pokojnini. Konec leta 1989 gaje pre- jemalo 1.888, v marcu 1990 pa 1899 ali skoraj četrtina vseh upokojencev. Po- Iz KS Osilnica VOJAKI GRADIJO — Lani začeto posodabljanje ceste med Mirtoviči in Kuž-ijem se letos nadaljuje. Vojaki, ki bodo razširili in uredili ta odsek čete v makadamski izvedbi, so prispeli prejšnji teden in že začeli delati. Po planu naj bi delo dokončali v treh mesecih, če bo deževalo, pa nekoliko kasneje, nakar bodo Hrvatje cesto asfaltirali. OZELENITI KAMNOLOME — Go-leti ob cestah in vodi (kamnolomi, vseki, kamniti bregovi rek) bodo ozelenili. Že lani so ozelenili prvih preko 1.500 kv. metrov pri kajakaškem centru. Letos bodo dela nadaljevali. Manjka denarja, zato ne vedo, koliko bodo lahko naredili. Kakšen zrak smo dihali Dolenjci Rezultati meritev Če bi gozdovi lahko govorili, bi vpili, tako so prizadeti zaradi slabega zraka, trdijo gozdarski strokovnjaki. Ker pa gozdovi umirajo stoje in molče, mora namesto njih »kričati« osveščen človek. Po podatkih in merilih svetovne organizacije zdaj že kar 'pol milijona Slovencev diha zdravju škodljiv zrak. Značilno za zadnje desetletje je, da se z omejevanjem kurjenja premoga vendarle postopno manjša količina žveplovega dvokisa v zraku, vendar se hkrati povečuje emisija dušikovih oksidov, in to predvsem zaradi naraščajočega prometa. Kot se da razbrati iz zimskih vsakodnevnih radijskih in televizijskih obvestil, je v Sloveniji najbolj prizadeto Zasavje, takoj za njim pa sta največji slovenski mesti Ljubljana in Maribor. Hidrometeorološki zavod Slovenije ima tudi na Dolenjskem pet merilnih mest: v Krškem, Novem mestu, Kočevju, Sevnici in Črnomlju, ki kažejo, da v primeija-vi z najbolj ogroženimi kraji Dolenjci dihamo nekajkrat boljši zrak, kar zadeva žveplov dvokis, le malo boljšega pa, če kakovost merimo s koncentracijo dima v kurilni sezoni. Po povpreni koncentraciji žveplovega dvokisa je Krško na 17. mestu in ga ima triinpolkrat manj kot v Sloveniji najbolj ogrožene Trbovlje; Novo mesto je 26. (petinpolkrat manj), Sevnica 31. (sedemkrat manj), Kočevje 34. (11 -krat manj) in Črnomelj 41. (11 -krat manj). Na lestvici dimnih plinov je med 43 merilnimi mesti Novo mesto na 17. mestu in ima približno še enkrat manj dima kot najbolj ogroženo Zagorje, Kočevje je 18., Krško 28., Črnomelj 30. in Sevnica 38. V Sevnici je povprečna koncentracija dima v kurilni sezoni triinpolkrat manjša kot v Zagorju. Tako pravijo številke, ki sicer kažejo, da smo precej na boljšem kot v najbolj ogroženih krajih, ki pa hkrati nikogar ne odvezujejo skrbi za izboljšanje življenjskih razmer. Oblast in javnost se bosta lahko pomirili šele tedaj, ko bo (če bo kdaj) zrak povsem čist, brez žvepla, dušika in dima. M. L. večuje se število prejemnikov otroškega dodatka. Konec leta 1989 ga je prejemalo 2.095 družin za 4.609 otrok, v marcu 2.163 družin za 4.741 otrok. Strokovne službe pričakujejo, da se bo število prejemnikov te pomoči letos še povečevalo, pa žal ne v smislu zahtev, da bi morali biti vsi otroci deležni katere od oblik denarne pomoči. Ob približno enakem številu kadrovskih štipendij (1.742) seje za 144 odstotkov (iz 648 na 930) povečalo število štipendij iz združenih sredstev. Povečuje se število prejemnikov denarne pomoči kot dopolnilnega vira za preživljanje in začasni h pomoči, vse več družinam pa je treba z enkratno pomočjo pomagati iz hujših trenutnih materialnih stisk. Lani jih je bilo 46$, v prvih mesecih 1990 že 58. Povečuje se tudi število občanov, ki prosijo za oprostitev plačila participaci- je k zdravstvenim storitvam, pa tistih (vse več) brezposelnih (aprila je bilo prijavljenih 727 iskalcev dela), ki prejemajo denarno nadomestilo ali pomoč. Ob sedanjem preizkusu naj bi se bistveno zmanjšalo le število upravičencev do subvencije stanarine, od 498 na vsega 113. A na ta račun bo — glede na določen vrstni red uveljavljanja pomoči — poskočilo število upravičencev do otroškega dodatka, poleg tega se ve, da se je delež v dohodku za stanarino znižal zaradi njene zamrznitve, proti čemur je v Beograd že šlo nekaj ostrih slovenskih protestov. zaposlovanju v (ne)go podarstvu Posavja val nišk Čič Že v tezah za občinski socialni program, ki so jih izdelali v Centru za socialno delo in sekretariatu za družbeni razvoj, je vrsta predlogov možnih ukrepov posameznih strokovnih služb za reševanje socialnih težav. Kot rečeno, naj bi ga še bistveno dopolnili in tudi ovrednotili. Brez takih stvari krizi gotovo ne bomo kos. Z. L.-D. Po podatkih, ki jih je zbrala stroko' na služba enote za zaposlovanje v Pl savju s sedežem v Sevnici, so namri Gre delovne organizacije brežiške občilf napovedale zmanjšanje povprečne poslenosti za 2,8 odstotka oz. za 1< oseb, v sevniški občini pa kar za 2 *-jul odst. (132 oseb). V obeh primerih gre: občutno zmanjšanje zaposlenosti v go podarstvu (za 3,4 odst.). V brežiŠ občini napovedujejo največje zmanjšl J99 nje gozdarstvo, industrija in kmetijstv v sevniški industriji pa skoraj ni orgal zacije, kjer ne bi napovedali zmanjšan števila zaposlenih. Med temi sta pre vsem Kopitarna in Stilles, medtem ko Jutranjke vprašalnika niso vrnili. V krški občini ugotavljajo nekolil večje zmanjšanje zaposlenosti v nego podarstvu, predvsem v izobraževanj ven: odri kan ANSAMBEL FRANCIJA OCVIRKA — Narodnozabavni ansambel Francija Ocvirka iz Sevnice zopet igra na vseh koncih in krajih. Tokrat godci nastopajo z novim kitaristom Jožetom Živicem. Franci Ocvirk je pred leti prejel zato plaketo na srečanju harmonikarjev v Ljubečni in od takrat ga je igra harmonike vsega prevzela. Fantje igrajo po svetbah in veselicah, ne odrečejo pa se tudi dobrodelnim nastopom. Precej inuyo tudi lastnih skladb, za katere pišejo besedila sami, glasbo pa ustvari Franci. Vsi tisti, katere ta sestav zanima ali bi ga radi povabili na veselico, se lahko oglasijo na naslov: Ans. Francija Ocvirka H M 17 Sevnica. Ni ne služb ne stanovanj kulturi, znanosti pa tudi v družbenop litičnih organizacijah in skupnostih, sicer skupaj za 2,2 odst. (23 oseb), me tem ko naj bi gospodarstvo poveča zaposlenost le za 20 delavcev. Da se bo letos zares zelo zmanjša povpraševanje po delovni sili, kaže tudi naslednji podatki. Brežiške orgal zacije napovedujejo potrebo samo | 104 delavcih, to je 80 manj kot la: Podobno velja za Sevnico, kjer potret) jejo le 89 delavcev, kar je 31 odst. ma kot lani. Sevniške organizacije napo* dujejo 108 upokojitev, namesto teh bo na voljo le 17 odst. izpraznjenih i lovnih mest; Brežičani načrtujejo l1 upokojitev, nadomestili pa naj bi le odst. na ta način izpraznjenih delov! mest. Niti razvita krška občina ni iz ma, saj Krčani napovedujejo samo l1 potreb po delavcih (za 100 manj koti ni), upokojili naj bi 158 delavcev, njihovo mesto pa naj bi prišla le dob četrtina novih. Upadanje povpraševanja po delavc spremlja v brežiški in sevniški obči boljša kvalifikacijska sestava potreb delavcih od tiste v preteklem letu. f prijetno presenečenje je Krško, kjer organizacije napovedale slabšo kval kacijsko sestavo potreb po delavcih I preteklo leto. Kar 64 odst. vseh poti Krčanov predstavljajo namreč potn po nekvalificiranih in priučenih delr cih. P. PEl Mo: Poti kavi sem ame ■ja, i stop K vem Prav METLIKA — Od začetka lanskega novembra deluje v Metliki Center za socialno delo v ustanavljanju. Ta center v bistvu opravlja dela prejšnje strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva. Nanovo pa so začeli urejati skupno evidenco socialnovarstvenih pomoči, tako da bodo ti podatki zbrani na enem mestu, medtem ko je bilo to prej razdrobljeno in je imelo otroško varstvo svojo evidenco, zdravstvena skupnost svojo, socialno skrbstvo svojo itd. »Sedaj smo na centru zaposleni skupaj s strojepisko štiije ljudje, čimprej pa naj bi zaposlili še enega socialnega delavca, kar nam pripada tako glede na kriterije kot tudi glede na resnost problemov, s katerimi se na tem področju v naši občini srečujemo in spopadamo,« pravi vodja centra Nada Krašovec. »To nam bo omogočilo, da se bomo lahko posvečali tudi preventivni dejavnosti, za jasneje pokažejo sliko socialnega stanja družine, od otroškega dodatka, socialne pomoči, plačila ali doplačila k oskrbnim stroškom v socialnih zavodih, subvencije za plačilo stanarine do kadrovskih štipendij. Še vedno je največji socialni problem v metliški občini zaposlovanje. Ta pro- katero sedaj nimamo dovolj kadra.