Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO TRGOVINA leto iv. št. 77 1 n n r s r r 1 .1 A TRST, 2. SEPTEMBRA 1950 K M E T I .1 S T V O CENA LIR 25 narašča Industaijska proizvodnja Velike Britanije se je v prvih štirih mesecih 1950 v primerjavi z istim obdobjem 1949 povečala za 9%. Produktivnost posameznika je porastla za 7%, še enkrat več, kot so predvidevali. V letu 1949 je to povečanje proti letu 1948 bilo 5,5%. Zboljšanje produkcije je bilo zlasti znatno v naslednjih industrijah: papirna in tiskarska 24%; avtomobilska 14%; tekstilna 12%; kemični izdelki 6%; pomorske gradnje in električni izdelki 5%. Veliko povečanje so ugotovili v industriji naslednjih izdelkov: televizijskih aparatov so izdelali 264% več kot lani, penicilina skoraj 100% in avtomobilov 36%. IZVOZ KOLES IN MOTORNIH KOLES V prvi polovici leta 1950 je Velika Britanija izvozila koles in motornih koles v skupni vrednosti 15 milijonov 100.000 funtov šterlingov, lanski izvoz v istem času je bil za 165.000 funtov šterlingov manjši. Največ koles so izvozili v Pakistan in britansko zahodno Afriko, največ motornih koles pa v Avstralijo, Ameriške združene države in Kanado. ‘Prikrite in naraVne naloge tržaškega Velesejma Tretji povojni Tržaški mednarodni velesejem je bil odprt na lastnem sejmišču. Ta okolnost predstavlja vsekakor pomemben napredek, saj je primerno sejmišče z lastno streho in s stalno pisarno prvi pogoj za uspeh sejma. Tako smo napravili prvi korak od improvizacije, ki je bila glavna poteza dosedanjih tržaških sejmov. Sicer kaže tudi letošnji sejem še znamenja improvizacije; tako še ni bil dograjen glavni paviljon »Palača narodov«, kjer bi si tuji razstavljale! lahko udobnejše uredili svoje razstave. Vendar je že sedanje sejmišče omogočilo Prirediteljem, da so dali sejmu značaj stalnosti in tako zagotovili udeležbo mnogih razstavijalcev ne samo letos, temveč tudi v bodoče. Samo sejmišče pa še vedno ni moglo dati tržaškemu sejmu tržaške duše Se-.... n ..■■■. .. jem še vedno ni tržaški, ni sejem Svobodnega tržaškega ozemlja in nima jastne fiziognomije. Na sejmišču zaman tščeš dokazov lastnega tržaškega gospodarskega življenja in stremljenja po 'astnem uveljavljenju v mednarodni trgovini; tržaški grb se ne upa na dan. tržaška trgovina, tržaško pomorstvo in tržaška ladjedelniška industrija nimajo tastnega paviljona niti lastnega oddel-tta, temveč so pomešani z italijanskimi Podjetji v paviljonu, na katerem pla-Bola italijanska zastava. Priznavamo, italijanski nacionalizem je v svoji kričavosti na letošnjem sejmu precej popustil v primeri s prejšnjimi sejmi in prireditev se vrši v ozračju večje strpnosti in medsebojnega razumevanja. Toda priprave na sejem, sama organizacija, otvoritveni govori 'n trobarvni lepaki po mestu, kakor tu-di organiziranje masovnih izletov iz Ita-ttje, vse to dokazuje, da je italijanski uacionalizem še vedno med prvimi postavkami v tržaško-italijanski izmenja-vi- Vsekakor bi bilo v korist tržaškega gospodarstva, ko bi se dalo to blago dalje izvažati; toda na naših mejah ga zavračajo. Sodeč po govorih tržaških predstav-uikov ob otvoritvi bi lahko trdili, da smo letos v tem pogledu precej napredovali. Predsednik sejmske uprave inž. Sospisio je poudaril, da je vloga