Ameriška Domovina ajVUERI Ul—H OIWK E AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 116 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 9, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Britanski zdravnik ra "tableio smrti” britanski zdravnik napove duje “tableto smrti” za onemogle ostarele LONDON, Vel. Brit. — Zdravnik dr. John Goundry je napisal za časopis ‘Pulse’ minuli teden sestavek, v katerem trdi, da bo za onemogle stare ljudi v ne preveč oddaljeni bodočnostj na razpolago “tableta smrti” za prostovoljno uporabo in morda kasneje celo za “obvezno”. “Gledanje družbe na življenje se bo spremenilo od čustve-nega v preračunljivo in izumetničeno (popačeno), vodilno načelo bo preživitev najsposobnej-S1h,” pravi dr. J. Goundry, splošni zdravnik, ki ima med svojimi klienti tudi večje število starih ljudi. Mrs. Marion Green, predstavnica Narodne zveze društev o-starelih ljudi, je k omenjenemu spisu dr. Goundryja izjavila: Lolni in onemogli potrebujejo oskrbe, ne pa pokončanja. U-Parn, da bo ta tableta prišla nekoč k njemu.” David Hofman, direktor “Polnoči ostarelim”,' pa je dejal, da Jo dr. Goundry po vsem sodeč v Popolnem nasprotju s “Hipokratovo prisego”, ki pravi, da je Prva in glavna naloga zdravni-ov čuvati in ohranjati človekovo življenje. On zveni nečlove-Sko^, nesmiselno in necivilizira-> je dejal David Hobman o ur- Goundryju. D'. J. Goundry, 45 let stari pravnik, oče dveh otrok, piše, da se mu zdi zlovešče, da “ima-V*0 znanost, ki preprečuje roj-Si-vo ljudi in vsiljivo znanost o ostarelih, ki zadržuje našo smrt.. Dr. J. Goundry vidi v zdrav-stvgni oskrbi ostarelih nepotreb-110 trošenje virov, v svojem spi-Su Pravi, da naj bi zdravniki u°bili pravico dati starim Iju-erib ki to hočejo, smrtno tab-eto, končno pa predvideva, da ° odločitev o tem prevzela jOč država in vztrajala na ev-tanasiji”, po naše nd končanju ^ienja starih in onemoglih. Ko je Adolf Hitler v Nemčiji m* .pokončati na deset tisoče u-obolnih in neozdravljivo bol-z1JL se je svet zgrozil, niti 40 let a em razpravlja o smotrnosti e§a britanski zdravnik in pred-v1 eva resno možnost, da bo dr-ava vztrajala na pokončava-slJU onemoglih starčkov in ark! Svet je v svojem moral-s m, ProPadu, v svoji “popačeni otrnosti” napravil res v krat-1 dobi izredno dolgo pot! V ------------0------ orster ostro napadel Politiko ZDA v Afriki . PETORIA, J. Af. _ Pred-^mk vlade Južno-afriške uni-L 0hn V°rster je ostro napa- v A?0lltik° sedanje vlade ZDA r^ki- Dejal je, da podpira fr£°S.in brezvladje” v južni A- p]avVnvda služi čarterju za . ono črncem v Ameriki, ki so u Pomagali do izvolitve za Predsednika ZDA. Govor Vorsterja kaže, da je liV1^0™11 2 napori ZDA in Vont-^rd;anlje! ki iščeta miren e lod k vladi črne večine v gjP^ziji jn v Namibiji. Novi grobovi Frances Marn V 89. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla v Euclid General bolnici Frances Marn, rojena Ladiha, 725 E. 156 St., vdova p0 leta 1957 umrlemu možu Johnu, mati Johna, Alberta in Rudolpha, 4-krat stara mati, 3-krat: prastara mati, sestra pokojne Mary Bukovec in Josephine Darovec v Sloveniji, ter pokojnih Matije in Uršule, rojena v Megleniku, fara Trebnje pri Novem, mestu, od koder je prišla v Ameriko leta 1913. Bila je članica Oltarnega društva in Marijine legije fare Marije Vnebovzete, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Podružnice št. 10 SŽZ in Društva št. 493 T.M. Pogreb bo v četrtek maja, ka sta ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri in nato na pokopališče Vernih duš. Upanje na sporazum i ZSSR o omejitvi orožja naglo plahni Odnosi med ZDA in ZSSR so se tako ohladili, da ni mogoče računati na dosego sporazuma o omejitvi orožja do oktobra. WASHINGTON, D.C.—Kljub zastoju pri pogajanjih o omejitvi strateškega orožja o|d pretekle pomladi so v Beli hiši ohranili upanje, da bo možno premagati težave in ovire ter doseči nov sporazum, predno bo potekel sedanji v začetku letošnjega oktobra. Pogajanja so obtičala in se niso premaknila z mrtve točke od o vprašanju raz- pravljala v Ženevi v Švici zunanji minister A. Gromiko in državni tajnik C. Vance. ... Vance in, Gromiko bosta pri- \ropljenje jutri, v sredo od 2-5jhodnji mesec znova govorila o popoldne in od 7-9 zvečer. | tem vprašanju, toda vse kaže, Rose Shuster da je največ, na kar je možno V 64. letu starosti je po kratki upati, začasno podaljšanje spo-bolezni sinoči umrla v Mary- razuma SALT I. Etna bruha lavo CATANIA, Sic. — Največji ognjenik v Evropi Etna na vzhodnem robu Sicilije, je začela v soboto bruhati lavo. To je doslej letos njen največji izbruh, ki pa vendar še ni nevaren naseljem na njenih pobočjih. mount bolnici Rose Shuster, roj. Tudi na dingih področjih so Scavnicky, rojena v Conners- odnosi me|d Washingtonom preje ville, Pa., od koder je prišla v zategnjeni kot sproščeni. Poskus Prihajanje žensk na delovni trg povečuje llevifo brezposelnih Zvezne statistike kažejo, da bi bila brezposelnost nekje okoli 6%, če se ne bi v zadnjih letih tako pomnožilo število žensk, ki iščejo zaposlitev. WASHINGTON, D.C. — Podatki zvezne vlade in njenih ustanov kažejo, da je število žensk, ki so se zaposlile in ki iščejo zaposlitev, v zadnjih letih postopno povečevalo. To povzroča počasnejše popuščanje PALESTINCI SPREJMEJO OBSTOJ DRŽAVE IZRAEL? Arabski vodniki so obvestili državnega tajnika Cyrusa K. Vance ja tekom njegove sedanje poti po Srednjem vzhodu, da utegne Palestinska osvbodilna organizacija sprejeti posredno obstoj države Izrael in si s tem odpreti udeležbo na konferenci v Ženevi. /z Cleveland,a in okolice TAIF, Savd. — Tekom svojih razgovorov z vodniki Savdske Arabije je državni tajnik Cyrus R. Vance bil obveščen, da naj bi bila Palestinska osvobodilna organizacija pripravljena sprejeti znano resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 342 izpred 10 let, ki priznava državi Izrael pravico do “življenja v miru v okviru varnih in priznanih meja, prosta strahu pred grožnjami in pred dejanji nasilja”, če bi bila ta dopolnjena tako, da bi priznala Palestincem, ki jih omenja le kot begunce, pravico do lastne “domovine” na arabskem ozemlju, zasede- Cleveland pred mnogimi leti, vdova po leta 1966 umrlemu možu Louisu, mati Cynthie Malkus, Timothyja, Louisa in Christo-pherja, 5-krat stara mati, sestra Veronice Golias, Margaret Koly, Agnes Cisar in Betty Skryp. Oba, ona in mož, sta bila zelo delavna pri KSKJ društvih, posebno pri društvu sv. Lovrenca št. 63 in pri kegljaških tekmovanjih. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ, Društva Mir št. 10 ADZ in Bratovščine Male cvetke sv. Terezije. Pogreb bo v četrtek iz Fer-folijevega pogrebnega zavoda, 5386 Lee Rd. Maple Heights, v cerkev sv. Terezije na Granger Rd. ob 10. uri, nato na pokopa-išče Kalvarija. Kropljenje nocoj od 7-10 in jutri od 2-5 ter od 7-10. Vera Ludwig V 54. letu starosti je po štiri- predseldnika Carterja z govorom v Charlestonu, da bi odnose z ZSSR usmeril v mirnejše vo-Ide, ni uspel, kot kaže članek sovjetskega strokovnjaka za ameri-ško-kanadske zadeve akademika Arbatova v moskovski “Pravldd” pretekli teden. Kremelj se je odločil čakati na novo popuščanje ZDA, ki pa utegne — izostati. brezposelnosti, kot smo ga videli v preteklih dobah gospodarske nem od Izraela. Gospodarstvo je ustvarilo iz- ZDA so že v času Fordovega redno veliko število novih de- Predsed™stva obljubile Izraelu, lovnih mest od viška gospodar- a se. ne 'dodo razgovarjale s skega zastoja leta 1974, toda tehi a^estinsko osvobodilno organi- je še vedno premalo, ko so se milijoni žensk odločili za iskanje zaposlitev izven svojih domov. Od marca 1975 je bilo ustvarjenih 6.5 milijona novih delovnih mest, pravijo uradni podatki. Ta porast je večji kot je bil v podobnih okoliščinah v preteklosti vse od konca druge svetovne vojne dalje. V istem času je izredno naglo rastla tudi delovna sila, povečala