« efei Skupaj z referatom za borce imajo računalnik in vanj vnašajo poleg evidence borcev tudi vse podatke, ki omogočajo čim jasnejšo sliko socialnega stanja posamezne družine. Tako je na enem mestu moč dobiti vse podatke, ki naj čim blem je tako rekoč iz meseca v mesec večji in resnejši in večina drugih socialnih težav izhaja prav iz nezaposlenosti. Zaradi nezaposlenosti za socialno pomoč prosi vse več mladih ljudi, tudi takih, ki so komaj odslužili vojaščino. Očitno je tudi, da pri konkretnem reševanju socialnih težav ljudje preveč pričakujejo od Centra za socialno delo. Center nima ne stanovanj ne služb, pa tudi izvršilne moči ne. Vse, kar lahko naredi, lahko le v sodelovanju z drugimi službami in institucijami, sami lahko v najboljšem primeru odobrijo le socialno pomoč, pa še pri tem morajo natančno upoštevati stroge kriterije. »Na srečo dobro sodelujemo z Rdečim križem in precej problemov na terenu rešujemo s pomočjo aktivistov Rdečega križa,« pravi Krašovčeva. A. B. ZA REDKE SREČNEŽE — N«1 stanovanjski blok med ulico Velj) Vlahoviča in postgjo milice v Brd cah že dobiva svojo podobo. Stavbi delno vkopano kletjo, pritličjem, V mi nadstropji in z izkoriščenim po strešjem bo nudila prostor 60 stal* vanjem v skupni izmeri 3040 kvadri nih metrov. Letos bo novomel Pionir dokončal prvih trideset stal* vanj, medtem ko bodo preostala sl novanja nekaterim srečnim stano cem na razpolago šele jeseni (Foto: B. D.) Dvakrat močno obdavčene plači Kar 90 odst. Kometovih proizvodnih zmogljivosti dela za izvoz — Največji strO ________šek so plače, ki pa jih pogoltna država dvakrat krepko obdavči METLIKA — Približno tak rezultat, kot so ga dosegli v prvem četrtletju, pričakujejo v metliškem Kometu tudi po izteku letošnjega prvega polletja. Se pravi, da poslujejo v okviru zastavljenega plana, kar v sedanjih razmerah v tekstilni industriji pomeni dokaj uspešno. Da pa ni to poslovanje tudi v finančnem pogledu bolj uspešno, je krivda, trdijo v Kometu, v nenormalno hudi obremenitvi gospodarstva. Za relativno uspešno poslovanje Kometa gre v prvi vrsti zasluga dejstvu, daje ta metliška firma že leta usmeijena v glavnem v izvoz. Včasih je tak izvoz, se pravi izvoz storitev, tako imenovani »lohn« posel, veljal za »črnski« posel, danes pa je še kako dobrodošel, saj devize pri takem poslu redno »cingljajo«, kar je v času, ko se za tekstilce domači trg zaradi drastičnega padca kupne moči in vsesplošne finančne nediscipline usodno krči, lahko kar odrešilno. Že do tega leta je večina Kometovih proizvodnih zmogljivosti delala za izvoz, letos pa so ta delež še povečali, tako daje v prvem četrtletju kar 90 odst. Kometovih zmogljivosti delalo za izvoz na konvertibilno tržišče. Pri tem je prihodek znašal 21 milijonov dinaijev, od tega pa so zaradi strukture proizvodnje (storitve) največji stro- šek bile plače, kar 9 milijonov din ali 44 odst. vseh stroškov. Po odbitku vseh stroškov je ostalo 2,3 milijona dinarjev bruto dobička, od tega pa je moral Komet plačati kar 1,8 milijona din raznih prispevkov, tako da jim je ostalo le pol milijona dinarjev akumulacije. »To, da smo morali od 2,3 milijona din bruto dobička plačati kar 1,8 milijona din prispevkov, imamo v Kometu za nepošteno. Država nam ne dovoli, da bi si vsaj malo opomogli, ampak gleda, da reveža udari že takoj na začetku, da ja ne bi mogel zadihati,« pravijo v Kometu. »V našem primeru je to nepošteno, ker večji del tega ,dohodka' predstavljajo osebni dohodki, ki pa so strošek in tako so plače še enkrat močno obdavčene: najprej v obliki prispevkov iz bruto osebnih dohodkov in sedaj še v obliki prispevkov iz dobička. To bi bilo prav, če bi namesto ljudi delali roboti.« Kakorkoli že, v Kometu bodo še > prej v glavnem delali za izvoz, v gl nem za stalne in dolgoletne naročili znane firme iz Nemčije; z nekater poslujejo neprekinjeno že več kot 15 »Kar zaslužimo, zaslužimo v Evropi, najbolj zahtevnih tržiščih, ne pa dol kjer je tržišče še vedno neurejeno in normalno. Domači trg pa se mora U diti, vendar je sedaj na potezi država-mora zmanjšati obveznosti gospod sjva, le tako se bodo lahko znižale c« Če tega ne bo, se bomo še naprej vrte začaranem krogu,« trdijo v Kom* kjer imajo s tem več kot dovolj izku^ in problemov. Kot dolgoletni in za svoj obseg v< izvoznik Komet boleče občuti tudi P cenjenost dinaija v primerjavi s konV tibilnimi valutami. Pravijo, da je di< precenjen vsaj za petino. Zanje, p ra v! tudi omejitev osebnih dohodkov i prav nič potrebna, saj je Komet ved? izplačal le toliko, kot je glede na ustn jeno lahko. To pa, žal, ni veliko. V n vem četrtletju je tako povprečna p'*] znašala 3.362 dinarja na mesec. A- Pet tednov pri naših v Kanadi »Zdaj vsaj vem, kakšno kulturno pomoč potrebujejo tamkajšnji slovenski izse-________Ijenci,« pravi Silvester Mihelčič, ki je tam koncertiral in pomagal Belokranjski glasbenik Silvester Mihelčič iz Črnomlja se je to pomlad spet — odpravil na dolgo pot čez Atlantik, tokrat v Kanado med slovenske izseljence, j Pri katerih je gostoval od 13. aprila pa vse do 17. maja. To svojo do'go koncert-)S no turnejo po krajih, kjer bivajo kanadski Slovenci, je posebej za Dolenjski lisi opisal v pričujočem prispevku. Takole pravi: V Kanado sem odšel kot glasbeni že omenjene hamiltonske cerkve, so za Pedagog, koncertant in skladatelj na naslednji dan že napovedali moj soli-' n Povabilo kulturnega centra župnije sv. stični koncert z elektronsko harmoniko, mrt Gregorja Velikega v Hamiltonu. Festi- Predstavili so me kot .»poslanca etno-?l Ljubljana je podprl to mojo kultur- grafskega glasbenega izročila Slovenije, 0 njlslJ°’ ^ da "je Silvester Mihel- ki nudi občinstvu izjemne glasbene ve- kolil negd vanj :nop tih, , me veča ■ ^ dič v dveh desetletjih prek Festivala 2 Ljubljana uspešno koncertiral na slovenskih in jugoslovanskih koncertnih odrih, nedavno tudi v Sovjetski zvezi, —n *amor ga bomo spet poslali februarja niš* Jj9l na povabilo Goskoncerta iz Moskve, in povabilo iz Kanade samo Potrjuje njegove kvalitete«. S takim laskavim priporočilom domače ustanove sem torej ponovno stopil na severnoameriška tla, v meni pa je tlela še ena že-J*> namreč ta, da bi čas, ko ne bom naspal, izrabil kar najbolj koristno. Ko sem opravil prvo srečanje s Slo-Venci na farnem banketu, ki so ga pripravili v mojo čast v banketni dvorani čere«. Naj ob tem povem, da sem imel s seboj pastele in grafike novomeškega slikarja Janka Orača, kije prav za mojo turnejo ustvaril dvanajst del na temo Slovenske domačije. Ob vsakem svojem nastopu sem pripravil razstavo teh njegovih del in razstavljena dela so smiselno popestrila moje izvajanje. Ljudje so pokazali skoraj nostalgično zanimanje za moj in Oračev način izražanja. Tako je torej Miniart iz Črnomlja, ki sem ga seveda zastopal tudi v Kanadi, na tem mojem koncertnem potovanju utrl pot tudi likovni umetnosti. Običaj je, da se koncertant po prireditvi pridruži poslušalcem v dvorani. Stiski ev, dot /I L / » / trgovina z vozili in deli ~~rVL t Novo mesto, d.o.o. NOVO MESTO Stranska vas 1 tel. (068) 43-502 Obveščamo cenjene stranke, da smo odprli novo trgovino z vozili. — Prodajamo nova in rabljena vozila znamke tovota, mazda in ford. — Prodajamo po sistemu staro za novo. — Nudimo strokovno pomoč pri prodaji In nakupu. Dodatne informacije dobite po telefonu vsak dan od 17 do 19 ure, ob sobotah od 9. do 13. Se priporočamo! oton'zupan^č^rnomelj^^^'*^ razpisuje JAVNO DRAŽBO, in sicer: a) 14.6.1990 ob 12. uri v prostorih vrtca na Čardaku za prodajo enosobnega stanovanja na Čardaku v Cankarjevi ulici 2. Stanovanje meri 42.35 m2 (z balkonom in kletnimi prostori), nahaja se v II. nadstropju bloka. Izklicna cena 350.000,00 din b) 15.6.1990 ob 12. uri v prostorih vrtca Semič za prodajo enosobnega stanovanja v Semiču 30/b. Stanovanje meri 31.59 m2 (z balkonom in kletnimi prostori), nahaja se v I. nadstropju bloka. Izklicna cena: 200.000,00 din Dražbeni pogoji: — interesenti lahko sodelujejo na javni dražbi, če pred pričetkom dražbe vplačajo varščino v znesku 10% od izklicne cene — uspel bo ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, — neuspelim dražiteljem bomo varščino vrnili, — uspelemu ponudniku, ki bo odstopil, bomo varščino obdržali — prometni davek in druge dajatve plača kupec in niso vštete v izklicno ceno, — kupoprodajno pogodbo je treba skleniti v 15 dneh po opravljeni javni dražbi. Kupnino plača kupec ob sklenitvi kupne pogodbe. Ogled stanovanj je lahko vsak dan od 7. do 14. ure, oziroma v Semiču od 15. do 20. ure v času objave. rok in besede so mi povedali, da so naši ljudje tam čez željni tudi resne glasbe, ne samo narodnozabavnih zvokov, s kakršnimi so jih desetletja obkladali najrazličnejši tovrstni ansambli, ki jih je iz Slovenije pošiljala Slovenska izseljenska matica. Naši ljudje v Kanadi in ZDA se ne le zabavajo, temveč je med desettisoči nemalo takih, ki radi obiskujejo tudi koncerte, operne predstave, razstave ipd. Na ljudi, ki bi radi tudi kaj resnega, pa je izseljenska matica do zdaj vse premalo mislila. Med pogovorom po prvem koncertu sem poslušalcem pripovedoval, kaj vse obvladam in česa ne. Takoj so začele deževati ponudbe, da bi tu in tam pomagal na glasbeno kulturnem področju. Tako sem se nehote vrinil v njihovo ljubiteljsko kulturo in takoj opazil, kaj vse potrebujejo. V Hamiltonu so mi »obesili« tri zbore, otroškega, ki deluje v okviru slovenske šole, pa mladinskega in mešanega, ki sta ustanovljena pri cerkvi sv. Gregorja Velikega, povrhu pa še tri folklorne skupine. Za folklorno skupino KUD Bled sem z magnetofonskega traku »prepisal« note za Semiško ohcet, za drugi dve skupini pa pripravil glasbene posnetke na podlagi not. V Torontu sem imel tri koncerte. Tam sem naletel na enake potrebe Slovencev kot v Hamiltonu, a kaj, ko je v petih kratkih tednih nemogoče vsem ustreči. Tako sem na prošnje lahko le svetoval, zborovodje pa povabil na pevske vaje, ki sem jih pripravil v Hamiltonu.,. Posebno doživetje je srečanje s torontskim radiom, ki vsak dan oddaja v slovenskem jeziku. V kontaktni oddaji sem se slovenskim izseljencem oglasil tudi sam, zato vidim tudi v tem razlog, da so v tako velikem številu prišli na moje koncerte. Predvajali so tudi kaseto Minute z glasbo Kanade, ki sem jim jo predložil, sestavili pa smo jo nekaj dni pred mojim odhodom čez Atlantik Božena Petrov, Srečko Jurejevčič in jaz za poslušalce novomeškega Studia D. Kako odmevna je bila ta oddaja, dokazuje dejstvo, je šla ta kaseta potem iz rok v roke in vsi so sije želeli presneti. Prišlo