Trsta kot posrednika med Zahodom in Vzhodom vprav »fatalna« zaradi njegovega zemljepisnega položaja; conski Predsednik prof. Palutan je bolj zavito 'žjavil, da »gospodarska naloga Trsta žahteva, da se tu sestajajo predstav-niki vseh tistih držav, katerih koristi zahtevajo, da se izvršujejo gospodarski Posli ob uspešnem posredovanju tega eašega krasnega jadranskega pristanita«; tudi tržaški župan inž. Bartoli je govoril o posredniški vlogi Trsta med Vzhodom in Zahodom. Kazalo je, kakor da so ti govorniki sledili finansiranju Predhodnega govornika gen. Aireya, ki je gotovo prvič ob podobnih svečanosti omenil tržaško zaledje, »ki mu mora Trst služiti po svojem zgodovinskem razvoju« in »ki mu je Trst po svoji 2emijepisni legi in gospodarskem razvoju tranzitna luka in primerna točka rafiniranje, predelavo in izdelavo blaga«. Vendar so druge izjave, ki so jih izrekli omenjeni italijanski govorniki v imenu tržaških ustanov, ki jih predstavljajo, v isti sapi dokaz, da se ti ne zavedajo zgodovinskega protislovja in nezdružljivosti med tržaško gospodarsko ciHnovo in gospodarskim vzponom z e-ne strani ter smotri italijanskega na-eionalizma, ki mu je priključitev Trsta k Italiji minimalen program, z druge. Ma gospodarski manifestaciji postavljati trditev, da je Trstu prisojena »fatalna« vloga zveznega člena (mostu) med "Vzhodom in Zahodom in očividno s političnim namenom, poudarjati, da je Trst popolnoma italijanski kakor je m storil predsednik sejmske uprave inž. Sospisio — predstavlja kričeče proti-slovje in poleg tega neokusno potezo ne samo glede na dejansko narodno sestavo mesta, in upravičeno občutljivost drugega dela prebivalstva, temveč tudi glede na prisotnost predstavnikov sosednih držav. Kako naj bi bil današnji Trst »pohabljen ud v življenju Italije in Evrope«, a obenem središče svobodnega in lojalnega sporazumevanja med bližnjimi in oddaljenimi narodi ter posrednik med Vzhodom in Zahodom, kakor je trdil inž. Bartoli. Tako postavljati funkcijo Trsta in tržaškega sejma se dejansko pravi odmerjati Trstu in njegovemu sejmu naloge, kakor jih je o-značil profesor Palutan, ki je tržaškemu sejmu želel, naj postane »važno gospodarsko orodje v širšem okviru splošnega gospodarstva Italije«. . Tržaški sejem v takšni vlogi so si ver-letno zamislili njegovi organizatorji, medtem ko želi ogromna večina tržaške-sa Prebivalstva videti v njem manife-stacijo volje po lastnem gospodarskem •žaljenju in po krepitvi lastnih gospodarskih sil ter praktično stikališče vseh bližnjih in oddaljenih narodov, v trža-skem zaledju in zamorskih deželah, ki želijo izmenjavati blago s Trstom in s Posredovanjem tržaške trgovine in tržaškega pomorstva z ostalim svetom. Tržaški sejem naj bi Trstu tudi pripomogel, da v jugoslovansko-italijanski 1'Sovini zavzame posredniško vlogo, ki mp gre po njegovem zemljepisnem po-ožaju, strokovnem znanju njegovih Iju-d' in obstoječih trgovinskih zvezah. Teh svojih nalog sejem še ne izvršuje T. Polni meri, o čemer priča še vedno ylbka udeležba držav iz tržaškega za-edja in z Bližnjega vzhoda. V tej odsotnosti premnogih držav tržaškega za-edja — niti nemškega blaga ni nikjer V|deti, čeprav je Nemčiji rimska vlada veiikodušno priznala sejmski kontin-gent 120. milijonov lir — je toliko bolj Razveseljiva močna udeležba Jugosla-1Je in pojav avstrijske razstave. ^e. Giornale di Trieste« (29. Vil. in l. Vlil.