se je za nad 5.5 milijona oseb. Tako se je število brezposelnih stvarno tedenskem bivanju umrla v; Euclid General bolnici Vera A. Ludwig, 17918 Lake Shore Blvd. vdova po leta 1973 umrlemu možu Edwardu, mati Geraldine'zmanjšalo le za nekako en mili-Hall in Marka Ludwig, 2-krat,jon od 8.9% na sedanjih 7.1%. stara mati. hčerka Vere Kuhar,I Po podatkih Arthurja Burnsa, sestra Frances Klinek. Pogreb načelnika Federal Reserve Boar-bo ,V četrtek iz Grdinovega po-|da, se je od leta 1975 vključilo grobnega zavoda, 17010) Lake,v delovno silo 1.5 milijona več Shore Blvd. v cerkev sv. Jeroma j žensk kot povprečno v pretelo-ob 10. uri, nato na pokopališče sti. Brez tega novega prirasta Vernih duš. Kropljenje nocoj ] delovni sili, bi bila brezposel-od 7-9 in jutri od 2-4 ter od 7-9. nost okoli 6%, je dejal A. Burns. zacijo, dokler ta ne bo priznala Izraelu pravice do obstoja in mirnega življenja. Prav tako je bivši državni tajnik Henry Kissinger obljubil Izraelu, da ZDA ne bo pristale na udeležbo Palestinske osvobodilne organizacije — PLO — na konferenci za pomiritev Srednjega vzhoda v švicarski Ženevi, ki se je začela decembra 1973, pa je bila po par dneh prekinjena in je to ostala vse doslej. Izrael odklanja vsako priznanje in udeležbo PLO' pri kakršnihkoli razgovorih, ker ima ta med svojimi glavnimi cilji uničenje Izraela. Prav tako odločno, kot Izrael udeležbo PLO zavrača, jo arabski vodniki zahtevajo, od kar so ji priznali edino pravico zastopanja palestinskih Arabcev na svoji konferenci v Rabatu leta 1974. ZDA hočejo doseči pomiritev CARTERJEV NAČRT 0 PODPIRANJU REVNIH JE NALETEL NA RAZLIČEN SPREJEM Vremenski prerok Delno oblačno z verjetnostjo ^ajevnih neviht, soparno. Naj-'sja temperatura okoli 80 F $7 C), . WIt. Predsednik Jimmy Carter je preteklo soboto na tiskovni konferenci v Plains, Ga., razkril syoj načrt za oskrbo revnih in potrebnih v naši deželi, katerega je obljubil še v času predsedniške volivne borbe. Že tedaj je dejal, da je način javnega podpiranja tako zapleten in prepleten z različnimi programi, da ga je težko izvajati, še težje pa nadzirati to izvajanje. V preteklih nekaj letih je bila kritika tega sistema pogosta in ostra, ko so prihajale na dan vedno nove zlorabe. V soboto je predsednik Carter dejal, da je sedanji sistem javnega podpiranja “preveč brezupen, da bi ga bilo mogoče popraviti z manjšimi spremembami”. “Mi moramo popolnoma in čisto prelomiti s preteklostjo,” je izjavil Carter in nato očrtal glavne predloge v svojem novem načrtu. Ti so: Zvezna vlada bo pomagala delavcem iz družin z malim dohodkom poiskati zaposlitev v privatnem gospodarstvu. Kadar taka zaposlitev ne bo mogoča, bo ustvarjenih do 1.4 milijona javnih delovnih mest. Plače teh bodo na ravni obveznih minimalnih urnih plač njo. ali nekaj malega nad . Pomoč družinam z odvisnimi otroci, dopolnilni dohodek socialne varnosti in program živilskih znamk bodo nadomeščeni z zaposlitvijo in dopolnilnim dohodniskim sistemom. V okviru teg^ naj bi bile družine z obema roditeljema, samci, zakonci brez o-trok in neporočene matere brez otrok v starosti izpod 14 let, zaposleni poln čas in bi bili obvezani sprejeti razpoložljivo delo, dobili bi pa dopolnilni dohodek, dokler ne bi zaslužili letno nad $8,400. Dopolnilni dohodek bi dobili stari, slepi ali za delo nesposobni in matere z otroci izpod 14 let. Stari, slepi ali za delo nesposobni bi dobili po $2,500 na leto, zakonski par v tej kategoriji pa $3,750, nekaj več kot sedaj. Družina s 4 člani bi dobila od zvezne vlade temeljni dohodek $4,200 v dolarjih 1. 1978. Ta podpora bi bila zmanjšana za 50 centov pri vsakem zasluženem dolarju in bi popolnoma pirestala, ko bi dohodek take družine dosegel $8,4,00. Oni z do $4,000 letnega dohodka bi ohranili sedanji davčni kredit 10% na leto, oni z letnim dohodkom nad $4,000 pa do $9,000 (na družino s 4 člani) pa bi dobili 5% letnega davčnega kredita od svojega dohodka. Vsaka država bi naj imela v okviru tega programa vsaj 10% manj izdatkov za javne podpore v prvem letu, nato pa še veliko več. Celotno javno podpiranje v obsegu, kot ga je predložil Carter, bi naj po njegovem računu stalo 30.7 bilijonov dolarjev, kar je 2.8 bilijonov nad sed a njimi zadevnimi stroški. Predsednik je predložil, da bi naj novi program javnega podpiranja ubogih in potrebnih stopil v veljavo s 1. oktobrom leta 1980, torej v prihodnjem predsedniškem volivnem letu. Predlog je naletel na zelo različen sprejem. Sen. Daniel P. Moynihan, demokrat iz New Yorka, načelnik Senatnega finančnega pododbora za javno podpiranje, je predsednikov načrt označil za “sija-! jen in odlično izdelan”. Starejši republikanski član finančnega odbora sen. Carl T. Curtis iz Nebraske pa je načrt označil za “travestijo” ter dejal, da “ni nič drugega kot pogreta oblika” zajamčenega letnega dohodka, ki jo ponuja zvezno tajništvo za zdravstvo, prosveto in javno podpiranje že celo zadnje desetletje. “Delovni ljudje po vsej Ameriki hočejo manj ljudi na javni podpori in ne milijone več,” je dejal sen. Carl T. Curtis. Med tema skrajnima sodbama je vrsta drugih, ugodnih in neugodnih, načrtu naklonjenih in nenaklonjenih. Načelnik Domovega odbora za načine in sredstva Ullman je proti podpiranju na temelju števila članov družine. Predsednika Carterja je še pred objavo načrta pozval, naj to odloži in načrt predela. Carter tega nasveta ni poslušal. Načelnik finančnega odbora Senata R. Long, ki bo imel pri obravnavanju načrta tudi vodilno vlogo, je na stališču, da naj vsakdo, ki je za delo sposoben, dela. Nekaj podpore je Carterjev načrt o novem načinu podpiranja potrebnih dobil tudi med kongresnimi republikanci. Splošna sodba je, da bo načrt moral preko številnih ovir in težav, da pa utegne biti po precejšnjih spremembah enkrat prihodnje leto izglaso-yan. Srednjega vzhoda, ki predstavlja. naj večjo nevarnost svetovnemu miru. Državni tajnik Cyrus R. Vanče je od preteklega tedna na Srednjem vzhodu in išče možnosti za obnovo konfC' renče v Ženevi, kjer naj bi našli pomiritev med Arabci in Izraelci. Preteklo nedeljo je savdski zu nanji minister Saud Al Faisal dejal ameriškemu državnemu tajniku v Taifu, da je PLO spremenila svoje stališče do resolucije 242. Slično obvestilo naj bi ZDA dobile tudi od vodnikov Sirije, Egipta in Jordanije. Zastopnik državnega tajništva ZDA H. Carter je izjavil, da neposrednega potrdila o “spremembi stališča” PLO ZDA nimajo. Zastopnik PLO v Bejrutu je včeraj zanikal, da bi bila ta pripravljena naravnost sprejeti obstoj države Izrael. Tega stvarno ni nihče trdil, priznanje naj bi bilo posredno preko sprejema resolucije ZN 242. Predsednik Carter je v Plains, Ga., kjer je na kratkem odmoru, včeraj priznal, da so dobile ZDA sporočilo o spremembi stališča PLO jo resolucije 242 in dodal, da “stvari izgledajo boljše, kot so ter da bo nekaj doseženega glede Palestincev, ki so prav sedaj največja ovira” obnovi konference v Ženevi. Na vprašanje o izgledih obnove konference v Ženevi za mir na Srednjem vzhodu je Carter odgovoril, da bi sprejem resolucije 242 “gotovo olajšal položaj”. PLO ima za 16. avgust napovedan sestanek svojega vodstva v Bejrutu. Na tem bodo verjetno razpravljali o novem stališču do resolucije 242. Ce jo bodo sprejeli, kar pa še ni gotovo, utegne biti konferenca v Ženevi korak bližje. I Zadnje vesti TEL AVIV, Izr. — Predsednik izraelske vlade Begin je včeraj priznal javno, da Izrael podpira kristjane v južnem Libanonu v njihovem odporu proti Palestincem in ' levičarskim islamskim Libanoncem. Dejal je, da bi bili kristjani brez te podpore Izraela že zdavno uničeni. ASPEN, Okla. — Guvernerji 11 držav s Srednjega zahoda naše dežele so na svojem tukajšnjem sestanku izrazili ostro kritiko Carterjevega energetskega programa, ki da bo položaj njihovih držav tekom prihodnje zime poslabšal ob povečanju stroškov. MOCKVA, ZSSR.