mi je na misel, da bi lahko poslej z Dolenjske pošiljali »zvočna pisma« v Kanado in tam naše ljudi seznanjali s kulturnimi dogajanji pri nas. 13. maja, bila je nedelja, smo v Hamiltonu pripravili zaključni nastop vseh, ki so sodelovali pod mojim vodstvom. Ker je bil materinski dan, seje zbralo nenavadno veliko ljudi. Nastopili so pevski zbori, folklorne skupine, prekmurska rojakinja Darinka Ferletič, ravnateljica slovenske šole v Hamiltonu, je pripravila recital Slovenija — moja dežela, ki sem ga jaz opremil z glasbo, mladi iz slovenske šole pa so se predstavili z dvema igricama. Obiskovalci so bili navdušeni. Ne morem si ka, da ne bi povedal tudi naslednjega. Enega od svojih koncertov sem imel v domu starejših ljudi Lipa v Torontu. Za nastop sem izbral najstarejše pesmi in plese Slovenije. Izvajanje sem poenostavil, saj so Slovenci in Slovenke takoj začeli te pesmi prepevati. Bilo je ganljivo, potočila se je marsikatera solza. Po koncertu sem s harmoniko obiskal tudi bolnike, priklenjene na postelje. Srečanje z očmi teh ljudi je name delovalo kot magnet in v menije nekaj reklo, da se moramo v ta dom še vrniti. Se marsikaj bomo morali storiti, da bomo vsaj male povezali slovenski rod, tako neusmiljeno razkropljen po vsem svetu. Knjižnici župnije sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu sem pustil 47 mojih rokopisov in posnetkov in se poslovil z besedami: Nasvidenje oktobra! Zdaj vsaj vem, kakšno kulturno pomoč naši onkraj »luže« predvsem potrebujejo. SILVESTER MIHELČIČ Komercialni oglas, osmrtnico ali mali oglas lahko naročite v programu Glavni trg 24/1 68000 Novo mesto Telefon: 068/23-611 Telefax: 068/21-696 14 komercialnih objav 470 din mali oglas |2 objavi) 45 din osmrtnica 12 objavi) HO din .T/rr n / 1 Mercator Kmetijska zadruga Krka, n.sub.o. Novo mesto MERCATOR-KZ KRKA n. sub. o. NOVO MESTO TOZD BRAZDA n. sub. o. NOVO MESTO Pot na Gorjance št. 8, NOVO MESTO DELAVSKI SVET TOZD razpisuje dela — pomočnik direktorja TOZD (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano šolsko izobrazbo VI. ali V. stopnje strojne ali kmetijske smeri in 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. f IZJEMNA PRILOŽNOSTI Pri Rudniku Senovo lahko nabavite kvaliteten rjavi premog 14,5 odstotka ceneje. Razen tega vam nudimo brezplačen prevoz do razdalje 30 km. In kakšen je vaš prihranek pri nabavi na primer 5 ton kock’ Natanko 972,70 din! stara cena priložnostna cena 5 ton kock prevoz do 30 km 4.835,50 360,20 4.223,00 5.195,70 4.223,00 Številke so prepričljive! Izrabite to izjemno priložnost, ki jo nudimo od 23.5.1990 do vključno 15.6.1990. Nakup lahko uredite na blagajni ali komerciali Rudnika Senovo. Rudnik Senovo Titova 106 68281 SENOVO ® 0608/29-315 * V času od 2. do 18. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Jevšnik s Senovega — Matica, Ružiča Filipovič iz Črnomlja — Iris, Mirjana Matešič iz Reš-tovega — Marinka, Vesna Pečarič iz Obreža — Ano, Renata Kralj iz Potočne vasi —Klavdijo, Milena Menič iz Malega Podloga — Majo, Jožica Žganjer iz Metlike — Tomislava, Marija Švajger iz Črnomlja —Tomaža, Banica Brinec iz Ro-salnic — Toneta, Bernarda Nadu z Drečjega Vrha — Majo, Darja Mahne iz Kostanjevice - Romano, Lidija Lindič iz Vinice — Ines, Štefka Brkopec iz Dol. Suhadola — Andreja, Brigita Ruperčič iz Dol. Maharovca —Majo, Mira Švajger iz Irče vasi — Matica, Sonja Jarc iz Dol. Podboršta — Katjo, Elizabeta Grebenc z Mirne — Vita, Jelena Alibašič iz Črnomlja — Teo, Anica Lužar iz Šentjurja —Katarino, Nada Jordan iz Dol. Štare vasi — Sabino, Gordana Kosič iz Ozlja — Marka, Anica Vraničar iz Metlike — Jureta, Slavica Udovč z Vrha pri Šentrupertu — Tanjo, Slavica Mašič iz Črnomlja — Igorja, Karlina Moravec iz Svržakov — Slava, Stanka Zalokar iz Dol. Brezovice — Matejo, Zdenka Rahija iz Mošancev — Ivano, Darinka Malešič iz Metlike — Simona, Rozalija Jerman iz Semiča — Jerneja, Liljana Mavsar s Potovega Vrha — Nejca, Terezija Anzelj z Vrha pri Trebelnem — Natalijo in Bojana, Jožica Konda iz Semiča — Katjo, Marinka Nemanič iz Slamne vasi — Majo, Anica Medel s Sel pri Ratežu Natašo, Darinka Jakše iz Moveme vasi — Bojana, Liljana Šebuk iz Semiča — Saša, Jelka Zupan iz Loške vasi — Katjo, Stanislava Gerdin iz Raz-bora — Petra, Danica Vidmar iz Dol. Nemške vasi — Lariso, Vida Muhič z Or-kljevca — Tadeja, Marija Savič iz Male Loke — Jasno. Jožica Novak iz Loke — Tanjo, Branka Škoda s Podboršta — Boruta, Bojana Matešič iz Rosalnic — Jerne- jo, Marica Strniša iz Vrbovca — Mojco, Marjeta Lavrič iz Drganjih set — Tino, Janja Mihalič iz Družinske vasi —Anžeta, Vesna Jelenčič iz Ozlja — Ivano, Jožefa Keber iz Birne vasi — Karmen, Mojca Božič iz Jedinščine — Mišo, Marija Gra-bek iz Petrove vasi — Matjaža, Majda Kristan iz Praproč —dečka. IZ NOVEGA MESTA: Mojca Grah, Slavka Gruma 12 — Roka, Metka Cigar-Škrinjar s Ceste herojev 26 — Lidijo, Milena Volčanjk, Pod Trško goro 14 — Denisa, Zlatka Resnik s Ceste herojev 4 —Vita, Mira Dujakovič z Broda 6 — Žarka, Dragica Medved iz Vandotove 13 — Tatjano, Suzana Kastelec iz Jedinščine 3/a Saro, Zora Miloševič izi Ragovega 7 — Sonjo, Lea Hribar z Drske 46 — Teo, Bahrija Mujič, Nad mlini 24 — Eldarja, Vitomira Bečirevič, Slavka Gruma 4 — Saro, Milka Durič s Ceste herojev 62 — Dunjo, Danica Kenda iz Cankaijeve 62 —Jaka, Jožica Zadnik iz Šegove 6 — dečka. Čestitamo! OGLAS Prodam stanovanjsko hišo z možno ureditvijo gostinskega ali podobnega lokala v okolici Sevnice, s funkcionalnim zemljiščem; objekt v izmeri 12,90 x 6,70 m, garaža 4,00 x 6,70 m (pritličje, nadstropje, možna ureditev podstrešnega stanovanja). Informacije: tel. 0608 81-157 telefax 0608 82-708 * ČESTl^ Verjamemo tistim, ki jim zaupamo, in ti zaupajo na podoben način dalje in na koncu je vedno lažnivec, ki zaupanje s pridom izrabi. P. ZIDAR Smisel življenja je obdelava informacij. A. C. CLARKE Cas ne dela za tiste, ki bi hoteli biti, četudi za ceno trpljenja, veliki. E. FRITZ Kdor hoče žensko, mora znati samo hvaliti in se do-. brikrati njenemu samoljubju. G. SAND Vse v nas se upira minevanju kot bolečini in smrti. C. MILOSZ Saj se mogoče ne zgodi nič nekoristnega. M. MAETERLINCK Lesni kombinat NOVOLES n.sol.o., Straža, Na žago 6 Delovna skupnost strokovnih služb objavlja javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev, ki bo v sredo, 13. 6.1990, ob 10. i ri v sejni sobi DSSS v Straži. Zap. št. Naziv Izklicna cena 1. Adria IMV — 450 št. 7, letnik 1983 2. Adria IMV - 450 št. 8, letnik 1983 3. Adria IMV — 450 št. 12, letnik 1983 4. Adria IMV — 450 št. 11, letnik 1983 5. Adria IMV — 450 št. 1, letnik 1983 6. Adria IMV - 450 št. 3, letnik 1983 7. Adria IMV — 450 št. 9, letnik 1983 8. Adria IMV — 450 št. 19, letnik 1983 6.000,00 din 6.000,00 din 6.000. 00 din 5.000. 00 din 4.500,00 din 4.500,00 din 4.000. 00 din 2.000. 00 din Prometni davek za izlicitirano ceno plača kupec. Na licitaciji enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo. Nakup bo potekal po načelu »VIDENO — KUPUENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled in plačilo varščine bo na dan licitacije od 9. do 10. ure v interni blagajni DO Novoles, Straža, DSSS. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti najkasneje v petih dneh po licitaciji, sicer bomo menili, da odstopa od nakupa, in bomo varščino zadržali. IMV NOVO MESTO TOZD REVOZ objavlja prosta dela v karosernici, lakirnici in montaži R-4 in R-5. Delo takoj dobijo: — brizgalci — kleparji — varilci — avtoelektrikarji — PK in NK delavci Delo je normirano, dvoizmensko, z urejenim prevozom in s primernim osebnim dohodkom! Prednost pri izbiri imajo mlajši delavci z odsluženim vojaškim rokom! Pisne vloge pričakujemo v 8 dneh, vabimo pa vas tudi na osebni razgovor. Naš naslov: IMV-TOZD REVOZ, kadrovska služba, Zagrebška 20, Novo mesto. 11 TFM TFnMII UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ■ 1 CIVI I CUNU VHO 4MNIIVIM prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 7. junija — Robert Petek, 8. junija — Medard Sobota, 9. junija — Primož Nedelja, 10. junija — Maijeta Ponedeljek, 11. junija — Žalika Torek, 12. junija — Adela Sreda, 13. junija — Anton LUNINE MENE 8. junija ob 13.01 — ščip kino BREŽICE: 8. in 9. 6. (ob 20. uri) ameriški erotični film Servis za avtomobile in moške. 10. (ob 18. in 20. uri) in 11.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Tatovi poršejev. 12. in 13.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Zaljubljeni porotnik. ČRNOMELJ: 7.6. (ob 20. uri) ameriška drama Obtožena. 8. in 10. 6. (ob 20. uri) ameriška črna komedija Vojna zakoncev Rose. 10.6. (ob 18. uri) ameriški kungu film Kong fu pobalini — I. del 12. 6. (ob 20. uri) ameriški spektakel Konan — II. del. KRŠKO: 7. 6. (ob 20. uri) ameriški triler Tequila Sunrise. 8. 6. (ob 22. uri) ameriška erotika Ljubezen v svili. 10.6. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film U 2 (velika rock predstava). 12. 6. (ob 20. uri) film Poljub ženske pajka. 13.6. (ob 19. uri) ameriški avanturistični film Indiana Jones in zadnji križarski pohod. KRMELJ: 9. 6. ameriški grozljivi film Petek, 13. KOČEVJE: 7. (ob 19. in 21. uri) in 8. 6. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Avtocesta smrti. 9. in 10.6. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Dinamit Jackson. 9. in 10. 6. (ob 21. uri) ameriška historična melodrama Nevama razmeija. 11. in 12. (ob 19. in 21. uri) ameriška ljubezenska komedija Ko je Harry srečal Sally. 