}. »II Giornale del Mare« je opozoril italijanske pomorske kroge in vlado, »da oni z druge strani Jadrana resno delajo« in da »jugoslovanske l dje že' prevažajo egiptski bombaž v. Benetke, Trst in na Reko, bombaž, ki je namenjen beneškim, avstrijskim in nemškim industrijskim podjetjem«. »Il Giornale di Trieste«, ki mu je očitno alarm rimskega Usta šel do kosti, se je v svoji obnemoglosti končno povzpel do grožnje, da bo treba ladje tega »celinskega« naroda z onstran, Jadrana bojkotirati, ako bi sicer z njimi ne mogle tekmovati ladje italijanskega pomorskega naroda v lojalni konkurenci. Kakšno življenje polje v reškem, splitskem, dubrovniškem pristanišču, je danes že znano vsej javnosti v Trstu. Sedanje luške naprave niti ne zmagujejo več tega prometa. »Celinski« jugoslovanski narodi mrzlično gradijo nove proge, da bi z njimi čim tesneje povezali jadranske luke z. za-ledjem, ki jih edino lahko hrani. Split je z unsko progo dobil mnogo hitrejšo zvezo z zaledjem; Kardeljevo (Plače) in Dubrovnik (Gruž) bosta kmilu povezana z zaledjem po normalnotir-ni progi; zveza Reka—Zagreb ko na predelki z najvišjim vzponom elektrificirana. V Splitu gradijo novo tovorno luko; prav tako v Kardeljevem. X7 Dubrovniku, ki je sicer majhna luka, je bilo te dni v istem času zasidranih 9 domačih in tujih ladij; dela je trlo toliko, da so morali priskočiti na pomoč pristaniški delavci iz Kardelie-vega in Splita. V času od 15. julija do 3. avgusta je bilo zasidranih v reškem, pristanišču 38 čezoceanskih ladij s skupno tonažo 261.191 ton, od tega 21 domačih s tonažo 124.193 ton. Temu bi bilo treba dodati še podatke o obnovi .jugoslovanskega ladjedel-stva, ki je bilo med vojno uničeno in ki danes gradi že najmodernejše ladje. Piscu »Tragedije« je predobro znan vzpon jugoslovanskega pomorstva po vojni. Toda, njemu ni do resnice. Glavno je, da lahko nepoučene ščuva in skuša preprečiti sporazum med narodi na vzhodni in zahodni obali Jadrana. Knjiga je plod oživljenega italijanskega imperializma, ki veje iz vsakega poglavja, z vsake strani. Ni to samo imperializem starih italijanskih nacionalistov, temveč vsebina in ton knjige izdajata pravi pravcati fašistični duh in fašistične zavojevalne Evropa Posejana površina (mil. ha) Letine (mil ton) larjev. Padel je uvoz kožuhovine in roč- ENOTNA VOJAŠKA OPREMA. Na kon- načrte. Od tod tudi povsem logičen (brez ZSSR) 1934-38 1947 1948 1949 1934-38 1947 1948 1949 nih izdelkov iz Sovjetske zveze, uvoz ferenci v New Yorku so se predstavniki zaključek v. knjigi: Italijansko gospo- Pšenica 29,8 24,9 27,3 27,1 42,3 23,7 37,1 39,5 sovjetskega mangana in kroma pa je v ameriške, angleške in kanadske industri- stvo na Jadranu in na Sredozemlja ;e Rž 13,5 11,4 12,4 12,6 19,1 11,9 16,6 18,9 juniju dosegel vrednost 600.000 dolar- je sporazumeli, da bodo pri izdelovanju mogoče uresničiti edino z zmago nad Krušno žito 42,3 36,3 39,7 39,7 61,4 35,6 53,7 58,4 jev. vojaške opreme uporabljali euotne tipi- »barbari« (Jugoslovani) in »sredozem- Ječmen 9,4 8,5 8,2 8,3 14,4 10,7 12,7 13,8 Po zadnjih podatkih centralnega sta- zirane vijake. To je prvi