— Zaradi hude suše v Uralu in zahodni Sibiriji so oblasti pozvale včeraj prebivalstvo, naj bo posebno pazljivo, da ne bo povzročili) kje gozdnega požara. HAVANA, Kuba. — Včeraj je pristalo na tukajšnjem letališču ameriško vojaško prevozno letalo, prvo od leta 1959, ko je Castro prevzel oblast na Kubi. V letalu je bil sen. Frank Church, ki je prišel na 4-dnevni pregled razmer naj Kubi. KENT, O, — Zaradi neugodnega] Asesment— I Društvo sv. Katarine It. 29 Zahodne Slovenske Zve.Je bo pobiralo asesment jutri, v sredo od 6. do 7.30 zvečer v obbcajnih prostorih. Seje zaradi počitnic ne bo. V bolnišnici— Rojak Joseph Zakrajšek s 665 Babbitt Road je v Mt. Sin,;ai bolnišnici, kjer bo operiran. Obiski niso dovoljeni. Zadušnica— I V četrtek 11. avgusta!, bo v cerkvi Marijinega Vnefc»ovzetja v Genevi, Ohio, ob 8. zju.traj sv. maša za pok. Mary Strojin ob 28. obletnici njene smrtij. Vabilo k molitvi— Članice Oltarnega društva in Marijine legije fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri zvečer ob osmih v Želetov pogrebni zavod na 152. cesti k skupni molitvi za umrlo članico Frances Marn. v četrtek ob 9. uri pa k njeni pogrebni maši. Robert Novak ne bo j več kandidiral— Zastopnik 23. varde v mestnem svetu Robert Nowak je izjavil, da ne bo več kandidiral na to mesto, kar da je zaposlen zaradi številnih pritožb in posredovanj pri mestnih uradih skoraj 24 ur na dan in mu ne ostane nobenega časa za drugo delo. V svoji objavi je precej ostro obsodil premajhno brigo sedanje mestne uprave in njenih uradov za potrebe v 23. var-di. Ali bo odstopil pired potekom sedanjega roka ali pa bo tega odslužil do konca, za visi od tega, če se bo našel primeren naslednik, je dejal R. Novak. -----o----- Trden dolar bistvene važnosti za ves Zahod PARIZ, Fr. — Na zasedanju Mednarodnega m o n e t a r nega sklada sta tako ameriški zakladni tajnik Michael Blumenthal kot zahodnonemški finančni minister Hans Apel poudarjala važnost trdnega dolarja za vse zahodno gospodarstvo. Oba sta povedala, da vidita prosti trg kot merilo za trdnost valut. Dolar je trden in bo trden ostal, ker je trdno in zdravo ameriško gospodarstvo. Njegova šibkost v preteklem mesecu je imela vzrok v velikem primanjkljaju zunanje trgovine ZDA in velikem presežku v zunanji trgovini Zahodne Nemčije in Japonske. -----o----- ' Povečanje zveznega dolga WASHINGTON, D.C. — Vlada je zaprosila Kongres, da poviša zgornjo dovoljeno mejo zveznega dolga za 75 bilijonov na 775 bilijonov do 30. septembra 1978. Odbor za načine in sredstva v Predstavniškem domu je zadevni predlog že odobril, i-- ' odmeva sporov na tukajšpji državni univerzi se je letos vpisalo okoli 10% manj novijr slušateljev in slušateljic kot pretekla leta. WASHINGTON, D.C. — Zvezne oblasti se trudijo z uporabo vseh sredstev, da bi omejile obsežne gozdne požare v Kaliforniji, Utahu, Wyomingu in na Aljaski. Novi gozdni požari so izbrunili v državah Oregon in Washington, obsežen je požar v Grand Canyon v Arizoni. , ... UT AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 9, 1977 ^ jlMEKlSKft POMOMMA «117 St. Clair Ave. . 4S1-0628 - Oeveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sim., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA? Združene države: $118.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION SATfcS: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Ixiday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 116 Tuesday, Aug. 9, 1977 Besedam naj sledijo dejanja! “Katoliški "las”, slovenski tednik, ki ga v Gorici v Italiji izdaja Katoliško tiskovno društvo, je k verskim razmeram v Sloveniti prinesel 28. julija 1977 sledeči uvodnik. * * Tajnik slovenske partije Franc Šetinc je v sobotni prilogi ljubljanskega dnevnika “Delo” 9. julija letos priobčil daljše razpravljanje o položaju vere in verujočih v socialistični ureditvi, določno v republiki Sloveniji. Njegova stališča zaslužijo pozornost, bodisi zaradi mnogo jasnejših gledanj v odnosu države oz. samoupravne družbe v Sloveniji do vere, verujočih in do Cerkve. Med drugim pravi: V naši socialistični samoupravni družbi uresničujemo tudi svobodo veroizpovedi kot eno izmed z ustavo1!'^' L.lst,LCIi *'pvJCUJ'!F!6, 27 Pa a,’etfamh- Na‘ Slovenske pristave. Ta teden Miklavževo leta 1944, ko je re- delajo sitnosti tudi v Sko- tabori na Pti kel: "Naj me sežgejo, naj me kie, predmestju Chicaga Njih’^ in deklet. V nede- obesijo, glede brezibožnega ko-,srd Je napeijen proti Zidom, ki j. ^ jukja 1977 se munizma ne bom nikdar popus-!tvori-i ° pretežno večino v tem ’ " J ' ’ Cerkve in zavrača vsakršen poskus klerikalizma Posebej se partijski tajnik spomni onih, ki v reviji 'IZnamenje” objavljajo “sveža” pokoncilska stališča. Ki priznavajo, med drugim, da je marksizem bil in je ena vodilnih sil pri preoblikovanju sodobnega sveta. Da pa marKiizem kot tak ne rešuje vseh protislovij. Edino religija, seveda pravilno razumljena, da zagotavlja človekovo svobodo. Krščanstvo pa naj bo navzoče v procesu človekovega osvobajanja. Fran Šetinc v svojem izvajanju tudi pravi, da jugoslovanski marksisti (komunisti) niso nikoli sprejeli stalinistične opredelitve, po kateri je religija že sama po sebi ovira, ki zadržuje sprostitev človekovih ustvarjalnih sil in ki ji je treba zato napovedati frontalni boj. Nato se Šetmc kritično opredeli tudi do sektaštva, tj. stranpoti v vrstah same partije, se^ pravi, nasproti primerom, ko krajevni komunisti nadlegujejo verne. Takšne pojave opravičuje sicer s tem, da se dogajajo zaradi poskusov oživljanja klerikalizma, četudi noče, kot je iz njegovih besed dojeti, kar načelno opravičevati samovolje krajevnih partijcev. Pomembno ie, nadalje, kar pove o šoli: Učitelj, tu di veren, se mora zavzemati za socialistično samoupravljanje in za kakovost pouka in vzgoje. Nikogar ne smejo izločiti iz šele zato, ker je veren, toda šolo da bo moral zapustiti vsakdo, ki ne uresničuje učnovzgojnih ci ijev šole, ki je torej slab učitelj, četudi se izjavlja za najbolj gorečega ateista, tj. brezverca. Pomembna je tudi naslednja izjava: Učenci se kljub znanstvenosti šole svetovnonazorsko svobodno opredeljujejo. Dolžnost staršev pa je, da oni vzgajajo svoje o-troke v strpnosti do drugovercev in ateistov. ‘ O marksističnem brezverstvu: marksist v razmerah naše družbe ni predvsem ateist, je tudi bojevnik za, samoupravljanje in humanizacijo naše družbe. Je bojevnik, ki se skupaj z’verniki zavzema za spreminjanje sveta, torej zamenjuje boj proti religiji z bojem za lepše življenje. Do tu 'Fianc Šetinc, tajnik slovenske parti je. Pri vsem tem gre za dejanja, ki pričajo o dobri volji. In nekatera znamenja so se zadnje čase pokazala: dovoljenja za gradnjo nekaterih novih cerkva, vrnitev-zaseženih župnišč itd. Mnoga še čakajo na reševanje, predvsem gradnja cerkva v večjih mestih (samo Ljub-liana bi potrebovala vsaj deset novih). Mnoga stališča ho treba jasneje iziaziti kot je npr. Vernost učiteljev. Tudi dosedaj niso nikogar izločali iz šole zaradi vernosti, ampak zato, ker se je udeleževal službe božje. Tudi znanstvenost sole je silno širok pojem; po marksističnem gledanju znanost zavrača vero. Toda tudi za marksiste so laka stališča že preživela, saj sam Šetinc omenja, da so med znanstveniki verni in neverni. franc Šetinc zagotavlja, da samoupravljanje in socializem zanesljivo nc bosta uničila ničesar, kar človeku pomeni vrednoto. In to bo vsekakor odvisno od kr-ačansfa samega, od tega, kakšno bo njegovo soočenje 8 temeljnimi dilenami sodobnega sveta. Na tein polju je gotovo mnogo skupnega dela. Preuvscm zajezitev kvarnih posledic moralnega in duhovnega propada, pornografije in sličnega, kar se širi k nam iz zahodnih meščanskih sistemov in kar naspro- til. Brezbožen je, sveti oče Pij Predt4u- 8amo sovraštvo. . . . XI. ga Obsodil. Kot verni Slovenci smo dolžni se boriti proti temu zlu”. ska mladina kar je sloven-trla na Pri- Tovarne v Ameriki, katere