13. 6. (ob 19. in 21. uri) erotični film Ljubezen in strast. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7.,9. in 10.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Črni dež. 8. 6. (ob 20. uri) koncert glasbene šole Novo mesto. 9. in 10.6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Pomo baby. Od 11. do 14.6. (ob 18. in 20. uri) ameriška fantastična komedija Vrnitev v prihodnost — II. del. SEVNICA: 7. in 8.6. ameriški grozljivi film Petek, 13. —7. del. 9. in 10.6. ameriški film Ninja in 13 kondoriev. 11. in 12. 6. slovenski lutkovni film Zvezdica zaspanka. čestitke DRAGIMA staršema Jožetu in Mariji Prijatelj iz Željn pri Kočevju ob njunem jubileju želijo vse najboljše njuni otroci z družinami. 280 kmetijski stroji PRIKOLICO za traktor Tomo Vin-kovič, novo, izdelano doma, prodam. » 65-157. 273 ŽITNI KOMBAJN Claas prodam. Mirtek, Mačkovec 15, Novo mesto. 299 TRAKTOR TV 818 in frezo, novo, prodam za 62.000,00 din. » (068) 49-202. 329 TRAKTORSKE grablje SIP za sušenje sena, rabljene eno sezono, prodam. Bobnar, Novomeška 55, Straža, ® 85-306. 333 KOMBAJN Clas Cosmos— bunker preša, hidravlični volan, kosa 220 cm, prodam. Stjepan Blaževič, Otok 104, 41430 Samobor. 336 GRABLJE SIP, plug, brane prodam. Polde Zupančič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej. 354 OBRAČALNIK za seno za TV prodam. Franc Gotlib, Gor. Ponikve 19, Trebnje. 362 SNOPOVEZALKO BCS, mlatilnico ter obžagan les za ostrešje prodam. Alojz Kastelic, Vinja vas 12, Novo mesto, » 43-049. 368 PLUG posavec, nov, prodam 25 % ceneje. Franc Mali, Krka 16 a, Novo mesto, *27-814. 376 TRAKTORSKE GRABLJE, dobro ohranjene, širine 2,20 m, ugodno prodam. Kos, Dolnji Maharovec 7, Šentjernej. 390 TRAKTOR FIAT ŠTORE 402, let nik 1980, prevoženih 2000 ur, zelo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Jože Vegelj, Kraška vas 6, Cerklje ob Krki, » (0608)32-457. 402 OBRAČALNIK za seno za traktor TV 720 prodam. Franc Jakoš, Šentrupert 3. 406 TRAKTORSKO kiper prikolico, nosilnost 4 tone, prodam. * (0608)60-202. 415 ENOOSNO traktorsko prokolico, nosilnost 5 ton, prodam. Jože Bratkovič, Dobravica 36,68310 Šentjernej 417 OPEL rekord karavan, letnik 1973, vozen, neregistriran, po ugodni ceni prodam.Stanislav Vovk, Velika Dolina 28, 68261 Jesenice. 286 MZ 250, letnik 1987, prodam ali zamenjam za novejšo Z 750. * 57-277. 290 APN 6 in vrtno kosilnico prodam. ® 42-219 291 TOVORNO vozilo TAM 5500, registrirano do aprila 1991, prodam. Ogled vsak dan. Karel Šprajcar, Vojna vas 1, Črnomelj. 293 AVTOMATIK A3ML, star tri leta, prodam. Pod vinogradi 6, Straža, » 86-263. 306 Z 750, letnik 1983, dobro ohranjeno, registriran do aprila 1991, prodam za 16.000 din. Retelj, Gazice 10, Cerklje ob Krki, a? (0608)69-257. 308 JUGO 1,1 GX, letnik april 1988, prodam. ® 22-185, po 15. uri. 309 ZASTAVO 750 LE,letnik 1982, v brezhibnem stanju, registrirano do 20. aprila 1991, po ugodni ceni prodam. * (068)51-721 dopoldne in (068)57-334 zvečer. 311 GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. ® (068)22-738. 315 126 P, letnik 1982, neregistriran in ja-wo 350, letnik 1987, prodam. * 25-895 dopoldne. 317 DYANO, letnik 1978, dobro ohranjena, prodam. Roman Zelič, Ob potoku 7, Novo mesto. 318 126 P, letnik 1980(cena 7.000 din),in 126 P, letnik 1982 (cena 13.500 din) prodam. * 25-370. 319 MZ—TS, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. ® 86-210. 320 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do marca 1991, prodam. Ogled v petek, 8. junija, od 16. do 19. ure na Majde Šilc 11, stanovanje 1. Cena 6900 DEM. 321 RENAULT CAMPUS, 1990, dodatno opremljen, prodam. » 23-355. 322 MERCEDES 190 D, letnik 1984, prva registracija 1986, prodam ali menjam za drug osebni avto, najrajši golf diesel. » (061) 786-090, od 17. do 20. ure. 335 VW, starejši letnik, prodam. »(068)42-812. 339 Z 126 P, letnik 1987, prodam. Borse, Herinja vas 28, Otočec. 340 JUGO 45, letnik 1989, registriran celo leto, z avtoradiom, prodam. Janko Bre- liom, gar, Ostrog 30, Šentjernej, * 42-424. kupim KUPIM Burdospecial 11/1987braut -mode in Burdo special braut - mode leto 1989. ® 24-249. 325 motorna vozila TOMOS avtomatik Colibri, nevožen, ugodno prodam. » 43-718. 274 ZASTAVO 101, letnik 1977, odlično ohranjeno, prodam za 21.000 din. Naslov 277 ) mar- -j K-™-........Dol. Brezovica 2, Šentjernej..278 GOLF GTD, letnik 1985, prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. 279 R 4 TL, letnik 1977, malo karamboli-ran, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Marjan Tomašev, Ragovska 16, Novo mesto, * 20-373. 282 OPEL KADETT13 S, letnik 1983,5 vrat, odlično ohranjen, garažiran, pro--433, po 15. uri. 346 dam. « (0608)81- mranjeno, proaam za z t .uuu uin. rsa i oglasnem oddelku. FIAT 126, starejši, registriran do r a 1991, prodam. Radkovič, Dol. Br DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Doton|«ki list, Novo mssto. UREDNIŠTVO: Drago Rust|a (glavni uradnik In vod|a tozda), Marjan Legan (odgo- BoianBudja, Brada Duilč, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dregaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožice Tappey In hran Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-3062«. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-126-4405/9 (LB — Dolenjska Iranka d.d. Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 7 din, naročnina za 2. trimesečje 60 din; za delovne In družbene organizacije 160 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpise, licitacije ipd. 120 din. Mali oglasi do deset beeed 80 din, vsaka nadaljnja boaadn 8 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda In fotolaboratorij 23-610, mali oglasi In zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za Informiranje Republike Slovenile (št. 23 od 21 oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. FIAT 126 P, dobro ohranjen, star dve leti in pol, prodam. Cena 28.000 din. » 51-466. 367 JUGO 45 AX, star 2,5 leta, prevoženih 25.000 km, prodam. »(068)58-249, do 19. ure. 370 Z 750, letnik 1981, prodam. Bašelj, * 73-292. 371 JUGO 55 KORAL, star eno leto, registriran do aprila 1991, prodam. » 84-843. 372 Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Darinka Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. 374 PRODAM nove rezervne dele za motor avtomobila princ 1000. ® 40-367. 375 RENAULT 4 GTL, letnik 1985, registriran do aprila 1991, prodam za 38.000,00 din. Informacije na * 25-235. 377 R 18 TU, letnik 1987, prodam ali menjam. » 51-667 int. 29 ob delavnikih od 7. do 13. ure. Damir Grguraš, Železničarska 4, Črnomelj. 381 126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, 43000 km, in Z 101 confort, letnik 1982, prodam. » 25-325. 382 KADETT LS, letnik 1985, odlično ohranjen, garažiran, radio z notranjo an-17. uri. leno, prodam. * 21-818, po lv 383 JUGO 45, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. Peter Gorenc, Tržišče 45, 68295 Tržišče. 347 R 4, letnik 1979, registriran do decembra 1990, prodam. Šašek, Irča vas 3, Novo mesto. 348 OPEL IDA 1,6 D, letnik 1984, prodam. Polde Zupančič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej. 353 Ž 101, letnik 1976, ugodno prodam. g4_404 356 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. »62-793. 357 GOLF JGLD, letnik 1985, prodam. Irča vas 14, Novo mesto. 358 Z 750, letnik 1984, prodam. Kupim R 4, letnik 1984 ali 1985. » 42-571. 363 Z 750, starejši letnik, prodam. » 65-014. 365 Torek in nedelja zaprto. Se priporočamo! 410 VKLJUČITE SE V KOMERCIALNO VERIGO UNITRADE, ki vam za 600 din omogoča DOBITEK 625.000 din. Samo pri nas prijavljenim igralcem iščemo kupce. Prijave na tel. (041) 322-439. ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, prodam.» 26-812, zvečer. Ogled popoldne: Ločna 24, Novo mesto. 384 GOLF JGL diesel, letnik 1985, prodam. Jančar, Črmošnjice 2 pri Stopičah. 385 126 PGL, nov, rdeče barve, prodam. »43-622. 388 Z 128, letnik 1985,prodam. Stane Bu-talin, C. herojev 26, Novo mesto. 389 MORIS MARINA, letnik 1978, ugodno prodam.»(0608)82-545 f>o 14. uri. 391 STAREJŠO, zelo dobro ohranjeno in registrirano mazdo 1200, z veliko količino rezervnih delov, prodam. * 24-192. 393 NOVO SAMARO, 5 vrat, prodam ali menjam. » 41-169. 394 Z 750, letnik 1980, generalno obnovljeno, ugodno prodam. » (068)51-165. 395 Z 101, starejši letnik, prodam. Janez Lenart, Tomažja vas 25, Škocjan. 3% JUGO 45, letnik avgust 1989, rdeče barve, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ® (068)44-756, po 16. uri. 397 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Radovan, C. oktobrskih žrtev 25, Šentjernej. 398 MINI 1100 SPECIAL, letnik 1979,in jugo 60, letnik 1990, prodam.» 21-114. 399 Z126 P, letnik september 1988,12000 km, prodam za 4700 DEM dinarske protivrednosti. ® (0608)61-566. 400 JUGO 45, letnik 1986, registriran do maja 1991, prodam. ® 25-821. 403 Z 750, letnik november 1981, prodam. Turk, Vel. Brusnice 58 a, Brusnice. 404 JUGO 45, star 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. ® 84-588 ali na naslov: Karel Lukan, Ob Krki 11, Straža. 405 Z 101, letnik 1978, in pralni stroj Obodin prodam. » 41-028 408 Z 101 JUGO SKALA 55, november 1989, prodam. Cena 67.000 din. ® (068)45-317, popoldne. 411 OPEL KADETT 1200, letnik 1979, prodam. * (0608)60-202. 412 MOTOR MZ ETZ, letnik 1989, prodam. ® 42-698. 413 JUGO 45, star eno leto, registriran do aprila 1991, prodam. ® 59-082. 