korak na poti k skimi roparji — predani del Medita • Oves 14,6 12,9 12,7 12,9 23,0 16,1 19,1 20,6 tističnega zavoda, je ameriško trgovsko izdelovaju enotne strateške opreme na raneo« (Angleži). Koruza 11,7 11,9 11,3 10,6 17,6 15,5 16,7 15,3 poslovanje z vzhodom zaznamovalo ju- Zahodu. L. B. POVOJNA OBNOVA ZAHODNE NEMČIJE (Od našega stalnega nemškega sotrud-nika) USPEH VALUTNE REFORME Po najnovejših statistikah je nemška proizvodnja tik pred izvedbo denarne reforme leta 1948 dosegla komaj 1/3 predvojne proizvodnje Dotlej so bile v Zahodni Nemčiji prav za prav cigarete, kava in maslo osnova za blagovno izmenjavo in ne denar, katerega vrednost je stalno padala. V modi je bila zamenjava in Nemec je najrajši delal za blago. Tisti, ki niso mogli zamenjavati, ker niso imeli blaga, t. j. predvsem široke množice, so najbolj trpeli in koristi je imela predvsem tanka plast poslovnih ljudi. Po letu 1948. sta delo in proizvodnja dobila spet svojo računsko vrednost. Toda samo z izvedbo denarne reforme si ni mogoče razlagati gospodarskega vzpona Zahodne Nemčije. Odločnega pomena je bil istočasno začetek odprave racioniranja in kontingentiranja. Posebno s socialistične strani (dr. Schumacher) branijo stališče, da so te ukrepe izvedli prenaglo, ter so mnenja, da bi bilo treba ohraniti še prenekatero nadzorstvo. Nasprotniki tega stališča naglašajo, da je sistem racioniranja do neke mere učinkoval samo do konca vojne. Propadel je popolnoma zaradi padanja vrednosti valute po letu 1945 in zaradi splošnega duševnega položaja v povojnem času. »Disciplina« ni mogla preživeti vojaškega zloma. BRE/.POSLENOST PADA Medtem ko je bilo na koncu julija 1948 v Zah. Nemčiji samo 450.000 brezposelnih, se je njihovo število decembra 1949 povzpelo do 1,5 milijona in v zače.ku marca celo do 2 milijona. Število brezposelnih je do konca julija 1950 presenetljivo nazadovalo in se skrčilo na 1,47 milijona. Število zaposlenih je cd leta 1948 ko je znašalo 13,5 milijona, ostalo neizpremenjeno. Ko primerjamo te podatke z razmerami na Angleškem, v Franciji ali Italiji, moramo upoštevati okolnost, da je v Nemčiji v veljavi 48 urm tednik. Kancler Adenauer je nedavno izjavil, da bi v Nemčiji nastalo pomanjkanje delavcev, ako bi prešli k 40 urnemu tedniku. Ko proučujemo te podatke je treba upoštevati, aa se je med tem prebivalstvo pomnožilo zaradi naravnega porastka, kakor tudi zaradi doseljevanja iz Vzhodne cone, ki znaša okoli 35.000 mesečno. Poleg tega je v Zahodni Nemčiji še vedno prepovedana ali omejena proizvodnja nekaterih izdelkov. Tako je omejena proizvodnja jekla, ki sme doseči 11,1 milijona ton letno, t.j. 9 milijonov manj kakor leta 1938. Prepoved oziroma omejitev obstoji dalje glede krogličnih ležajev, sintetičnega kavčuka, dušika in nekaterih drugih kemičnih izdelkov. Na delovni trg kakor tudi na devizno bilanco vpliva posebno omejitev v ladjedelstvu. Kljub vsemu temu se je proizvodnja naglo dvigala in popolnoma dosegla predvojno; pri tem je treba upoštevati, da je prebivalstvo narastlo za 8 milijonov. Značilno je, da se nekatere države, kakor Anglija, katerih industrija Titan v sodobni tehniki Ze več kakor 150 let poznamo prvino titan. Njegovo spojino s kisikom, beli titanov dioksid, pa že nekaj