izdelujejo razne preparate ?a sončenje v poletnem času (suntan), stavi. ! Mladina pa tudi aktivno , sodeluje pri izgradnji Pristave. Njen najboljši prispevek je iz- Trma res ni najlepša človeška lastnost, zlasti ko gre za zgolj biznes! osebne namene. Potrebna pa je, ko gre za ideologjjo in načela. V ideloških žadevah (vera, nravnost, slovenstvo, za ali proti komunizmu) tukaj ni kompromisa. Kompromisarji so izdajalci naših največjih vrednot. Kompromis za skledo leče, za nekaj dolarjev. . . . Ko sem organiziral v mojih mladih letih orlovstvo v Slovenskih goricah, pozneje Fantovske odseke v Marilboru in daleč ven na podeželju, so mi rekli: “Kaj se le ženeš, saj se ne izplača.” Pa sem trmasto vstrajal kljub temu, 'da so letela polena pod noge in uspel. Ko sem skoraj proti svoji volji postal urednik 3D v Chicagu, sem imel težave. “Pusti, saj se ne splača,” mi je Okolica v bližini Peli Lake zaslužijo na|d 80 miljonov. Lep 8radn-ia tenis igrišča, ki bo stalo j 11,000 dolarjev. Igrišče je že iz-... j grajeno in bo v nedeljo, 14. av- . [gusta t.L, blagoslovljeno in iz- oživela. Tam je nekaka elovei-|ro'!no sv°iemu ,n™en“- , ska vas v času počitnic. Tja so' F™tavsk, športnik, se zatekli: Burjekovi, Gregoriče-'Va'’° vse slovenske rojake, da vi, Buhovi in še kdo drug. Tudi Se n-ilhove Prireditve v nedeljo, naš žrvgolist dr. Fishinger ip |14- avSusta> na Slovenski prista- pobegnil tja s svojo ženo čo. Me- v' v vebkem f evilu udeležijo. todo. Pri Sv. Štefanu je sedaj precej pusto. Pri mašah ni or-glanja in ne petja. Še naša gdč. Pepca je rekla, da se ne splača peti brez orgelske spremljave. Celo mimistranti včasih štrajka-jo. Kaj hočemo, so počitnice. Le “Toti Štajerc” nima počitnic. Kam pa naj grem? Smrčim se doma na porču. In če pritisne vročina nad 90 F, zbežim v okrilje airkondišenerja. Neka- trdil nekdo, ki danes živi medfri ga nimajo, ker se jim zdi Lahi v Rimu. Pa sem trmasto ^koda denarja. Rajši se že sedaj vstrajal. Nekaj let pozneje, mi vicajo, menda zato, da se jim ne je nek gospod z belim krogelj- bo tveba v večnosti. V ozadju je “cm rekel: “Vaša trma je list re-1pa> vsaj prd nekaterih—skopost, šila”. . . . Torej včasih je trma koristna. Odvisno je, zakaj gre. Gotovo pa ni koristna trma kakega nadškofa Lefevbrea, ki se upira zakoniti cerkveni oblasti samo zato, da se se ohrani “blažena latinščina”. Skrajni konser-vatizem, ki najde tudi oporo med nekaterimi Slovenci. Trma v do-rnih stvareh, zlasti v načelih, v slovenski protikomunistični do-sledcsti je na mestu in koristna. Zgrešena je pa, ko gre za ozkosrčne osebne zadeve in strankarske koristi. Župnik p. Tomaž Hoge se je v nedeljo, 24. julija pri osmi maši (slovenska maša) poslovil od svetoštefanskih faranov. Zahvalil se jim je za razumevanje in sodelovanje. Prišle so -mu solze [dah v oči tudi slovenska skupnost je Baragov dan bo kmalu. Tokrat na slovenskih ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Velike sloves-nostii bodo 3. in 4. septembra, Poromali bomo k brezjanski Materi božji in tudi Njo prosili za poveličanje služabnika božjega, škofa Slovenca Friderika Baraga. Ste se že odločili? Imate pri rokah program slavnosti? Ne pozabite, da se vpišete v Baragovo zvezo. To je zelo važna zadeva. Kdor noče postati član Baragove zveze, kaže, da mu je malo mar za njegovo poveličanje. Moram napraviti piko. Papirja je zmanjkalo. Lep slovenski pozdrav vsem Slovencem, zlasti onim. ki bodo prišli na Baragov v Lemont. Ob pol dvanajstih dopoldne bo sv. maša, katero bo daroval father Kosem. Maša in pridiga bosta v slovenščini. Po maši, nekako ob pol enih popoldne, bo skupno kosilo, ob pol treh popoldne /blagoslovitev teniškega igrišča, ob pol štirih popoldne pa plavalne tekme. Slovenska mladina in njeni prijatelji so vložili v izgradnjo teniškega igrišča mnogo trdega, dela in navdušenja. Slovenski rojaki, poplačajte jih z obilno udeležbo na ( Slovenski pristavi v nedeljo, 14. avgusta 1977. Slovenski športniki Lišaji nadzorniki čistoče zraka CELOVEC, Kor. — Odmaševal sem v romarski cerkvi Device Marije Pomočnice kristjanov v Podgorjah. Prihodnje leto bo 500 let, odkar so jo zadnjikrat požgali Turki in odpeljali Mik-lovo Zalo, požgali vse slovenske vasi od Zilje do Podjune, pomorili nešteto naših ljudi in v suženjstvo odvedli fante in dekleta. Naši verni predniki pa so svoje cerkve nanovo postavili, da so bile še lepše kot prej, svoje domove nanovo pozidali in spet so še z večjo ljubeznijo pričeli obdelovati svoje njive in travnike. In danes smo še tu na svoji domači zemlji, že od leta 1852 prihajajo Mohorjeve knjige v naše družine, dolgih in težkih 125’ let že. Leta 1920 je bilo na Koroškem 3042 mohorjanov, pred drugo svetovno vojno 1937 le še 2562, po drugi svetovni vojni, ko je Družba nanovo zaživela, 4048, letos (1977) pa nas je 3946. Hvala našim župnikom in poverjenikom, da se na Koroškem narodnostno še tako izredno dobro držimo! Za leto 1976 smo razposlali 25,551 Mohorjevih knjig, za leto 1977 pa 25,736. Koroški mohor-jani so 1. 1976 odvzeli 11,563 mo-horjevk. inozemski mohorjani in slovensko zdomstvo pa 13,988. Kako nadvse požrtvovalno je delo izseljenskih duhovnikov in poverjenic ter p o v e r j e nikov med Slovenci po širnem svetu! Spet velja: Mohorjeva je velik kup dobrih volj! Dokler bo tako bomo živeli, mi na Koroškem in vi, ki se trudite z nami, kjerkoli bivajo slovenske družine v zdomstvu in zamejstvu. Iskrena zahvala vam vsem, drage po-verjenice in dragi poverjeniki! Mohorjeva je za leto 1976 štela 6719 udov (3941 na Koroškem in 2778 v zamejstvu), za 1. 1977 pa 6851 udov (3946 na Koroškem in 2905 v zamejstvu). Častno se držimo! Po novih predpisih je v rabi slovenski jezik pri sodnij ir Libeliče, Libuče, Žitara vas, Železna Kapla, Šmarjeta v Rožu, Borovlje, Bistrica v Rožu. V teh občinah ali vaseh in še v naslednjih je slovenščina dovolj e- podpisala! na tudi pri občinskih uradih: 1 Žrelec, Medgorje, Bilčavs, R0' žek in št. Jakob v Rožu. V vseh teh vaseh ali občinah in še v naslednjih obstajajo dvojezične šole: Djekše, Veliko' vec, Grebinj, Ruda, Dobrla vas, Škocijan, Galicija, Grabštanji Žihpolje, Kotmara vas, Hodiše, Škofiče, Vrba, Vernberk, Bek-štanj, Marija na Zilji, Podklo-šter, Straja vas, Št. Štefan na Zilji, Brdo in Goriče. Če Slovenec res ne zna nem* ško, lahko uporabi slovenščino še v sledečih občinah' Zihpolj6* Kotmara vas, Hodiše, Škofiče> Otok, Dholica, Vrba, Vernberk, Bekštanj, P o d k 1 o šter, Straj3 vas, Grabštanj, Galicija, šl{0' cijan, Dobrla vas, Ruda, Grebinj, Velikovec in Djekše. 7o pa samo pri okrajnih uradih, oe pa pri občinskih. V Grabštanj3’ v Št. Štefanu na Zilji in v Goričah na Zilji se pa zakon o dvojezičnih šolah v resnici ne izva' ja. Tako torej misli Avstrija iz' vaj ati od 1. julija državno P°' godbo. Večji del tega, kar so koroški Slovenci do sedaj imeb’ jim je ta zakon vzel. Diktat večinskih strank, ki je stopil v veljavo s 1. julijem, imenujejo k° roški dnevniki "spravo”. Ura na Landeszeitung npr. je zaP! sala v naslovu: "Gehen wir £e meinsam den Weg der Ver soehnung!” (Pojdimo skupn° po poti sprave!) V resnici je vse to zasramovanje koroških Bl°' vencev, posebno če še upoštev3 mo, da dosedaj Nemci velik , tega, kar so priznali na papirJ ost os^ so priznali na za politično in svetovno javi3 v resnici dejansko niso up1 vali in izvajali. Če izvzame)3. dobo Adolfa Hitlerja, k°roS).0 Slovenci nikdar niso bili ta brezpravni kot danes! * To je napisal za prijal Družbe sv. Mohorja v Gel°v^ njen ravnatelj msgr. J311^ Hornboeck. Poleg stvarnega dejanskega poročila je to h3 obsodba Avstrije in kaže; kf misli uradna Avstrija po f „ njem 1. juliju izvajati dri3' pogodbo, katero je tako sve33 Obisk tujcev pičel Na splošno je bilo še sredi julija v vseh letoviških središčih Slovenije, od Bleda in Bohinja ter Kranjske gore, pa do Portoroža in Bernardina še dovolj prostora v hotelih. Nekateri