Leto 1904.
355
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIV. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1904.
Vsebina: (Št. 158—161.) 158. Razglas o ustanovitvi podružnice kraljevega ogrskega pomožnega carinskega urada II. razreda v Temeskubinu v občini Temessziget temeškega komitata. — 159. Razglas o dopustilu male železnice z ozkim tirom, obratovane z električno silo, v ozemlju deželnega glavnega mesta Opava. — 160. Ukaz o uradnem natiskovanju kolkovnih vrednostnic v Pragi. — 161. Razglas o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Gornjem Litvinovu na Češkem.
158.
Razglas finančnega ministrstva z dne 19. decembra 1904.1.
o ustanovitvi podružnice kraljevega ogrskega po' možnega carinskega urada II. razreda v Temeskubinu v občini Temessziget temeškega komitata.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je postavila v občiniTemessziget temeškega komitata podružnica kraljevega ogrskega pomožnega carinskega urada II. razreda v Temeskubinu, ki se je pooblastila odpravljati nekatere v mejnem prometu s Srbijo carine proste predmete, les in plovila, ki služijo za prevažanje lesa.
Podružnica začne svoje poslovanje s 1. dnem januarja 1905. 1.
Kosci s. r.
15».
Razglas ministrstva za železnice z dne 20. decembra 1904. 1.
o dopustilu male železnice z ozkim tirom, obratovane z električno silo, v ozemlju deželnega glavnega mesta Opava.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda
z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, občinskemu zastopu deželnega glavnega mesta opavskega dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat male železnice z ozkim tirom, obratovane z električno silo, v ozemlju deželnega glavnega mesta opavskega, ki obsega proge
a)	od kolodvora severne železnice čez Oberring in Franc Jožefov trg do deželne bolnice,
b)	od Franc Jožefovega trga do strelišča in
c)	od Oberringa do mestne meje proti Katerinkam.
§ I-
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonar finančne ugodnosti, navedene v členu V skraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let, računaje od današnjega dne.
Koncesijonar je dolžen, gradnjo skraja ozna-menjene železnice dokončati najpozneje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej tudi
(Slovenibch.)
104
vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zahtevo c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarju dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, ki niso v upravi mestne občine opavske, mora koncesijonar dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5.
Koncesijonar je dolžen plačati stroške z napravo in obratovanjem v uvodu oznamenjene želez-nične proge zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila te proge že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§ 6.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 7.
Znesek napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se razen stroškov, ki se za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil ter dotacijo glavnične reserve, res porabijo in prav izkažejo, prištevši inter-kalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice, ne smejo postavljati v račun nikakoršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo prišteti dotični stroški k napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pom-nožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu. ki ga odobri državna uprava.
§ ».
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsak čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§ 9-
Kadar bi vsled siečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravlpmja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva šlela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščene železnice, tedaj mora koncesijonar brez upora slušati dotične na-redbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki mu nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§ 10.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§ 11.
Koneesijonar je dolžen, pošto ter služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koneesijonar zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železničnega zavoda.
§ 12.
Koneesijonar je dolžen, skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarja, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo v onemoglosti in starosti je izvršiti tako, da mora koneesijonar zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, stražniki ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
§ 13.
Koneesijonar je dolžen, na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične
izkaze, potrebne za sestavo letne železniške sta-stistike.
§ 14.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po preteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 15.
V § 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§ 16.
Koneesijonar nima pravice, prepuščati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen ako je to izrečno dovolila državna uprava.
§ 17.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 18. !
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
160.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 21. decembra 1904. 1.
o uradnem natiskovanju kolkovnih vrednostnic v Pragi.
Oziraje se na ukaz z dne 23. februarja 1900.1. (drž. zak. št. 36) o uradnem natiskovanju kolkovnih vrednostnic se naznanja, da se bodo počenši od 1. dne januarja 1905. 1. na c. kr. kolkovnem uradu v Pragi natiskovale tako na inozemske vrednostne papirje (§ 1 a omenjenega ukaza), kakor tudi na nepopisan papir (§ 1 b, št. 1 do 3 omenjenega ukaza) kolkovne znamke po 2, 4, 10, 14, 26, 30, 38, 40. 50, 64, 88 vinarjev in po 1, 2 in 5 kron.
Kosel s. r.
161.
Razglas finančnega ministrstva z dne 22. decembra 1904. 1.
o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Gornjem Litvinovu na Češkem.
Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 11. novembra 1904. 1. se ustanavlja v Gornjem Litvinovu na Češkem za občine okrajnega sodišča z istim imenom, ustanovljenega po ukazu pravosodnega ministrstva z dne 15. novembra 1904. 1. (drž. zak. št. 130), davčni in sodni depozitni urad.
Ta urad naj začne svoje poslovanje s 1. dnem januarja 1905. 1.
Od tega časa naprej se izločujejo občine Kliny, Janov, Dolnji Litvinov, Gornji JiFetln, Gornji Litvinov in Louka iz okraja davčnega urada Most, in občini Lom in Jifetln Češki iz okraja davčnega urada Duchcov in se odkazujejo okraju davčnega urada Gornji Litvinov.
Kosel s. r.