desetletij predelujejo v industriji. Titan je odkril Martin Henrik Klaproth ob prehodu 18. stoletja. Isti znanstvenik je odkril tudi uran. Titanov dioksid je izredno zaželena snov v barvarski industriji. Titanovo belilo je bilo izdelano prvikrat v letu 1908. V kratkem je to novo belilo zaslovelo. V Ameriki -so porabili leta 1948 okoli 300.000 ton titanovega dioksida v barvarske svrhe. Titanov dioksid je bleščeče, -snežno bela snov. Ne prepušča -svetlobe, pač pa jo jako odbija. Zato ga uporabljamo v tistih primerih, ko imamo do bele barve neke posebne zahteve. Z njim barvamo ledenice, kopalne kadi, pralne stroje, nadalje ga uporabljamo za izdelovanje proizvodov iz gumija, papirja in keramike. Titanov dioksid pridobivamo iz titanovih rud. Najvažnejša ruda, ki vsebuje titan, se imenuje ilmenit. Največja ležišča ilmenita so v Indiji, Kanadi, ZDA, Norveški in v Rusiji, Sprva so kopali titanove minerale le zato, da bi iz njih pridobivali titanovo belilo. Toda danes se je delo znanstvenikov usmerilo na preiskovanje lastnosti elementa titana. Kaže namreč, da bo v doglednem času postal titan izredno važna snov v metalurgiji. Titan je približno za polovico lažji od jekla, toda skoraj enake trdnosti. Nadalje je titan mnogo trdnejši kakor aluminij, vendar ni niti dvakrat tako težak. V vročini je titan obstojnejši od magnezija in aluminija. Izredno je odporen napram razjedanju morske vode in nekaterih kislin. V tem svojstvu nrekaša skoraj vse kovine. Le osem elementov je takih, ki nastopajo v zemeljski skorji v večji meri kakor titan. Vendar so pa le tri kovine, ki so bolj pogoste kakor titan. Te kovine so aluminij, železo in magnezij. Kakor nam kažejo omenjena tehnična svojstva titana, je ta kovina velikega pomena za letalstvo, ladjedelstvo in sploh stavbarstvo. Danes uporabljamo za grajenje letal v veliki meri aluminij in magnezij. Vendar imata omenjeni kovini to slabo lastnost, da zgubita trdnost pri temperaturah nad 175 stop. C. Zato morajo v mnogih primerih uporabljati pri gradnji letal jeklo namesto aluminija oziroma magnezija. V na-snrotju z aluminijem in magnezijem pa ie titan trden in prožen tja do temperature 400 stop. C. Izdelovanje čistega titana je zelo zamuden in izredno drag postopek. Visoka cena titana preprečuje njega splošno uporabo. En kilogram titana stane namreč 12 do 25 dolarjev. Pridobivanje čistega titana je zato otežkočeno, ker se taljeni titan zelo rad spaja s ce- konkurira nemški na mednarodnih trgih, že zdaj zopet bojijo nemškega »dumpinga«. PLAČE NEMŠKIH DELAVCEV Skrivnost naglega vzpona nemške proizvodnje ne tiči morda v temnih metodah, temveč v tem, da je šla nemška gospodarska politika odločno na delo v okviru dovoljenih možnosti in da je delavstvo rado izkoristilo priložnost zaposlitve, ki mu je bila dana. (Pisec ne omenja učinka Marshallovega plana na nemško gospodarstvo. Prip. ur.). Ni res, da bi bile nemške povprečne plače pod plačami v drugih državah. Po najnovejših statistikah zasluži nemški delavec povprečno 250 mark, kar nominalno ustreza okoli 38.000 liram. Pri tem je treba upoštevati, da so cene italijanskega konsumnega blaga z malimi izjemami za 33% višje kakor v Zahodni Nemčiji in da bi po vsem tem bilo treba omenjeni zaslužek v Zahodni