od teh niso bili zasedeni niti do polovice. Število tujih gostov je 1 hodki — 5,694 — so bili naneni službi, naj nižji - _ ^ — pa v turizmu. Kupna m°c 3,S31 tošnjih povprečnih dobo#«; naj bi bila za 2.691 večja, k^ bila lani, trdi uradno poroči Nova tovarna V Šentjerneju so poh>žiliriIp začelo padati že lani, za letos sejmeljni kamen za novo lsk - tovarno “TOZD Upori”- ^ vih obratih bodo izdelali na 1)0' let« pota: boje, da utegne biti še manjše. Uprava novih hotelov trdijo, da je potrebno dve do tri leta, pred- kakih 100 milijonov r-no postanejo novi hoteli tako metrov, ki bodo v glavnem znani in obiskovani, da lahko jmenjeni izvozu, krijejo stroške in prinašajo dobiček. Kako ugotavljamo onesnaženost zraka? Strokovnjaki z zapletenimi napravami, laiki pa kar z nosom. Slednje je preprosto, toda prav tako nezanesljivo. Če se iz dimnikov ne vali črn dinj in če nič ne smrdi, še ne pomeni, da dihamo čist zrak. Dokaj zanesljivo lahko ugotovimo čistost ozračja v svojem kraju, če poskušamo najti lišaje. Te rastlinice lahko namreč uspevajo v najbolj skromnih razmerah, v temnem in vlažnem predoru in malodane na goli skali. Edino, kar zahtevajo je čist zrak. Čim bolj je torej zrak v (vašem kraju umazan, tem marij Toti Stajwrc” lišajev boste našli. Srečno Velenje Mestece Velenje, ki ga sedanji režim v Sloveniji rad razkazuje tujcem kot vzorno urejeno mesto, moderno delavsko naselje, je bjlo osi'ečeno v letošnjem juniju z izredno velikim kipom maršala Tita, delom hrvaškega umetnika Augustinčiča... 'Slovenija je videla vseh vrst spomenike v svoji dolgi zgodovini, pa pri tem spoznala, da je njihova življenjska doba kratka, tako kratka, da se jih ne izplača ■postavljati, vsaj ne v obliki kipov občasnih političnih veličin! Povprečni dohodek Po uradnih podatkih je bil \ letošnjem marcu povprečni mesečni dohodek y. Sloveniji 4,607 dinarjev, 17.$'/,' večji kot-v istem mesecu lani.- Naj,večji osebni do- tOT etn' novo ,0 Gora”.;:eje, Pred316 Razstava v Podsinreh' pri Višnji gori r7 —1 j1— eU-zidn .1 kfflJ grafskega muzeja v to,r> so odprli 26. julija grafsko razstavo etnografska podoba ■riC”'.c ii> Otlice, Kovka, Križane g01 ^ Gozda, hribovskih kra3e^jne’ severni meji ajdovske 0’,jrjii' ki v sliki in s številnimi «z mi predmeti prikazuje WQ je kulturo teh krajev. Razsta pripravil Goriški muzej- -----.. Čitateljem na področju ^ it keen Clevelanda priporo^111 novice iz Slovenije PoS; upe' ddvenske radijske odd^J ^ ;mi in melodije iz lePe sKa j c” na univerzitetni r ^ ^ WCSB 89.3 FM vsak dan0 ^ nedeljka do četrtka eb ' ^ JO čer in ob nedeljah °d yli' l: popoldne, ki jo vodita ^ lan in ga. Barbara Pavl°v r aiMERISKA DOMOVINA, - AUGUST 9,1977! H4NADSH4 Iz slovenskega Toronta XVIII. SLOVENSKI DAN V KANADI Tradicijonalni slovenski praz-| Ko je utihnila pokojnikova be-nik — SLOVENSKI DAN — 18 seda posneta na trak, je stopila po številu — je mimo. Zopet se 'pred mikrofon g|dič. Ingrid Kleje pokazalo, da je to najbolj pri-1menčič in je deklamirala doslej IjaJbljena prireditev svobodnih še nikjer objavljeno “Meditaci-Slovencev v Kanadi. To je pri-'jo”, ki jo je napisal pokojni lika, ‘da pokažejo javno svojo Mauser v špitalskem taborišču slovensko in krščansko prepri- leta 1947. Čanje. Društvo Slovencev Baraga s prirejanjem “slovenskih dni” opravlja veliko in važno de-•lo pri združevanju kulturnih aktivnosti in tako priteguje množice zavednih Slovencev; nekateri prihajajo na te dneve iz da- ______.. Ijnih krajev, kot sta Cleveland, 'Clevelanda. Misli govora so ob Ohio in Sudbury, Ont. Letošnji “Slovenski dan” je bil posvečen pokojnemu Karlu Mau-serju, pisatelju in iskrenemu kulturnemu delavcu. Kako ga je ljudstvo cenilo, je pokazala udeležba. Slovensko letovišče je bilo pokrito z avtomobili. Zgledalo je, kot da bi ljudje prišli po slovo k njemu; da ga še enkrat slišijo in mu rečejo: “Bog lonaj Korel za vse in z Bogom!” Ob 11:30 dopoldne se je množica zbrala pred kapelico Matere Oglasila se je slovenska pesem, ki jo je zapel moški zbor, ki ga navadno vodi g. Dušan Klemenčič. Brez slovenske pesmi, ni slovenskega praznovanja. Pesmi je sledila beseda gl. govornika inž. J. Likozarja iz javljene na drugem mestu. Go vor je prekinila nevihta, a ga je govornik nadaljeval, ko se je ta unesla. Krasna točka, ki je sladila, je bila nastop folklorne skupine iz Sudburija. Fantje in dekleta v narodnih nošah so zaplesali štiri plese in so želi burno odobravanje. Voditeljica skupine je bila gdč. Donna. Albank Po tem lepem nastopu je napovedovalec najavil prihod čla- ____________^_____________nov Slov. gledališča iz Toronta Božje. Sv. mašo za vse žive in * pod vodstvom g. V. Čekute. V o-mrtve Slovence je daroval č.g. bliki radijske igre so nastopili J. Božnar. Med mašo je imel tu-j člani gledališča in podali povze-di pomemben nagovor, ki mu je,tek iz drame “Kaplan Klemen”, bila podlaga božja beseda iz be-j v kateri Karel Mauser z drzni-ril in evangelija. Razložil je, da mi prijemi psihološko osvetli so-mora kristjan delati tudi za svoj činitelje Klemenove odločitve za narod, se kulturno in politično duhovski stan in spletkarjenje udejstvovati in pomagati, da se Proti kaplanu. Odlomek je imel ustvarijo take razmere, ki so po-, naslov “Odločitev in težave”. Do samezniku in narodu v pomoč odločitve je prišlo, a o teževah ni na poti večni domovini. ne napredovati razen, kadar živi v skupini. Iz te prirojene težnje so nastale družine in izšli narodi, najbolj naravne vezi človeške družbe. So pa še druge vesoljne vezi, kot vezi misli in vezi ideje. Za ljudi, ki jih povezuje ideja, ni pokrajinskih meja. Za nje niti ni nujno, da so strnjeno naseljeni v istem o-kolju. Potrebno je le, da se stikajo duhovi. Pogoji za take vezi so na svetu pogosti, a se večkrat šele ob nenadni katastrofi izkristalizirajo in utrdijo do nepopustljivosti. V taki družbi so člani požrtvovalni in nesebično delavni, zavedni in — razumljivo — ponosni. To družbo cenijo kot svojo družino ter jo ljubijo kot lastno življenje. Vsak človek, ki močno ljubi, pa kmalu čuti potrebo, da to, česar je polne srce, pove tudi svojemu bližnjemu in zato išče stikov, ki nudijo pogoje za razgovor. Slovenci smo v i. 1945 doživeli nesrečo. Ker smo vztrajali v prepričanju, da način življenja pod pritiskom komunizma jemlje pravice krščanskemu gibanju, smo s tem korakom stopili v posebno družbo; ki je bila edinstvena v tem, da je že ob vstopu zahtevala ogromno žrtev. Vztrajnost v prepričanju smo plačali z izgubo domovine. — Pa prav ta žrtev je najbolj o-krepila našo zvezo. Neizmerna želja po svobodi in velika žrtev, ki smo jo za uresničenje te želje doprinesli, nas je združila tako, Človek je družabno bitje. To dnevi v svojih posvetilih. Kakor gova beseda je vžigala, mladina pomeni, da sam ne more biti sveta nit se prepeta to posve- ga je ljubila, mu zaupala in mu srečen. Ne more se razvijati in tilo skozi celodnevno sloves- sledila. Dobro leto je tega, ko nost. Letošnje plemenito posvetilo je tem bolj stvarno in pomembno, ker se dotika človeka. Spominjamo se Karla Mauser-ja, ki je bil letos v januarju položen v grob. Pomembnost njegovega življenja za vse Slovence je v njegovem pisateljevanju in kulturnem delovanju. Posebej j pa je spomina vredna njegova Somaševalec je bil predstojnik razSnal vihar in dež, zaradi gro-lazaristov v Kanadi č.g. J. Ko- ma Pa i6 utihnila beseda, da je pač. Udeleženci slovenskega dne moral ostali del programa od-— - 1 ’ • ............