416 TOMOS ATX 50 C s čelado, malo vožen, prodam za 14.000,00 din. Ogled vsak dan po 18. uri pri Ognjanovič, Prežihova 12/9 (Trnje), Brežice. 418 APN 6, dobro ohranjen, prodam. ® (068)23-611, Srečo Petrič. 419 126 P, november 1983, prodam. ® 23-290. 420 ZASTAVA 1281,1 GX, temno modre barve, letnik 1988 prodam. ® 23-850. obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje informacije: Jože Prosenik, Gostilna Humek, Dobova, ® (0608) 67-607 111 ELEKTROMEHANIKA Jože Klemenčič, Črešnjevec 25, 68333 Semič, ® (068) 59-058, previjanje in servisiranje elektromotorjev, servis ročnega električnega orodja. Delo opravljamo hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. 123 PEČENJE velikega asortimana domačega peciva za vse vrste praznovanj in porok. Marija Vuk, Ulica l.maja 6, Metlika. 289 POLAGANJE, brušenje, lakiranje vam hitro in kvalitetno opravi Parketar-stvo Slobanja, 68290 Sevnica, Drožanj-ska 21, » (0608)81-958 ali (061)453-707. 303 PIŠČANCE, bele, stare en mesec, in tjave nesnice lahko dobite. Knafeljc, Na tratah 8 (Žabja vas). Novo mesto. 312 JARKICE,rjave, stare 6 tednov, bomo prodajali od 10. junija dalje. Stane Prevol-šek, Čatež, 68212 Velika Loka. 324 GRADITELJI in inštalaterji! Po kon- AVTOMEHANIKA SLAVKO GRIL Dol. Kamence 46 b, Novo mesto tel. (068) 28-714 Na zalogi imamo in montiramo po zelo ugodnih cenah uvožene izpušne cevi za vse avtomobile FIAT, LANCIA, ZASTAVA in LADA. Sprejemamo naročila tudi za vse ostale znamke avtomobilov. (P23-5MO) AVTOUSLUGA Odkup rabljenih avtomobilov zastava, golf in opel od letnika 1979 do letnika 1985. Informacije na telefon (068) 58-120. Tine Brodarič, Rosal-nice 15, Metlika. (P26-6MO) DEOMAX d.o.o. MAXMEDIA Družbena podjetja, podjetniki, zasebniki! Edinstvena, celodnevna in najcenejša oblika predstavitve vaše dejavnosti. Naročiia za objavo vašega sporočila (ugoden nakup, akcijska prodaja, popust), na svetlobnem »displayu« — hotel Kandija, sprejemamo na tel. številko: 21-466, med9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. Nudimo pomoč pri oblikovanju teksta. preklici MARJETKA ORLAČ, Dolšce 13, Kostanjevica na Krki, prepovedujem svojemu možu Antonu Orlaču prodajo vseh premičnin. Opozarjam tudi vse tiste, ki bi od njega karkoli kupovali, da jih bom sodno preganjala. 414 posest prodam OBŽAGAN les za ostrešje, 3 m3 suhih plohov ter 2 m3 desk debeline 20 mm prodam. ® 73-424, petek in sobota popoldne. 275 BRAKO prikolico in surf ugodno prodam. ® (0608)69-323. 285 RABLJENA okna in vrata ter plinski bojler poceni prodam. ® 25-820. 288 PRIKOLICO Adria 500 z baldahinom ugodno prodam. ® (0608)79-100, int. 141, vsakdelavnik od 7. do 9. ure. 292 KOTNO garnituro z dvema foteljema prodam. ® 26-575. 300 ŠOTOR za štiri osebe, dve blazini in plinski kuhalnik z jeklenko prodam. Ogled 9. in 10. junuja na naslovu: Korošec, Sončnik pri Šentjerneju. 301 BRAKO prikolico prodam. ® 23-742. 302 TELEVIZOR Iskra, čmo-bel, ekran 44 cm, star eno leto, prodam. ® 25-456. 307 PRODAM 10 m bukovih drv in 5001 vina. Jablan 30, Mirna Peč. 310 ŠPORTNO kolo maraton, dobro ohranjeno, prodam. ® 76-540. 314 PREPROGO (2x3 m), volneno, malo rabljeno, prodam 50 % ceneje. ® 23-355. 323 ELEKTRIČNI zemeljski kabel PPOO/A 4 x 70 + 2,5, 194 m, ugodno prodam. »(0608)70-358, od 16. medalje. 327 OMARO za dnevno sobo (3 m) prodam. »21-113. 331 ZLOŽLJIVO kotno sedežno gamjtu-ro Meblo ugodno prodam. Hajnšek, Še-gova 14, Novo mesto. 332 GUMI voz (15 col), malo rabljen, po-ceni prodam. Boršt 6, ® 69-240. 334 KLAVIRSKO HARMONIKO Welt-meister, 48—basno, nerabljeno, prodam. »6S-64S 341 INDUSTRIJSKI OVERLOG zelo ugodno prodam. ® 59-009, od 17. do 19. ure. 344 GORENJE VAREX 160/180, brusilni aparat in kotno brusilko Bosch 1600 W prodam. ® (068)58-502. 349 NOVE STOLE—rustik izvedba— zelo ugodno prodam. Cena 450 din. ® 23-294. 350 SKOBELNI STROJ in poravnalko, 50 cm delovne širine, prodam. ® (0608)79006. 352 GRAMOFON Tosca 10 ugodno prodam. * 24-368. 378 KITARO Fender Squier Telccaster prodam. ® (068)21-747. 379 COMMODORE 64 z opremo prodam. ® 85-192. 380 NOV kombiniran otroški voziček in dve cisterni za gorivo prodam. ® (068) 26-331. 386 PRIKOLICO za čoln prodam. ® (0608)82-545, po 14. uri. 392 PLETILNI STROJ znamke Bruder, dvoredni na kartice, in mizo za dnevno sobo prodam. ® (0608)32-170. 401 PRODAM malo rabljen motokultiva-tor Gorenje Maestral— košar (15.000) I ali brez škropilnice (5.000) in 50 m cevi profila 6 (300), električno verižno žago Black & Decker, 100 m podaljšek (700) in suha nažagana hrastova drva (250 m3) z dostao. Erdeljec, Zilje 44, Vinica 401 NOVO avto prikolico prodam. 'M (0608)75-634, od 10. ure dalje. 409 razno NEKJE v Radečah, Sevnici ali Mo-kronogu sem 31.5.1990 izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, dJ mijo vme. Dobi nagrado. Marija Zagorc, OS Mokronog. 304 KOŠNJO oddam —travnik v Do- bruški vasi pri Škocjanu. ® (063)38-033. od 16. do 20. ure. službo dobi MALI KAVNI APARAT Gagia z mlinom prodam. ® 57-154. 355 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, Chicco, star eno leto, prodam. ® 41 -065. 359 DOBREGA KV AVTOMEHANI KA z najmanj 5— letno prakso sprejmefl v redno delovno razmetje. Informacije nf »20-572, po 19. uri. 281 POHIŠTVENEGA mizarja zaposlim Mizarstvo Brišar, ® (061)51-791 293 4—URNO zaposlitev dnevno nudimc mlajši upokojenki v bifeju. Ostalo po dogovoru. Društvo upokojencev Krško, Cesta 4. julija 57. 330 AKVIZITERJE za prodajo kozmetike iščem. Odličen zaslužek. ® (0608)43 106, v petek od 17. do 19. ure. 338 DEKLE za strežbo takoj zaposlimo » 69-102, gostilna Račič. 351 DOBER ZASLUŽEK za zastopanj« tuje firme. Znanje jezika ni pogoj, š (061) 766-189. (P23-8MO) stanovanja STAREJŠO dvostanovanjsko hišo z garažo v Sevnici, primemo tudi za obrt, prodam. Informacije popoldne na ® (061)214-791. 284 PARCELO, v izmeri 25 arov v Šalki vasi pri Kočevju prodam. Možna zazidava. ® (061)851-135 dopoldne, (061)852-273 popoldne. 287 ENOSTANOVANJSKO hišo, novejšo, z vrtom (1160 m2), na lepem kraju na Senovem prodam. ® (064)28-565, zvečer. 294 TRAVNIK (0,50 ha) na Kamnem Potoku in mlin za grozdje prodam. Jože Godnjavec, Jurčičeva 5, Trebnje, ® 44-036. 297 KMEČKO hišo z vrtom v okolici Šmarjeških Toplic oddam v najem. ® 76-179. 298 HIŠO z vrtom v Novem mestu na Bregu 25 prodam. ® (067)73-022, zvečer. 305 GRADBENO parcelo, 3 km od Sevnice, prodam. ® 76-395. 326 MANJŠE POSESTVO ali parcele pri Sevnici prodam. ® (041) 155-205. 328 GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo prodam v Sevnici. Upoštevan stanovanjski kredit, osebni avto. »(0608)43-106 v petek od 17.dol9. ure. 337 ZAPUŠČEN VINOGRAD, 33 arov, primeren za vikend, od Krškega oddaljen 9 km, ugodno prodam. » (068)73-746, popoldne. 343 V BLIŽINI KRŠKEGA, do 10 km, iščem starejšo hišo z vrtom in možnostjo reje malih živali, za starejšo žensko. * (0608)75-766. 364 PARCELO za vikend na Libni pri Krškem, lepa lega, asfalt, takoj prodam ali menjam za osebno vozilo. » (0608)33-108. 366 VEČ PARCEL GOZDA v Mali Gori nad Ribnico prodam. ® 24-182. 369 DVOREDNI pletilni stroj na kartice, Toyota, prodam. » (0608)32-683, popoldne. 360 PRODAM lado 1200, letnik 1976, registrirano do septembra, ter diatonično harmoniko, staro pol leta, ali jo zamenjam za osebni avto do 3000 DEM. V račun vzamem tudi staro harmoniko. Prodam tudi paletni kason, dolžine 6,5 m, ter globok otroški voziček. * (068)47-259. 361 KRAVO, po izbiri, prodam. Štefan Količ, Vel. Podljuben 2, Uršna sela. 373 ENOSOBNO, družbeno stanovanj« centralno ogrevano, (45 m2), Nad mlini 27, v drgem nadstropju, zamenjam z» enakovredno na lokaciji Drska v prvem nadstropju. » 22-956, popoldne 2 9i SOBO s sanitarijami ali garsonjero' Zidanem Mostu, Radečah, Loki, Bregi Delo in skrb tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a vedi, da v srcih naših vedno boš ostal ZAHVALA V 29. letu je tragično preminil naš dragi mož, očka, sin, brat, stric in zet MARTIN GRUBAR mlajši iz Polhovice 5, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetjem KRKA-TOZD Zdravila, Emona Dolenjka, IMV, NK Mokro polje, GD Mokro Polje, ŽŠAM Novo mesto, Obrtnemu združenju Novo mesto, Obrtnikom iz Orehovice, Šentjerneja in Novega mesta ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Milena, hči Mateja, sin Marko, oče, mati, sestra in ostalo sorodstvo m 1.1 Sevnici, Krškem ali Brežicah najamei »(061)313-248. 313 ženitne ponudbe SAMSKI moški (50 let), z manjša kmetijo na Dolenjskem, išče žensko zj skupno življenje. » (064)75-72« 27« * (063)39-878, popoldne ali zvečer. 342 FRIZER M, Majda Novak, Gubčeve brigade 12, Trebnje, obvešča cenjene stranke o spremembi delovnega časa: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure, popoldne od 14. do 19. ure. V četrtek od 12. do 19. ure, v soboto od 8. do 15. ure. Preljubi Janko in tvoj priljubljeni obraz, cvetje majsko cveti, a ti si šel od nas, pa vendar ne v cvetoči gozd kot lovec mlad, v črno zemljo za vedno proč od nas. ZAHVALA V 44. letu starosti nas je nepričakovano in prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, sin in brat JANKO ŠUTEJ Kovačji Grad 1 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, stricu, tetam, vsem bratrancem in sestričnam z njihovimi družinami, prijateljem in znancem, sosedom, posebno družini Gračan, lovskemu in gasilskemu društvu, govornikom, pevcem in vsem tistim, ki so na kakršen koli način prisostvovali in pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili Janka na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Marica, otroci Stanka, Oliver in Nikole, mama, brat Jurij z družino, brat Jože z družino, brat Mirko in sestra Anica z družino I pro- 378 aster 379 pro- 380 :k in 068) 386 lam. 392 jder, evno 401 tiva-)0) z cevi žago 700) m3) lica 407 . * 409 Mo o za-a, da gore 304 Do 033 316 kNI metf je na 281 slim 791 295 jimc a do 330 meti- 1)43- 338 limo- 351 panj( j- '* V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi sinek MARTIN PODKRAJŠEK Neutolažljive so besede, le pri tvojem grobu ptica poje; ne pozabite name. Žalujoča: ati in mami Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestam, zdaj boi v grobu mimo spala. