DROBNO GOSPODARSTVO V OBČINI CENTER
Posebni položaj zahteva posebno ponudbo
Specifičen položaj občine Center zaradi značilne lege območja kot mestnega in republiškega središča postavlja tudi v razvoju drobnega gospodarstva posebne cilje. Drobno gospodarstvo v Centru naj ne bi bilo naravnano le na zadovoljevanje potreb njegovih prebivalcev, marveč tudi zelo številnih obiskovalcev. Hkrati pa njegov razvoj trasirajo izredno omejene prostorske možnosti, ker vse skupaj bolj kot v katerikoli slovenski občini uveljavlja selekcijo in višjo kakovost. Ko so v komiteju za družbeno       večletni stagnaciji ter po uveljavi-
planiranje in gospodarjenje se-stavljali program razvoja drobne-ga gospodarstva za obdobje od 1988 do 1990, so v njem poudarili, da je treba nadaljevati s prakso iz minulih dveh let srednjeročnega obdobja, ko jim je v občini uspelo doseči opazne premike k hitrejše-mu prestrukturiranju in kako-vostni rasti drobnega gospodar-sta tako v družbenem kot zaseb-nem sektorju. Kot značilen pri-mer tega kvalitativnega vidika navajajo zlasti razvoj majhnih sa-mostojnih produkcijskih enot, ki temelje na družbeni lastnini in neobrtni produkciji. Skratka, gre za majhne organizacije, ki oprav-ljajo dejavnost visoke tehnologije in intelektualne storitve. Tudi v zasebnem sektorju je po
tvi novega obrtnega zakona in ob nekaterih davčnih olajšavah pri-šlo do oživljanja dejavnosti. Pove-čalo se je število obratovalnic in v njih zaposlenih delavcev, s tem pa se je povečala tudi pestrost po-nudbe in konkurenca. Omeniti tudi moramo, da namenja vse več obrtnikov svoje izdelke in stori-tve izvozu ali pa nadomešča uvoz-ni material s svojo proizvodnjo.
Kljub ugotovitvi, da je drobno gospodarstvo v Centru razmero-ma močno, pa velja, da število za-poslenih v obrtnih storitvah glede na število prebivalcev (upoštevati je treba tudi dnevne migracije lju-di v Center od drugod) zadostuje le za polovico predvidenega nor-mativa. Iz evidentiranih potreb lahko ugotovimo, da obstaja naj-
večji primanjkljaj v tako imeno-vanih storitvenih dejavnostih.
V mestno središče sodijo še ne-katere druge dejavnosti. Mislimo na razne vrste gostinsko in turi-stično ponudbo, prodajo modne-ga blaga, unikatnih izdelkov, umetniških del ipd. V občini ozi-roma v njenem starem delu mesta ta ponudba še ni dovolj razvita in na ustrezni kakovostni ravni. Tu-di sicer lahko ugotovimo, da je ponudba te vrste v primerjavi z drugimi večjimi mesti še pre-majhna. Merilo bi morala biti konkurenca, ki vodi k boljši ka-kovosti in zadostni ponudbi.
Program razvoja drobnega go-spodarstva se med drugim loteva tudi določanja programskih po-sebnosti, ki bi jih bilo možno raz-vijati glede na prostorske možno-sti v posameznih krajevnih skup-nostih. Tako je na primer govor o ekskluzivnem drobnem progra-mu Stare Ljubljane, programu mestne magistrale, poslovnem programu, programu stranskih povezovalk, programu republi-ških političnih in kulturnih inve-sticij in dejavnosti.
Janez Kukovica