-- pasti. Kljub mokrim neprilikam pa bilo slišati, ker je udeležence ^a Je kljub težavam brezdom- so v duhu in molitvah združili slovensko občestvo ne glede na kontinente, kjer se slovenski človek nahaja. Na pomoč s.o poklicali slovenske mučence in slovenske svetniške kandidate: Ba-ra,go, Slomška, Gnidovca in Rožmana in tudi pokojnega Karla Mauser j a, da bi pri Vsemogočnem posredovali za lepšo in bolj so ljudje izražali svoje zadovolj- jimi sosedi. stva v nas zrastel ponos. Tako trdno smo bili prepričani o pravilnosti naše poti, da smo že v letih begunstva iskali načinov, kako deliti naše gledanje s svo- In zdaj! Zdomci, razkropljeni po svetu smo. Državljani no- stvo nad celotno prireditvijo. Ob nevihti se je napolnila dvorana „ in tisti, ki so stregli, so imeli pol- vih dežel in nič več brezdomci, ne roke dela, dokler ni vsega do- Ali vendar se naših korenin še brega za želodec zmanjkalo. Ne-(vedno drži slovenska prst. Zato vihta se je umirila, posijalo je ne moremo zapustiti tiste slo- --------------------ZOlPet toplo sonce in prijetno raz-j venske skupine, ki še misli svo- sončno bodočnost slovenskega P°loženje se je vrnilo. Pozen ve-|bodno, govori svobodno, moli naroda. ze Ml, preden so se ljudje j svobodno in te svoboščine zah- Za popoldansko slavje je bilirazs^ na svoje domove. Mnogi,teva za vse svoje brate in se-pripravljen bogat spored. Ni pa!Pa' M taborijo na slovenskem'stre, ki sami ne morejo dvigniti bilo naklonjeno vreme, da bi ga bilo mogoče v celoti izvesti. Že zjutraj so radijske in vetrovne napovedi grozile z dežjem. In to pot §e napovedovalci niso zmotili. Sredi sporeda se je vlila ploha, bila je kratkotrajna. Ko je dež ponehal, se je spored nadaljeval, a pred zaključkom je nova hujša in daljša nevihta preprečila nastop folklorne skupine iz Toronta in ndstop telovadcev iz STZ. * >vv ^ ---------- out, Odlili. IlC 1UUI c.) U UVAglUU. letovišču, so ostali kar tam, ker j glasu v obrambo. Nihče izmed je bil ponedeljek dela prost dan. nas ne more biti popolnoma svo-Posebnost tega slovenskega.boden, dokler je zatiran en sam dneva je bila tudi semanjska'slovenski Človek, stojnica, ki jo je ob poti proti j Tako je bilo in tako ostane kapelicuuredil mlaldi diplomira-1 naše stališče. In kakor smo ne- w m fr vr 0/elt S pomo^° koč v domovini javno odklanja-dveh deklet. Na stojnici so bile u suženjstvo in nasilje, moramo razstavljene knjige, in sicer v tuch sedaj jasno pred svetom prvi vrsti literarna dela pisatelja pokazati našo pripadnost in z Mauserja. Podjetni Peterije sko- Isto resnostj0j s katero sami raj vse prodal in dobil tudi ne- verjemo v svobod0t seznanjati Kulturni program slovenskega!« dan prilika da slovenska be-jtisl ki s"0 s;“rjd j dne se ,e sacel popoldne ob dveh seda saH umetmkov te besede l ,, Da sm0 ‘ravi;. m sicer s kanadsko m slovensko Pnde med ljudi, ki jim je na-]svo1i goračnosti ne smemo biti himno. Program je voldil in na-|menjcna. ...... j i • pevedoval g. Andrej F. Markeš Vsem, ki so 18. SLOVENSKI *S1 J-1VJ m napada1"1' .Le trdno ki je imel tudi pozdravni nago- DAN pripravili in kljub nepri-' Strn™° SV0>e Vrste ln v sebl vor. V njem je razložil pomen kkam vsaj delno izvedli, vse pri- P°g ° im° ^aupanJe v zmDf° dneva, predstavil častne goste— znan.ie in zahvala. Vsi pa, ki so resnice' Kadar s‘'no’ kakor da-Predstavmke društev in ustanov-'se ^a udeležili, naj se pripravijo ^ m”®fcno zbrani’ stoJlmo in dal besedo tistim, ki so želeli za nasledmjega v letu 1978! |kot sve1tllfa na v!S01kem’ od kc' poi, ,der se kakor po žarkih tiho, sa- ______0______ ’ ma širi naša misel. Savor inž, J. Likozarja Pozdravljeni dragi slovenski j hvala tudi vam vsem kanadskim rojaki, zbrani tukaj iz Kanade .Slovencem, ki že osemnajst let in Združenih držav Amerike, strnjeno obnavljate ta dan z Pozdravljeni pa tudi vsi oni | vedno večjim navdušenjem. Ka-Slovenci kjerkoli po svetu, ki kor zvon v mlado jutro kliče so v duhu prisotni na tem Slo slovenska zavednost, njegova značajnost in doslednost v pogledih na našo skupno blaginjo. Velik je bil Karel Mauser. Ah čeravno obdarjen z mnogimi talenti, ni ta glasnik emigracije nikdar izgubil iskrene preprostosti in je bil v svojem srcu vedno vsem pravi prijatelj. Spominjamo se človeka, ki je živeli v našem času. Mi vsi smo videli, kako je raslo delo izpod peresa Karla Mauserja. Sledili smo mu in občudovali njegov svojstveni stil ter njegovo obsežno razgledanost. Kmečkega človeka je poznal v njegovih navadah ter vseh njegovih nagibih in lastnostih. Zato je napisal največ knjig iz tega področja. Poznal pa je tudi inteligenta in njegove notranje boje. V trilogiji “Ljudje pod bičem” je mojstrsko izdelal profil v revoluciji razdvojenega slovenskega naroda. To delo je leposlovni glasnik, ki na nek način govori vsakemu kakor kip Mojzesa, ki mu je v kamnu dal življenje u-metnik Michelangelo. Širina Mauser j evega razumevanja pa obsega tudi naloge dušnopastir-stva. “Kaplan Klemen” in pa morda še v večji meri njegovo zadnje delo “ Le eno je potrebno”, jasno kaže Mauser j evo trdno krščansko zgrajenost. Kolikšno je bilo celotno delo pisatelja, morda ne bo nikdar u-gotovljeno. Preveč nesebičnega dela je opravil v prepričanju, naj ne ve levica, kaj dela desnica. Poleg tega so za vselej zgubljene mnoge njegove pesnitve. Verjetno je že strohnela tista stopnica, v katere zagozdi so bile “shranjene” njegove pesmi. Zavedamo se vrednosti pisateljevega dela, pravilno oceniti pa ga morda prav zato ne moremo, ker nam je preblizu. Ko prebiramo njegove močne stvaritve, nas bolj razveseljuje dejstvo, da smo videli mojstra u-stvarjati in imeli srečo shajati se z njim in njegovo družino, je v Buenos Airesu imel govor, v katerem je mladini in nam vsem dal jasnih smernic. Dihajmo v naš čas vrednote duha, je dejal. Mirnost, zaupanje, spoštovanje, trdnost in načelnost. Te duhovne vrednote, če jih bomo dihali v naš čas z duhom in ne le z besedami, bodo oživele vero v slovensko bodočnost, svobodo in mir. Obiskal je Koroško. Ljubil je to zemljo, zibelko slovenstva, kakor svojo rodno Gorenjsko. Ljubil je trpina, rod Miklove Zale, njemu je posvetil toliko zgodb in žrtev, da zasluži ime koroškega pisatelja. Ob zatiranju je zastavil besedo v zagovor pzavic in ni ga Slovenca na Koroškem, ki bi pisatelju ne bil hvaležen za njegov trud. Bil je neštetokrat med vami v Kanadi, v svojih govorih je poudarjal veliko vrednost ohranjevanja in ljubezni do slovenske besede. Živel je v Clevelandu, njegov delokrog pa je bil ves svobodni svet, kjerkoli še govore slovenje. Neutrudljivo je pisal in nastopal povsod, kjer je bilo potrebno spregovoriti besedo za rast slovenstva. In povsod je po njegovem odhodu nastala neizmerna praznina, ki je ni mogoče izpolniti. Malo je med nami ljudi, ki bi kot Mauser, toliko svojega časa žrtvovali ljudem, ne za slavo, ampak samo v pomoč in vodilo. S svojim odkritim značajem in s svojo doslednostjo je bil vedno dostopen za sočloveka, kateremu je v trezni besedi razkrr val resnico. Prav to stran Mau serja pa je najbolj potrebno poudariti na tem Slovenskem dnevu. Resnica je ena in Mauser se ni nikdar bal resnico povedati. Svoje stališče je vsak čas trdno in neustrašeno zagovarjal. Njegovo gledanje na dogodke preteklosti in na upe prihodnosti je bilo vedno krščansko, njegove misli vselej trezno razsodne, njegove besede nikdar napadalne ali sovražne. Vsaj v tem ravnanju moramo pisatelju Mauserju slediti in ga posnemati. Da bomo mogli stati zravnani v teh časih, ko se v imenu prijateljstva in bratstva kršijo meje prepričanja in je o-grožana in napadana naša skupnost, mislimo na brate in očete, ki so za prepričanje padli pod streli in ne molčimo. Ko pa odgovarjamo, odgovarjamo trezno in s preudarkom, ne v ihti in ne v jezi. Taka je bila želja pisatelja Mauserja in to željo si nam je mogoče osvojiti. Ako bomo hodili po tej poti, bomo mogli dočakati še mnogo slovenskih dnevov, ki morejo postati naša izhodišča in naša izžarevališča. Skrbimo, da bi ta praznovanja čim prej zajela vse dežele. Želeti moramo, da dočakamo tisti dan, ko to srečanje ne bo le kanadski Slovenski dan, čeravno praznovano na istih prostorih, ampak samo Vseslovenski dan. Na ta Slovenski dan poromamo vsi svobodni, kot da gremo v slovensko “Meko” in na ta dan bomo ponosno zatrdili svetu, da smo po zemeljski