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama MALCI MEDVEŠEK iz Reštanja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje. Posebej pa se zahvaljujemo tudi pevcem iz Koprivnice za zapete žalostinke, Ani Breznikar za poslovilni govor in župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Drago in sinovi z družinami /am’9 mlini m 1) rvefl1 dnej 21 ero (regi mei 313 m 13 be lanjšt ko zi 726 27« Delo, skromnost in poštenje — tvoje je bilo življenje V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA 71. letu starosti nas je 29. maja nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric LEOPOLD ROŽIČ iz Črnomlja, C B O 13 Z žalostjo v srcih se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Zvezi borcev za poslovilne besede, enoti JLA Črnomelj, kolektivu Beti Črnomelj, osebju ZD iz Črnomlja ter osebju internega oddelka bolnice Novo mesto. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, sestra in teta MARIJA KROSELJ rojena Malus z Bizeljskega Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in pokojno pospremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Najlepša hvala Francu Premelču za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: mož Jože, sestre in bratje z družinami, teta Nežka z možem in drugo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra, teta JOŽEFA ROGELJ z Rožnega Vrha pri Trebnjem ■ - 1%'»t*. m WISSP® Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem, delovnim kolektivom za zadnje slovo, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvalo smo dolžni dr. Vilfanovi in sestri Leničevi za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje in kakorkoli pomagali. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš osmi ZAHVALA V 55. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, oče, brat in stric v FRANC KUNIČ iz Hrasta pri Vinici Ob boleči in tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v naši bolečini. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, gospodu dekanu za opravljen obred. Vsem ponovno prisrčna hvala! Žalujoči: žena Amalija, hčerki Slavica in Anica, zeta Milan in Rade, vnuki Gordana, Nina, Dragan in Bojan ter ostalo sorodstvo Žalujoči: mama in vsi njegovi ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta PEPCA DVOJMOČ iz Ostroga 36 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žakgoči: vsi pjeni ZAHVALA V cvetu mladosti je odšel od nas v lepše življenje ANDREJ ŽULIČ Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje, nam izrekli sožalje in nam kakor koli pomagali v naši bolečini. Hvala vsem, ki ste pokojnega obiskovali, še posebej njegovemu prijatelju Boštjanu, in mu s tem lajšali težke trenutke. Hvaležni smo sošolcem in učiteljem Srednješolskega centra Kamnik ter osebju ZUIM Kamnik. Lepa hvala sosedom, osebju ZD Kostanjevica, posebej dr. Pope-Tothovi in g. duhovnikom za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Hvala Kostanjeviškemu oktetu, sodelavcem Agrokombinata Krško in Kostanjevica ter sodelavcem Novole-sa Kostanjevica. Vsi njegovi Kostanjevica, 29. 5.1990 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta IVANKA GRAHEK Rožanc 16 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in sočustvovanje z nami, vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Paunovi iz ZD Črnomelj, tov. Bernardi Petrič za govor pred domačo hišo in tov. Stanetu Grahku za govor pri odprtem grobu, pevcem ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Polde, Slavko, Rafko in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Za vedno nas je v 35. letu starosti 28. maja zapustil naš dragi mpž, ati, sin in brat IVAN KRAŠOVEC v šofer Avta Kočevje in kmetovalec z Lopate 21 i k Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem in znancem za vso izkazano požrtvovalnost in pozornost, darovane >, veno: in cvetje.za poslovitev od pokojnika na domu in spremstvo na zadnji poti ter DO Avto Kočevje in KZ :- Krka — TZO Žužemberk. Še posebej hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in obema govor- nikoma za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: žena Saša, otroka Aleš in Jasminka, mama Amalija, sestra Malči in drugo sorodstvo Lopata, Šmihel pri Žužemberku, Malo Lipje, Kočevje, Ljubljana, Lašče, Smuka, Novo mesto, 31. mgja Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 59. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE TURK z Velikega Slatnika 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, še posebej pa Mariri za poslovilne besede ob odprtem grobu, tovarni Iskra Semič, Tovarni avtomobilov IMV Novo mesto, Jožici Floijan-čič za podaijeni venec, internemu oddelku bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, pevcem za ganljive žalostinke in gospodu p. Luku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Nihče ne ve, kako boli ko tebe, ljubi sinko, več na našem domu ni a spomin na tebe še živi saj takih src, kot si ga imel ti malo še živi ZAHVALA Kruta usoda nam je vzela našega ljubljenega sina, brata, nečaka in bratranca PETRA ŠPRAJCERJA iz Vojne vasi, Črnomelj Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala Obrtni zadrugi Bgla krajina, Združenju obrtnikov Črnomelj, praženju šofer- JRezke Dragar Ljubljana. Posebno zahvalo smo dolžni govornikoma Sonny Beronji in Vinku Smrekarju, Stanetu Jevščku za organizacijo pogreba in govor, g. župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru in godbi na pihala. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega Petra do preranega groba! Neutolažljivi: oče, mama, sestra Danica, brat Branko, Marica, tete, strici, bratranci in sestrične Moje roke se ne srečujejo več z rokami moji koraki odmevajo v neznanem prostoru, moja usta kričijo neme besede. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat MARTIN STARIČ iz Radne vasi pri Trebelnem Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ki so i sožalje. Posebno se zahvaljujemo delavcem Trima Trebnje, S gasilskemu društvu Štatenberk in Trebelno, pevskemu zboru Trebelno, gospodu župniku za lepo opravljen nhreil Posebna zahvala dobrim sosedom. Vsem še enkrat iskrena hvala! am pomagali, darovali cvetje in nam izrekli ŠTSOS Ljubljana, Domu učencev Bežigrad, obred. Posebna zahvala dobrim sosedom. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Tudi letos po slovenskih rekah IVAN DOBERSEK * % % % % .» * % 5 % 5 $ $ i i 5 J Inšpektorja I vana Doberška je ^ za znak občine Krško predlagala J skupina kmetovalcev iz Posavja. 3 Znak občine Krško je Doberšek % dobil, čeprav vseskozi živi v Sev- za vojno odškodnino, pa ne vem, če nam bo kdaj uspelo. Pri tem se je vsekakor premalo angažirala vsa družba,« meni Doberšek. Toda grozote druge vojne niso bile omejene samo na eno stran, marsikdaj, tako meni Doberšek, je narobe ravnala tudi zmagovita stran. Kdo ve, morda so ga tudi zaradi tega pred petimi leti v Sevnici vrgli iz partije »Za tako partijo, kakršna je bila naša k zadnjih letih, mi ni čisto nič žaL« -m? 5* niči, deluje pa na območju vsega % Posavja. Ob tem pade v oči dej-J sivo, da je dobil priznanje inšpek- ^ tor, torej predstavnik državnega % nadzora, in to za pospeševalno de- S lo v kmetijstvu. »Moje prvo pospe- % ševalno delo se je začelo na Koz-jj jonskem, potem sem bil nekaj let ^ inšpektor c sevniški občini, zdaj S pa sem že od leta 1974 zaposlen v 5 medobčinskih inšpekcijskih služ % bah. Po mojem mnenju je delo J inšpektorja pri selekciji in repro-% dukciji lahko tudi pospeševalno,« J pravi Doberšek. ^ Vedno je mislil s svojo glavo, S zato je v življenju že tudi marsikaj J skusiL Najhuje se mu je zarisala v S zavest huda travma »ukradenega J otroka,« ki so ga nacisti namera-y vali fizično uničiti Kako huda je S bila represija v Posavju, govori ^ podatek, da so nacisti pobili osem > ljudi iz njegove družine. »Še da-J nes se otroci svojih staršev borimo V pogovoru se vedno znova vračava h kmetijstvu. Ivan Doberšek ima načrt, da bi se nekoč lotil samostojnega pospeševalnega dela. Za tako delo je v Posavju več kot preveč priložnosti in tudi potreb. »Srce me boli ko vidim območja na območju Gorjancev in Bohorja tako rekoč nedotaknjena, lahko pa bi bila zelo primerna za pašo živine. »Pa vendar se v zadnjem času nekaj premika na tem področju. Zdaj smo vsi spoznali da bomo morali tudi v kmetijstvu uveljaviti evropske normative. Po mojem mnenju bi morala imeti vsaka kmetija, ki bi hotela živeti od živinoreje, vsaj 40 glav živine. V zadnjem času smo v Posavju že dobili 12 uikih kmetij, interes pa je, da bijih dobili še več. Živino bomo pasli na pobočjih Gorjancev in Bohorja, tako pa bomo povezali interese dolinskega in hribovskega kmetijstva.