Krištof Šmid (Dilje.) V Thaunhausuu so se pokazali prvi eveWm ŠmidOTe pisateljske delavnosti. Najpred je spisal zgodbe sv. pisma, ii so skoraj povsod znane. To je bilo 1801. leta. Potlej je dal na svetlo kujižico rPm nauk o Bogii." Ta miena knjižiea je bila namenjena prvencem v šoli, ki so jo z velikim veaeJjem Citali. Kmalu potem so prifili na svetlo pPiruM", nGenovefa" in različni drugi njegovi spisi, katerih mnogo je že tucii na slovenski jezik preloženo. I2 za-četka je Kr. Šmid pisal povesti samo za žolsko mladino v Thanuhansmi, katerej je ob nedeljah po poludue svoje rokopien na glas bral; Se le pozneje jih je dal oa občno željo svojih prijateljev v natis. Velik vtisek, ki so ga imele njegove povesti aa nežna srčeca preljnbih otrok, popisnje aam njegova n^enka, katera med drugim to-le pripoved^ije: nŽe]jno smo vselej pričakovali, da ee vrata odpr6 in uaš preljubi prijatelj z rokopisom y roki atopi t 5olo. Vse, kar nam je bral, nara jft tudi prituerno razlagal, id rui otroci smo ga knj vadi poshiSali. Večkrat so bile pripovedke tako ganljive, da smo se otroci glasuo jokali in naš prijatelj je bil primoran z braujem preneliatj. Cas naiu je tako hitro niimil, da nijsmo vedeli kdaj in kako. Od nedelje do nedelje smo se že naprej veselili, da pride zopet nova povest na vrato. Posebno nam se je dopatlla prelepa povest 0 ^Genovefi" iu j,Cvetlični jrbaSžek.^ Včasi nam je bilo naloženo, da naj kako povest doina spižemo, in res jo mnogo uienk ncvetlii5ni jibaSček" po več pol prav dobro iz spomina napisalo. A povesti, ki uam jih je Kr. Šmid ob nedeijah po poludne čital, nijyo nam ostale samo v spomiuu, nego nmogim dekletoui so Ijile tudi vodilo v poznejšeiu življeujL" Nekako zavzet se mora Slovek vprašati: kako to, da 80 te poTesti, naj-pred 1 majhenej vasi spisaue in solskej uiladini braiie, pozueje prodrle 111 36 69 razSrile mslo nc po vsej Erropi in tndi po dragih delih sveta? Nekaj po-sebnega mora biti t njih, ker jih mlado in staro s tako odanostjo in Ijn-beznijo bere. Er. Šmidove pripoTesti najdemo na serern in na jugu. v hiši bogatina io priprostej koči siromaka. A temn se nij čuditi, da so se njegovi spisi tako razširili po vsem svetu, ako se poraisli, da je Kr. Šmid pisal Tse 8Toje spise priprosto, prav tako, kakor čuti, misli ia govori ncdolžna mla-dina in priprosto Ijudstvo. Mnogi pisatelji za mladino so ga pozneje posne-mali, a nobeden ga nij dosegel. Kdor hoče pisati zs ofcroke in priprosto domače Ijttdstro, treba da ima poscben dar zato od Boga že od rojstva. Tvarine svojim spisom nij iskal in pobiial po neznanih tujih kiajih, nego vzel jo je Ksolej iz obližja, dobro ved66, da Jloveka najbolj mika ia veaeli to, kar ima in vidi okoli sebe. Vse njegove poveati so lepe podoba domačega življeaja: v Djih vidijuo v najskrivDej^i kotiček človeškega srca kakor v cvotično Cašico. In ravuo ta naravnost liopada, ter zanimiva flo-veško 8rce. Po Taeli njegoTih povestih gleda milostljivo oko božje z nebeske višine in Tidi sn iz njih, da voka božja vlada {loreško osodo. Podloga vsera tem idiliSnim povestieam je sv. Tera, katci-a nas vselej in povsod tolaži. hrani, »pominja, posvefiuje in osrefuje. To je 6ua čarolma moč, ki iiname grce rsaeega, kdor Šmidore pripovesti bere. Zatorej bodo Šmidore pripovssii ostale fedno svojina narodne knjižeTnosti, in njegovi prelcpi spisi bodo Se poznjm imukoiii tetoo berilo, ki bode razveseljevalo otroke in startke. JPo vsej praTici se lehko rcče, da je Kr. Šmid pokazal prari pot piaateljera mla-dinske litevatnre. Naj bi ga poanemali poselmo naži sloveuski piaatelji, kadar piSejo 23 jia,?o m]nti'mo. Skoraj celih dvajset let je preživel Kr. Šmid v Thaniihansnu, kjer je v tem časn tudi divjala viharaa vojska, razderajo