obli raztreseni Slovenci en sam narod, pod vodstvom božjim, nedeljiv narod v svobodi, z enakimi pravicami za vse. iborobo ter bi naj bilo 480,009 [ljudi mrtvih. Oddaja pretekli teden v sredo zvečer je povzročila ponekod pravi preplah, ko so nekateri gledalci poročila vzeli za resnico. Tujski promet je v Ontariu pomembna gospodarska panoga, saj prinaša okoli 3 bilijone dolarjev dohodkov. V zadnjih letih je začelo število tujih obiskovalcev padati, ko domačini v vedno večjem številu odhajajo na počitnice drugam, v ZDA in v Evropo. Tako je bil lani primanjkljaj v tujskem prometu 318 milijonov dolarjev, za letos pa napovedujejo še večjega. Po uradnih podatkih so cene v Ontariu 20-30% višje, kot so v ZDA, kar zadeva prenočevanje, hrano, postrežbo in gasolin. RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Letalski nadzorniki so svoje svarilo držali in začeli koncem tedna štrajk, ko njih zahteve niso bile izpolnjene. Letala so obstala na tleh, potniki pa so morali poiskati drug način potovanja ali pa ostati doma. Kjer ni daleč do letališč onstran meje v ZDA, so si sorazmerno še najlažje pomagali, kjer je pot do tja dolga, je težava veliko večja. * Britanski sociologi so odkrili, da se razlika pojavi pri otrocih že v zgodnjih letih. Tako so o-troci priseljencev iz Azije podjetni in dejavni, razgibani celo pred domačimi, med tem ko so otroci priseljencev iz Srednje Amerike in karibskih otokov počasni in le malo podjetni. in le malo podjetni. Te kot pa veličina del samih, ki so razlike postanejo še večje v šol-vsa pravi biseri v slovenski jski dobi, ko podjetni in delovni književnosti. Zanamci nam bo- otroci priseljencev iz Prednje Pozdraviti navzoče; spregovori-k so- č. g. J. Božnar iz Clevelanda, č,g. J. Kopač C.M. in g. Melaher iz Clevelanda. Med častnimi gosti je bil tudi Zastopnik zvezne vlade Mr. Boh ‘Kaplan, član zveznega parlamenta. ki je prinesel pozdrave predsednika vlade Mr. Pierre Tru-deau-ja. •i — i • Nato je iz zvočnikov zadonela venfkem dnevu in so tako vklju-tista globoko doneča beseda po- berd v cel°t0. ki s tem slavnost-kojnega Karla Mauserja, ko je nira srečanjem sledi namenom govoril božični nagovor lani ' v, trojnQSa značaja. Ti nameni so: Clevelandu. Kot bi se slišale nje-! Prvič: Nadaljevati tradicijo gave besede iz onostranstva. [vsakoletnega dru^nia ljudi Med častnimi gosti je bila tu- iStth naisli. di soproga pokojnega ga. Mirni! Drugič: Javno spHčati prjpad-Mauser z dvema hčerkama. Tudi nost slovenski krščanski enoti, mati je prisostvovala dnevu, kil Tretjič: V hvaležnem spomi-je 'bil posvečen njenemu sinu nu pozdraviti duh velikega sina Karlu in poleg nje dva brata, slovenske zemlje — pisatelja Emil in Otmar, predsednik dru- Karla Mauserja. štva Slovencev Baraga. i * Slovenski dan v svet in mu o-znanja, da se zbira velika družina, ki je v mislih enotna.. Sliši ta zvon Kanada, odmev zajema vse kontinente: naj večja dobrina pa je v tem, da ta zvon sliši tudi domovina in pa naša slovenska Koroška. Za mnoge tam je tiha tolažba že samo misel, da se nekje v svetu še svobodno zbirajo Slovenci, kot v davnih časih očaki pod kpšato vaško lipo. . ; ' Posebno vzvišen-- .pomen 'pa imajo vsi •' •kahadskr Slovenski • . i ' .. ' •' ' ■% ' ' •v' a : : , %’ %: - %. do zavidali to srečo, pa vendar bodo šele oni tisti, ki bodo mogli v Mauserjevih delih gledati samo velikega umetnika, oblikovalca slovenske besede in bodo pisatelju za te vrline dali zasluženo čast in priznanje. Danes domovina načelno odklanja Mauserjeva dela. Kratkovidne-ži! Podobni so človeku, ki ob neprižgani sveči sedi v temi samo zato, ker se boji požara. Pa, sveča na tem ni izgubila na svoji vrednosti. Prišel bo čas, ko bo v teh ljudeh hrepenenje po svetlobi preseglo strah pred opeklino in takrat bo zagorela sveča Mauserjevih del tudi v Sloveniji ter bo Mauserju priznano nesmrtno mesto ob slovenskih velikanih Cankarju in Prešernu. Čc nismo prav sprejemali Mauser j a-literata, smo pa zato v srečanjih z njim najbolj spoznali Mauserja — velikega Slovenca. Naša dolžnost je, da to sliko zavednega Slovenca predamo našim potomcem. V velikem tujem morju skušamo plavati, dokler nam bo mogoče. Mnogi bi že omagali, da pri svojem prizadevanju niso dobili'.pojoči, ki j,o je Mauser ivu nudil, povrod, koder je bila potrebna. ' Potoval je'v Argentino.. Nje- Azije dosegajo uspehe, cesto boljše kot otroci domačinov, med tem ko otroci priseljencev iz Srednje Amerike in Karibja zaostajajo. Listek bo mogoče rezervirati in kupiti samo za v eno ali za v obe smeri. * Tanzanijski predsednik Julius Nyerere je tekom svojega obiska v Kanadi pretekli teden pozival, naj Kanada podpira črnsko osvobodilno borbo v Rodeziji in v Namibiji. Kanada za poseg v Afriko ne kaže posebne vneme. *»' Komisija, ki je proučevala načrte o gradnji plinskega voda z Aljaske preko Yukona na jug vzdolž Aljaščanske ceste, je prišla do zaključka, da bi naj izvedbo tega načrta odložili vsaj do leta 1981, da bi bilo tako možno vse okoliščine boljše in podrobnejše preiskati. NAROČNIKOM, ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte! CLEVELAND, O. lAAU OGLASI Apartment For Rent On St. Clair Ave., 2 small bedrooms, living room, kitchen and bath. Call 361-5115 between 11 a.m. and 3 p.m., except Wednesdays. (x) Tajska vlada je pretekli teden objavila, da so Kambodžanci napadli tri tajske vasi ob meji, pri čemer je bilo vsaj 27 ljudi mrtvih. V Bangkoku pravijo, da so Kambodžanci zapleteni tudi v obmejne boje z Vietnamci in Laošani. V te boje posegajo celo V Britski Kolumbiji so prene- letala, so torej kar obsežni, katere družine živele doslej v plavajočih hišah, ne da bi za nje plačevale kak davek. Sedaj je vlada prišla do zaključka, da morajo tudi lastniki teh plače-vatil davek na domove v sorazmerju z njihovo vrednostjo kot oni na kopnem. * Boj za potnike preko Atlantika, ki ga je začela britanska družba Laker Airways, ko je najavila za svoje polete London-New York-London ceno $235, se je razširil tudi na druge družbe. Posebne, znižane cene so obja- of Commerce in The Royal Bank vile Pan American, TWA in Bri- sta v svojih poročilih o gospo-tish Airways, tem so se pridru- darskem stanju prišli do za-žile še Trans-International Air- ključka, da ni dosti upanja v se-lines, čartrsko podjetje, ki nudi 'danjem trenutku za kako pospe-za $139 let iz 14 različnih mest'šeno rast kanadskega narodne-v ZDA v Bruxelles v Belgiji z | ga gospodarstva, vsemi običajnimi ugodnostmi. Družba pravi,’da bo, če bo njen predlog odobren, nudila preko'zaradi satiričnega programa, v potniških zastopstev rezervirane okviru katerega so bila objav-sedeže iz New Yorka, Philadel- Ijena poročila o vojni med Za-phije, Bostona, Chicaga, Wa-| hodom in Vzhodom, v kateri bi shingtona, Detroita v Bruxelles, naj Zahod uporabil nevtronsko Poročilo kvibeškemu pokrajinskemu parlamentu odboru napoveduje, da bo Kvibek v prihodnjih 25 letih imel več izseljencev kot priseljencev. Zaradi sedanjih razmer in zaradi gibanja za neodvisnost pokrajine Kvibek, raste izseljevanje že sedaj, bo pa še veliko večje, ko do ločitve dejansko pride. Med tem za vseljevanje v Kvibek ni dosti zanimanja. * The Canadian Imperial Bank HOUSE FOR RENT in Newburg section. Call 883-8933 after 6 p.m. (118) ZIDAN RANČ Dvojna priključena garaža, velika parcela, 3 spalnice, družinska soba, velika podeželska kuhinja, zgotovljena rekreacijska soba, ometana. UPSON REALTY UMLA 409 E. 260 St. 731-1070 odprto do 9 do 9. (118) BY OWNER FOUR BEDROOM BRICK RANCH Formal dining room, custom built kitchen, wood burning fireplace in living room, den, utility room, gas hot water heat, air conditioning, ll/z baths, 2% car attached garage, 103 x 213 feet wooded lot. Price range in the 50’s, on 5848 Birchwood Dr., Mentor, Ohio. Call 1-257-1245. (118) FOR RENT Four rooms down, four rooms up with Baths on E. 78 St. Call 361-5398 (117) 16mm Sound Movie Projector $100. Call 361-4088, ask for Jim (x) Help Wanted Help Wanted - Female Domestic Reliable cleaning lady one day a week. 8 hours. Richmond Hts. area. Own transportation. 