« Da je Doberšek povsem skočil iz okvirov, kijih je določala dosedanja kmetijska politika, kaže tudi predlog za priznanje, ki je prišel s strani kmetov. »Zdaj smo dokončno opravili z malimi kmetijami, ki so bile doslej večkrat igračka v rokah kmetijskih zadrug,« pravi Doberšek in je očitno, da je njegov delež pri tem več kot razviden. J. SIMČIČ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4. 4 4 4 4 4 \ ; 4 5 4 4 $ 4 I 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 Žužemberčani pripravljajo ljubiteljem slovenskih^rek zanimivo doživetje — -Ko- ŽUŽEMBERK — Kajak — kanu klub iz Žužemberka bo tudi letos organiziral mednarodno turistično rekreativno čolnarsko regato, ki bo udeležencem nudila obilo naravnih užitkov in prijetnih doživetij. Regato za kanuiste, kajakaše in splavarje bo prizadevni žužemberški klub tokrat organiziral že petič, do sedaj pa je vedno pritegnila veliko število udeležencev, hkrati pa si je pridobila mednarodni sloves. Kako bo letos z mednarodno udeležbo, se še ne ve, zanimanja pa je veliko. Žal je stalne goste iz Češke letos nekoliko zmedla negotovost z vizumi in obvezno menjavo za turiste med Češko in Jugoslavijo. Kot pravijo zadnje vesti iz prestolnic, naj bi se to le še pravočasno uredilo. Letošnja regata, imenovana Slovenske reke 1990, bo trajala od četrtka, 26. junija, do nedelje, 1 .julija, in bo vsak dan na drugi reki. V četrtek na Reki: start bo pri gostilni lovec v Ilirski Bistrici ob enajsti uri, cilj pa po petnajstih kilometrih spusta v Ribnici. Udeleženci si bodo popoldne ogledali bližnje Škocjanske jame in prenočili v tamkajšnjem kampu. V petek je na vrsti 18 km dolg spust po Kolpi. Start bo v Osilnici ob enajsti uri, cilj pa v Brodu na Kolpi. Prenočevanje bo v kampu na Osilnici, nakar se bodo v soboto udeleženci zbrali v vasi Krka, da bi se ob 11. uri spustili tudi 18 km po dolenjski lepotici do Žužemberka, kjer si bodo v tamkajšnjem kampu nabrali moči za ponoven spust po zadnji reki, kije na programu, se pravi po štajerski Savinji. Nedeljski spust po Savinji, ki se bo tudi pričel ob 11. uri, je med najkrajšimi, zato pa med najbolj zahtevnimi. Start bo v Strugah, cilj pa 6 km nižje v Ljubnem, kjer bo zaključek regate. Emil Glavič, predsednik Kajak-kanu kluba Žužemberk, posebej poudaija, da to ni tekmovalno čolnaijenje, temveč turistično rekreativno, bo pa spust v skupni dolžini okrog 60 kilometrov kar zahteven za tistega, ki se bo letos prvič prijel vesel. Poleg naravnim znamenitostim in lepotam bodo udeleženci posebno pozornost posvetili tudi ekološkim problemom, ki jih, žal, ne manjka. Udeleženci lahko star-tajo na vseh spustih, lahko pa katerega tudi izpustijo. Svojo udeležbo bodo lahko prijavili kar na startnem mestu samem. T. J. JUTRI IZBOR MISS SLOVENIJE NOVO MESTO — Časnik Kaj i« TV studio Tele-M sta organizatorji letošnjega izbora najlepše Slovenke Dvajset lepotic se bo tako jutri, 8. ju nija, ob 20. uri predstavilo v novo meški športni dvorani pod Marofod na prireditvi, ki jo bo vodila Mojci Blažej-Cirej. Poleg občudovalce! brhkih deklet bodo prišli na svoj ra čun tudi prijatelji dobre glasbe, plesi in modnih novosti. Omenimo le, di bo prireditev popestrena z modno n vijo Novoteksa in Lisce, nastopon članov novomeške plesne šole, ati sambla Čuki, prav tako pa se bo Do lenjcem predstavila pevka Stanki Macur s kitaristom Simonom Gomil škom. NEDELJSKI ŽIVŽAV NA OTOČCU Drago Mohar, upokojeni fotograf iz Ribnice, bo aparati spet sodeloval na »Foto antiki« RIBIŠKI TEKMOVANJI NOVO MESTO — Ribiška družina Novo mesto organizira v prihodnjih dneh dvoje ribiških tekmovanj. To nedeljo, 10. junija, bo tekmovanje v lovu rib s plovcem za pionirie in mladince ob Krki v Kronovem. Zbor bo ob 7. uri pred pisarno ribiške družine, od koder organiziran prevoz tekmovalcev. Zadnji rok za prijave je petek, 8. junija. Teden dni kasneje, 17. junija, pa bo družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem za člane in članice RD Novo mesto. Organizator sprejema prijave do 14. junija, zbor pa bo na dan tekmovanja ob 7. uri. Zainteresirani se lahko prijavijo osebno v pisarni RD Novo mesto ali po telefonu 21-251. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN TRBOVLJE — V tukajšnjem Delavskem domu bo jutri, v petek, 8. junija, popoldne republiško srečanje otroških folklornih skupin. Nastopile bodo skupine a Gorenjske, Dolenjske, Bele krajine, Štajerske, Prekmuija in Primorske, izbrane na območnih srečanjih. RIBNICA — Drago Mohar, upokojeni fotograf iz Ribnice, se bo tudi letos 10. junija udeležil s svojimi starimi fotoaparati razstave »Foto antika«, ki bo v Ljubljani. Na teh razstavah sodeluje že osmo leto. Najstarejša njegova aparata štejeta okoli 100 let in sta na plošče formata 24x18 in 18x13. Drago, ki je star 64 let in že 12 let upokojen, ni le fotograf, ampak je bil tudi prizadeven fotoreporter. Mnogo let je pošiljal zanimive fotografije raznim časopisom, največ prav našemu Dolenjskemu listu, in je med drugim prejel tudi več nagrad za »Fotografijo tedna« (na primer za avto pod mostom smrti v Prigorici in druge). Prav on je tudi že pred 20 leti izdelal prve barvne razglednice, najprej Koljtske doline, nato pa še ostalih turističnih in gostinskih objektov ter naravnih in drugih zanimivosti. »Pred leti sem šel slikat Krško jamo Ogenjca, kjer je bila med vojno znana partizanska bolnišnica. Da bi bil posnetek boljši, sem splezal na smreko. Ko sem bil že gori, sem ugotovil, da sem doma pozabil očala. Spet sem moral dol, da mi je spremljevalec po mojih navodilih nastavil čas in zaslonko, nakar sem sjjet zlezel na smreko...« Tudi Motel Janico je fotografiral s smreke, in to najprej jx>zimi, nato pa še spomladi. Fotografiral je tudi mnoge poplave. Najbolj pa mu je ostalo v spominu noč- no snemanje poplavljene Ribnice. Takrat si je obul visoke ribiške škornje in se s kolesom vozil sem in tja, da bi posnel najbolj dramatične prizore... potem pa se je z biciklom in aparati vred zvrnil v naraslo vodo. Posnel je tudi veliko jx>plavo v Strugah. OTOČEC — Mesec je naokoli in v l deljo, 10. junija, Motelska restavracija Otočcu Dd 4. ure popoldne do 7. z vri pričak vse tiste, ki se na zabavi, kol otroški živžav, prijetno počutijo. To niso le mladi in najmlajši, pač pa t odrasli, ki so jim všeč neformalnost, gl ba, živahnost in seveda sladoledne um nine otroških kuharjev. V nedeljo bo J leg tekmovalnih igric, ki jih priprav Jani Mislej, tudi in predvsem veliko gl be. Posebni gostje prireditve bodo učei glasbene šole Marjana Kozina iz Novi mesta, ki bodo na prijeten način pokal sovrstnikom in staršem, kaj so se med tom naučili. DALMATINSKA GLASB V DISKU OTOČEC — Ob četrtkih v otoški d koteki vrtijo evergreen glasbo. Po grški mehiški glasbi je danes na vrsti dalmat ska glasba. Vse, ki jim takšna zvrst ugaja ki se tudi sicer radi zavrtijo ob plesni gl bi, vabi Diskoteka Otočec na prijel večer. VSE NAŠE ŠTORIJE DRAGO MOHAR IN STARI FOTOAPARATI — Na fotografiji je Drago Mohar, upokojeni fotograf iz Ribnice, s svojimi starimi fotoaparati. (Foto: Alenka Mihailovič) Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Pohvala za nabavo kruha in obnovo kapelice — Avstrijec je slikal smeti — Tovornjaki motijo mrtve — Novo mesto se v Sloveniji? — »Ta igra je prevara« Še vedno je v tistem, kar ob četrtkih zvečer prestreza telefon dežurnega no-vinarja v uredništvu Dolenjskega lista, največ opozoril bralcev na vsakdanje drobne probleme. Večkrat se v njihova sporočila vpletejo tudi kritike in pohvale, zadnje čase nemalokrat na račun Dolenjskega lista, češ da se je bralcem najbolj prikupil zato, ker ne pozna strahu pred tabu temami. Res [»je, da telefon- ski sporočevalci potem večinoma ne želijo biti imenovani v zapisu. Še več, ne- kateri se sploh nočejo predstaviti, niti za interno rabo ne. Minuli četrtek se je najprej, že pred 20. uro, oglasil bralec F. M. z desnega brega Krke v Novem mestu in pohvalil prijaznost trgovk v bližnji trgovini, ki so proti večeru, ko je zmanjkalo kruha, takoj poskrbele, da so ljudje lahko kupili svež kruh. Rekel je, da gaje motilo, ker se večina oglasi samo takrat, ko je kaj narobe, ne pa tudi, ko se kdo res potrudi. F. M. j» ni edini, ki ima čut za pra- stran pa moža, kije s fotoaparatom slikal velikanski kup smeti in druge najrazličnejše navlake jxxl mostom na desnem bregu Krke. »Mislim, da nas tujec s temi posnetki ne bo prikazal ravno kulturne in skrbne za okolje, in to nam pred izbruhom turistične sezone ni v čast in ponos,« se je jezil. Naročnica iz Ločne, ki pa želi ostati neimenovana, se je hudovala nad tovornjaki (različnih firm), ki kar naprej parkirajo pri ločenskem pokopališču in gazijo zelene površine okrog, da vse skupaj ni ničemur več podobno. Svojci, ki obiskujejo grobove mrtvih in se večkrat pripeljejo od daleč, pa nimajo kje pustiti svojega avta. Parkirišče pred Mercatorjevo trgovino v »Plavi laguni« zasedajo labodova in tako marsikdo, ki se tja pripelje po nakupih, nima kje pustiti avta in se zato odpelje nakupovat drugam. Ta nered prav kliče inšpektorje in druge odgovorne, naj kaj urekenejo. »Zakaj ni enotnega prometnega režima nuli četrtek na zadnji strani objaviti prispevek »Igra, kije obsedla svet« in jx>-pularizirati nekaj, kar po njegovem mnenju vsebuje elemente celo za pregon. »Naj imenovani Stanišič zatrjuje in propagira, kar hoče, zame je tista njegova ,igra’ prevara,« je pribil. »Za nepoučenega, naivnega človeka je ,happy-line’ morebiti res mikaven, ker mu ustvarja iluzijo, da bo čez noč obogatel, s preprostim računom pa se da dokazati, da za večino ostajajo le iluzije, in to drago plačane. Sicer pa take in podobne ,igre’ niso nič drugega kot poskus posameznikov, da bi z njimi sami hitro obogateli.