— 15 —
Š k v o r e c.
{—-^=-_-=rCQf^Ep7/   j/            Škvorec (Sturnus vulgaris) je kakih
_ ->      vSSiSa^NSl.   i|L    ^Va palcev dolga  ptica selivka.    Njegovo
'__      _ ___-J^KHffiliSt IlS- černo svitlo perje  spreminjase na zelen-
_r____/^^^LTCJhIpbJSS kasto in vijoličasto barvo, po plečih in po
¦-~"^*~_>^^ AfHHB^ trebuhu je pa belo pikast.   Kumen kljun
t y Cftd,. fl^   Mf BBhiU ie raven in na koncu plošnato  stisnien.
'^Š&   )f yW^|| i|^&^y Škvorec živi  najraje po hostah in logih,
c"^^XwiLj$^*f,!f\ ™pKw^ po planjavah  in vertih,  po  kterih   prav
V^^^^Jjt   J •f^HHKs pridno pobira bramorje, kobilice, goseuice
<5^^S^SSte^tsfl^^S&   m druge škodljive merčese,  a malokedaj
^^^"^PT^v!^^^^^ se dotakne semčnja. Že zgodaj v spornladi,
^%iK*^&M*mŠJmk^OiŠ^ navadno konec meseca marca ali pa koj
^g^^^j^^^^^^^^^^ v  začetku  nieseca  februarja,  priroma  h
^Sgp^^Pi^^^^^^^^^ južue Evrope in Egipta zopet nazaj k nam
da si tu pri nas uaredi gnjezdo in jajčica vali.   Zarad  pokončevanja škod-
ljivih  merčesov je škvorec zel6 koristna ptica, posebno pa je pri pervem
svojera valjenji, ko je ravno največ hroščev,  velik  dobrotnik kmetijstva.
S kljunom oberne vsak list,  preišče vsako bilko, stakne vsako  luknjico,
kamor ve, da se škodljivi mergolinci radi skrivajo.   Škvorec, star ali mlad,
je živ in jezičen, pa se kmalu privadi Človeka. V izbi je rad vesel, smešen,
razumen in prekanjea tovarš;  poln je  muh in zvijač.   Ako sediš pri mizi
in pišeš, kmalu se ti bo vsedel na tintnik in bo pomakal kljun va-nj; ako
se nosi jed na mizo, gotovo bo on pevvi pri skledi. Njegov kljun je posebno
pripraven, da privleče izpod listja,  ki leži po tleh, vsakega merčesa, naj si
bo še tako skrit. —   Varujmo si tedaj  te zel<5 koristne ptice in naredimo
jim tružice  ali valivnice,  kakoršne  se vidijo po  mnogih  drugih   deželah.
Take tružice zbite so iz štirih  sten,  imajo tla in so,  kakor se že ptičjemu
pleraenu prilega, 1 do poldrugi čevelj visoke in bizo 6 palcev široke. Od
zgorej  imajo strešico,  da  dož  v tružico  ne vhaja.   Od spredaj  kake dve
tretjini na visoko se izreže okrogla lukuja, skoz ktero ptice ven in uoter
letajo; pred luknjo sc naredi paličica da se ptica na-njo vsesti raore.
Po vsem širokem Slovenskem naj bi si kmetovalci naredili take tru-žice, pa bi potem gotovo še enkrat toliko sadja imeli, kakor ga imamo zdaj.
*¦  '----^   ^-*- L=?^ ***¦    s-----t