261-4570 (x) FACTORY HELP WANTED Women, full time. Days. Apply in person. BRUNS BRUSH INC. 18624 Syracuse Ave. Corner of Ft. Clair and Nottingham Rd. /118) švicarski radio se je opravičil MAINTENANCE MAN Handy man who can fix tilings. Some knowledge of electricity and plumbing. General cleaning. Ask for Mr. L. Booth. Cleveland Engineering Society 3100 Chester Ave. Clevc. 44114 Ženska dobi delo Lažje gospodinjstvo za enega moža, stanovanje v hiši na Highland Heights. Kličite teli. 436-8921. i (us). v VY. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 9, 1977 Jurij bolan, se je moral seveda “Kakor hrast!” je odvrnil. Segla mu je v roko. “Potem računaj in delaj tako, kot da si gospodar na Peči.” Nato je zbežala iz sobe. Tomaž je gledal začudeno in porogljivo za njo. Dvignil se je in si nalil zopet čašico pijače. Obraz se mu je nabral v resne črte, ki so se polagoma razvezale; okoli ust mu je zaigral samozavesten smehljaj. “Gospodar na Peči!” Prikimal si je z glavo in začel žvižgati zarobljeno pesem. Potem pa se je zleknil na posteljo in kmalu je bilo čuti njegovo glasno smrčanje. Zunaj je začelo snežiti. * Anica je poslala Lipeta po zdravnika in pri tej priliki se je zgodilo, da se je bliže spoznala z njim. Vedno in vedno zopet se ji je vračala tista slika v spomin: kako stoji močni in krepki fant ob strani njenega bolehnega moža. >Od onega dne pa, ko se je bil Lipe tako goreče potegnil zaradi blaga za njo, se je čutila skoraj dolžna, da mu pove, kako jhu je hvaležna. Sedaj, ko ga je poslala k zdravniku v trg, je našla priložnost, da je to storila. Bila sta sama v veži in fant ie mislil oditi, ko je stopila k njemu in rekla: “Zaradi Tomaža, Lipe, se pa bar nič ne boj. Sem že govorila z Jurijem. Jurij Tomaža tudi ne mara. In če pojde kdo, pojde Tomaž.” ‘.Fant je obstal; uprl je oko vanjo, da jo je obšla zbeganost. f “Jurij bi pametno napravil," je dejal, “ko ozdravi, da bi za vedno pometel na Peči. Zakaj se le tako boji matere!” “Bolan je!” je odvrnila Anica, kakor da priznava Lipetu, vendar ne odobruje, da bi kdo sodil Jurija. Fant je to opazil in dejal: “Tako mislim in povem, brez zamere —” “Saj jaz tudi!” je mislila Anica, ali rekla ni nič, “Tako," je dejal fant, “v štirih urah bom nazaj.” “Hiti!” je odvrnila in nekako morala gledati za njim. Šele tedaj se je spomnila, da mu tega vendar ni povedala, kar je mislila. Hotela je oditi k možu, ali spomnila se je, da je mati pri njem, pa je krenila na dvorišče. Našla je starega Luko v P0g°' voru z Nežo; vmes je glasno posegala Marjanica. Luka je zahteval svoj goldinar nazaj, Neža pa je trdila, da o goldinarju nič ne ve. “Anže se ne laže!" je trdil Luka. “Laže!" je viknila Neža. “Kradeš!” je trdil Luka. Neža je zahtevala, naj pride fant in,se bo videlo, ali ima toliko poguma, da bo vpričo nje potrdil, da je res vzela nogavico. Na to se je še Marjanica domislila, da ji je že večkrat zmanjkalo to in ono in je to omenila kaj nevljudno Neži, ki je udarila v joK in vik, da je zašla med same rpparje. “Goldinar nazaj, ki ni tvoj,” je zahteval Luka, na kar je zopet Neža dvomila, da ima Luka sploh kdaj kaj denarja. In ko je ta pribil, da ga je dobil od Jurija, je Neža zopet zahtevala, da se zasliši Jurij. Ker je bil tudi ta predlog odkloniti; Marjanica je bila celo toliko nevljudna proti Neži, da ji je vrgla v obraz, da se ji na nosu bere, da je kriva in da je toliko nedolžna ko Lahov koš, in naj nikar ne taji, nego \rne goldinar. Neža je zopet zalučala Marjanici v obraz, naj gre v Begunje za paznico, in Marjanica je nato pripomnila, da se to še lahko zgodi, da pojde Neža, “pa ne za paznico”. Tako se je začelh Neža, od dveh strani napadena, umikati in je v veliko veselje opazila Šimna. Fant je moral imeti drugače slabo vest, zakaj potegnil se je za Nežo: " “Kaj boš, Neža, v obraz vrzi tiste piškave groše.” “Goldinar,” je popravil Luka, Neža pa je pomežiknila Šimnu, na kar je ta res izvlekel golcjinar in ga vrgel Luki in rešil tako zadevo v Nežino in Lukovo zadovoljnost, ne pa v Marjaničino, ki je v svoji togoti privoščila V BLAG SPOMIN 28. OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE MARY STROJIN ki je umrla 11. avgusta 1949 V božjem miru zdaj počivaj, Neži kaj hujšega. Ko pa je zagledala Anico, se je obrnila k nji, meneč, da jo gospodinja potrebuje. Anica je šla z Marjanicoi v kuhinjo. Tam je sedla, nevede, kaj naj dela. Nemir in nekaka nezadovoljnost sta jo napolnjevala. Čutila je, da ji ni prav, da se tašča tako drži sinove postelje, tako da niti nje, njegove žene ne pusti blizu, češ da “mati ve najbolje, kaj je treba. Ali ni res, Jurij?” Anica je čutila, da to vedenje od strani matere de Juriju dobro. In to jo je napolnjevalo še bolj z nevoljo. “Ali si otročji, Jurij! Ne vidiš li, da je vse to le pretvara? Ali se je prej zmenila za te? Koliko ljubezni in skrbi pa je kazala do tebe? Samo pretvarja se, češ da ne porečejo, da ga ni marala. Tako da mu je stregla! Ali pa morda še poreče: glejte, tako ženo ima. Za smrt je bolan, pa se še ne zmeni zanj.” Anica je s silo zatirala take misli, ali vračale so se po sili in večkrat se je dvignila in od- šla gor. Ko pa je opazila, da Katra še vedno sedi pri sinu, ni vstopila in se še bolj nemirna vrnila. Tako ji je tekel čas do večera počasi; desetkrat že je bila stopila na dvorišče in odšla za vrt na breg, ali se Lipe še ne vrača. Ko je tako nemirno tavala iz kuhinje pa na breg, ni opazila, da vsako njeno kretnjo opazuje iz svojega domovanja Tomaž. In če bi bila tudi1 to opazila, ne bi bila čutila zaradi tega nikakega vznemirjenja. Saj ji je bila ves dan edina skrb samo Jurijeva bolezen in mučila jo je negotovost, da li je Jurij v nevarnosti ali ne. Tomaž, ki se je bil naspal, sprva ni vedel, kaj bi počel, in je gledal skozi okno, kjer je sneg, rahlo od vetra gnan, naletaval tiho in redko. Ko pa se je začelo mračiti, je Tomaž ogrnil suknjo, šel na dvorišče in zavil nato raz Peč v vas. Na potu je srečal Jerico, ki se. je vračala iz cerkve, in jo ustavil, ali je kaj molila zanj. (Dalje prihodnjič) ------o------- ( BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ....................,........................... $5.00 Sustaining ........................................... $10.00 Ufe (individual or family) ...........i............... $50.00 Life (institutional) .............................. $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. . ■■■' ■.....■.'u.'. i .j-'■■■'■.. . , BS3B5E3H 1 ! B— S Enclosed is $................................... # 3bJ for my ............................. membership. mu( 8 i i 1 i i s 1 mi Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših |§ katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! v AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 draga moja nepozabljena. V nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti. ŽALUJOČ: JERRY STROJIN, soprog Geneva, Ohio, 9. avgusta 1977. Street City State Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but Will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Poštulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. NOVICE- i »sega svela NOVICE- M jih pofrebujele NOVICE- ki jih dobile ie sveže NOVICE- popolnoma neprisiranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaža v hiio Ameriška Domovina Povejie lo sosedu, ki ie ni naročen nanjo AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI * ~ ■ . •• 'jč* . • Ml Izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, HI. 60091 PAUL H< KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1653 East 62 Si > 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. j 531-6306 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235