« I. Z. Drago je naredil mojstrski izpit leta 1959 v Mariboru. Prvo službo je dobil pri »Sava filmu« v Ljubljani, kjer so preslikavali tudi diapozitive za šole. V Ribnico je prišel leta 1962 in predlagal občinskim možem, da bi ustanovili družbeno fotografsko jjodjetje. Ko pa so ti zvedeli, koliko stroškov bi bilo z odprtjem takega podjetja, so mu — varčni kot Ribničanje so — predlagali, naj kar sam odpre zasebno delavnico, in tako je tudi storil. Zdaj vodi fotoatelje njegova hči Alenka, Drago pa ji pomaga. Pred nekaj leti sta med prvimi daleč naokoli opremila laboratorij tako, da izdelujeta tudi barvne fotografije. Uvedla sta ekspresno izdelavo fotografij in v nujnih primerih izdelata fotografije že v eni uri. J. PRIMC DOBOVA — Šov skupina iz Rat »Vinekd« je izdala drugo kaseto z nas j vom Vse naše štorije, na kateri je deset n lodij izpod peresa večine članov ansal n . bla, večinoma pa jih je napisal klaviatul v J Boštjan Zahrastnik. »Vikendaiji«, kot j sambel radi imenujejo njegovi ljubitelji m sodeloval leta 1987 s skladbo Nikjer j ma v finalni prireditvi Pop delavnice, j I' 1 so tudi spremljevalna skupina Alfiju Niršil ču, Albertu Gregoriču, Heleni Blagne |>et Nacetu Junkarju. [15 ro *>C vic J. I GOST VEČERA BO MATEJA SVET VINICA — Naša najboljša smit >0 čarka, ki seje pred dnevi odločila Tre da preneha smučati in prične z uče ne: njem in poslovnostjo, bo v soboto tor 9. junija, ob 20. uri gost večera 1 ivr Viniškem kampu. Prireditev bo za tu, gotovo pritegnila kar precej obis a j kovalcev, saj bodo kot gostje večer nastopili tudi ansambel Obvezni smer, pevci Josipa Lisac, Zlatki Dobrič, Vlado Kalember in gleda liška igralka Jerca Merzel. tthavne »lasbe Dolenjskega lista Ansambel Rudolfovo v sedanji »izvedbi«. Pred 15 leti so se vpisali v zgodovino novomeške rockovske scene. T"! lil pil ■—4 mi 1 j j • Novomeška rockovska legenda Pri Sraki izšla kaseta s posnetki Rudolfovega vičnost in ki zna dobro opazovati. J. P. in discipline povsod v Novem mestu, in iz Zagradca je naprej pohvalil Dolenj- ne samo na Glavnem trgu, kjer te takoj oskubijo za petdesetaka ali p» dobiš o[>omin z zagroženo kaznijo?«, se je jezila naša naročnica. Nered na cesti pa se lahko kaže še ski list, da piše čedalje bolj in čedalje več o temah, ki so bile še včeraj pod ključem, in v zvezi s tem povedal, kaj je videl na Dvoru. »Večkrat sem se peljal mimo razbite kapelice, ki stoji nad cesto in pred naseljem, če pridete iz žužem-berške smeri. Zdaj pa kar nisem mogel verjeti očem: krajani so kapelico tako rekoč čez noč obnovili in ji dali še lepši videz, kakršnega je najbrž imela nekdaj. Zelo se mi zdi pohvalno, da se ljudje lotevajo takih reči.« ti i» : drugače. Bralko Z. iz Novega mesta, denimo, moti barvanje cestnih oznak, češ da je nestrokovno in sploh zanič. Pravi, da bi si morali tisti, ki tako bar- vanje naročajo, in drugi, ki ga opravljajo, najprej ogledati, kako to delajo v tu- NOVO MESTO — Te dni je prišla v trgovine glasbena kaseta, ki se je bodo razveselili ljubitelji domačega rocka, še posebej tisti, ki so privrženci doslej najuspešnejšega novomeškega benda, ansambla Rudolfovo. Starejši mladeniči bodo kaseto poslušali z nekoliko nostalgije po dobrih starih rockovskih časih, ostali pa najbrž z radovednostjo, kaj je premoglo Novo mesto, in z mislijo, česa ne premore več. Bralec M. B. iz Krke je pripovedoval, kako ga je dan poprej stisnilo pri srcu. ko je nedaleč od mostu v Ločni videl avto z avstrijsko registracijo, nekaj metrov Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v 'bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, met; 20. in 21. uro na telefon (06#) '3-606. Eden od dežurnih u.>vinarjev vam bo rad prisluhnil. jini. Nazadnje pa je bralko zanimalo, kdaj je trava ob cesti dovolj velika in zrela za cestarje, da jo pokosijo. Sodeč po tem, da še stoji, mora biti res že hudo visoka, da jo opazijo. Bralca H. iz okolice Novega mesta je zmotil plakat, ki gaje zadnje dni opazil v Novem mestu na več krajih. Citiral je, kaj je prebral: »Kulturno umetničko društvo Novo mesto priredžuje drugar-sko veče v Domu JNA...«, pa takole komentiral: »Sam nekaj vem o kulturi v Novem mestu, a društva, ki bi se tako imenovalo, ne poznam. Najbolj me moti, v kakšnem jeziku je to napisano. Zaenkrat je Novo mesto še v Sloveniji in se ve, kakšen jezik tu govorimo in pišemo.« Bralec J. M. iz Sevnice se je čudil, kako smo mogli v Dolenjskem listu mi- Glasbeno kaseto Rudolfovo sta izdala Drago Vovk oziroma njegova produkcijska hiša Studio Sraka. Vovk je na občasnih srečanjih z rudolfovci, s katerimi ga druži dolgoletno prijateljstvo, prišel na zamisel, da bi slavne čase ansambla Rudolfovo oživil z izdajo njihove kasete. Nanjo so uvrstili obe že [»znani skladbi z njihove male plošče, Grem domov in Gorjansko bajko, dodali |» so še štiri druge študijske jjosnetke in štiri posnetke, ki jih je naredil Vovk v živo na koncertu v Zagrebu. Vsega skupaj je na kaseti 10 skladb in za 20 minut glasbe, kar je več, kot ponujajo običajne kasete. »Vse posnetke sem odnesel v ljubljanski Studio 26, kjer so jih na najsodobnejših napravah očistili, spustili skozi vse filtre in druge naprave, tako da so iz njih naredili najboljše, kar se da. Lahko rečem, da je kaseta kvalitetna,« je povedal Vovk. MiM Žreb je prejšnji teden jtodelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice ANICI PEČNIK iz Mozirja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden z eno novostjo takšna: 1 (3) Ne joči Slovenija — SLOVENSKI MUZIKANTJE 2(1) Med temnimi gozdovi — ANSAMBEL L. LESJAKA 3 (5) Kaj je ljubezen — VESNA 4 (2) Ob reki — SPOMIN 5 (7) Vinska vigred - KVINTET KRES 6 (4) S pesmijo na ustih — ANSAMBEL SLOVENIJA 7 (9) Ne čakaj na maj — ANSAMBEL COF 8 (6) Raj pod Triglavom — ANSAMBEL L. SLAKA 9 (8) Za materin praznik — BRATJE IZ OPLOTNICE 10 (-) Mlad pastir - ANSAMBEL IVANA PUGLJA Predlog za prihodnji teden: Soča voda — DOLENJSKI FANTJE >i Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto WVV\AAAAA(VVVVVVVAAW Doklej še uganke pri sv. Jakobu? Po lanskih presenetljivih odkritjih v cerkvici v Naklem letos restavratorji ne pričakujejo nič šokantnega — Odkritje na Belčjem Vrhu_______________________ S KOLESOM PO DOLENJSKI OTOČEC — Hotel grad Otočec je v sodelovanju s kolesarskim klubom Krka pripravil zanimive programe kolesaijenja po Dolenjski. Zato so izbrali gorska kolesa in v četrtek, 14. junija, bo na Otočcu za novinaije iz domovine in tujine predstavitev rekreativnih prog. Zanimivo ponudbo, ki bo zagotovo v mnogočem obogatila dolenjski turizem, bodo popestrili z ogledom dolenjskih kulturnozgodovinskih zname-nitosu, obiske v pravih dolenjskih domačijah, večerjo v domači zidanici itd. NAKLO PRI ČRNOMLJU — Restavratorsko delo v podružnični cerkvici sv. Jakoba v Naklem pri Črnomlju se letos nadaljuje že tretje leto. Cerkvica je bila še do lani kaj malo znana, po odkritju fresk vrhunske kakovosti v prezbiteriju, pa so se začeli zanjo zanimati številni ljudje. Odkritje fresk v nakelski cerkvici preseneča celo strokovnjake, saj sodijo poslikave iz sredine 15. stol. v sam vrh slovenske kulturne dediščine. Po končanem letošnjem delu, ki ga imenujejo tudi slepo delo, gre pa predvsem za konserviranje, ne pričakujejo nič šokantnega. Kolje povedal Marko Butina z Restavratorskega centra Slovenije, bo s še sedmimi študenti umetnostne zgodovine, akademije za likovno umetnost in šole za oblikovanje v treh junijskih tednih pripravil predvsem steno za barvno rekonstrukcijo poslikave, ki naj bi jo opravili prihodnje leto. Tako v zgornjem delu prezbiterija, kjer je bila že sneta preslikava, sedaj kitajo poškodbe. Hkrati pa nadaljujejo delo v sjDodnjem delu prezbiterija, ki je zaradi vlage zelo uničen in zasigan. Restavratorji so odstranili tudi levi oltar v ladji ter snemajo belež. Zanimivo je, da so v cerkvici odkrili tudi dve letnici, in sicer 1620 in 1644, vendar je po mnenju Butine cerkev starejša, letnice pa so najbrž le vreznine obiskovalcev. Največja uganka ob odkritju na-kelskih fresk, ki se je zastavljala lani, je bila, kdo je avtor motivov, ki so naslikani z izredno veščo roko, in od kod je prišel. Kot je povedala Marinka Diažumerič iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, so v tem letu lahko odkrili le, da je stil slikanja fresk iz sredine 15. stol. blizu Janezu Ljubljanskemu, da pa sta bila vsaj dva slikarja, morda celo več, iz iste delavnice. Odkrivanje ek- avtorja bi bilo že bolj podobno detek tivskemu delu, kajti zakopati bi se morali v arhive nemškega viteškega reda, ki so na Dunaju. In če smo še lani zapisali, da uganke o imenu avtorja gotovo ne bo moč razvozlati v Beli krajini tudi zato, ker so edine poslikave iz sredine 15. stol. v deželi ob Kolpi le še pri Treh farah pri Metliki, in še tu so ohranjeni le fragmenti, so najnovejša raziskovanja odkrila srednjeveško poslikavo tudi v cerkvi sv. He- TRETJE LETO V NAKLEM -Potrpežljivi študenti — restavrator-ji že tretje leto centimeter za centi* metrom odkrivajo poslikave v cerk vici sv. Jakoba. Letošnje delo< konserviranje, bo za obiskovale® sicer manj žanimivo, vendar pa j® nujno potrebno, da bodo lahko prihodnje leto začeli z barvnim retušr ranjem. (Foto: M. B.-J.) lene na Belčjem Vrhu. Očitno Bel® krajina skriva še veliko zakladov neprecenljive vrednosti. M. BE7EK-JAKS6 ,WWVWVVWV\