Nemčiji, izražen v lirah povečati za 33%, da bi dobili njegovo resnično vrednost. Danes stoje v ospredju tri vprašanja: Pomočnik češkoslovanškega ministra za zunanjo trgovino R. Dvorak je v listu »Tvorba« začrtal glavne smernice češkoslovaške zunanje trgovine v zvezi s podpisom trgovinske pogodbe s Kitajsko. Dvorak ugotavlja da se obseg češkoslovaške trgovine z »vzhodnimi državami«, ki jih je pisec označil kot »blok svetovnega miru«, čedalje širi. Na koncu tega leta bo obseg češkoslovaške zunanje trgovine z »državami« planskega gospodarstva dosegel že polovico vse češkoslovaške zunanje trgovine, medtem ko je ob koncu 1949 znašal 40%. CSR ne bo več dolgo odvisna od kapitalističnih držav glede semenskega olja in masti ki se proizvajajo iz nje. Sojo in lešnike bo uvažala iz drugih držav. To velja tudi glede kož, ki jih bo CSR uvažala zlasti iz Kitajske. S pogodbo s Kitajsko si je CSR zagotovila tudi nekatere neželezne kovine, predvsem tungsten in antimon, iz Kitajske in drugih »vzhodnih držav« bo CSR uvažala tudi razne droge in začimbe; prav tako azbest. CSR bo izvažala na Kitajsko proizvode svoje mehanične in težke industrije ZUNANJA TRGOVINA V PRVEM POLLETJU 1950 V letošnjem prvem polletju je CSR uvozila blaga za 16.867 milijonov KCs, izvozila pa za 17.650 mil. KCs, tako da znaša prebitek izvoza 783 milijonov KCs V lanskem letu je bila bilanca CSR v tem času pasivna za 226 mil. KCs. IZPOLNITEV PETLETNEGA PLANA V prvem polletju 1950 je bil industrijski plan CSR — z izjemo živilske industrije — izpolnjen za 102,3%. Koncentracija težke industrije ni izzvala preloma pri izpolnjevanju petletnega plana. Ministrstvo za industrijo 683 na- to vrsto plinov, predvsem pa s kisikom, vodikom in dušikom. Ze zelo mala količina kisika, ki se zveže z raztaljenim titanom povzroči, da postane titan krhek in zato neuporaben. Vse te nedo-statke lahko preprečimo le tako, da rafiniramo titan v vakuumu (brezračnem prostoru). Naj omenimo še to, da se tali titan pri temperaturi 1725 stop. C. Kakor hitro bodo znanstveniki ugotovili način cenejšega pridobivanja titana, si bo tudi ta kovina utrla pot v delavnice prav tako, kakor je to storil aluminij. Tudi'aluminij je bil nekdaj ena najdražjih kovin, danes je pa v splošni uporabi. Lahko rečemo, da je proizvodnja in uporaba titana danes na isti stopnji, kakor je bilo to z aluminijem pred 50 leti. UMETNA SLJUDA Sljuda je zelo važna snov za električno izoTacijo. V ZDA primanjkuje slju-de in je zato ta dežela odvisna od dobav inozemstva; zato delajo poskuse za pridobivanje umetne sljude. V pečeh močno žgo zmes kremena, magnezita in boksita. To izžarjeno mešanico nato tale pri 1400 stop. C z dodatkom kalijevega fluor-silikata. Tako dobe velike kristale sljude, ki je v vročini obstoj-nejša od naravne sljude. Postopek je precej drag predvsem zato, ker morajo omenjeni/ mešanico taliti v platinastih loncih. CENTRIFUGALNE ČRPALKE BREZ LOPATIC Nova ameriška črpalka za tekočine je na svojevrsten način zgrajena. Do-zdaj smo bili navajeni na take črpalke, ki so s hitro vrtečimi krili črpale tekočine. Nova črpalka pa ima kot glavni del cev, ki je oblikovana tako, kakor odvijač ,s katerim odpiramo steklenice. Ta cev je proti vrhu razširjena. Ko se omenjena cev vrti, nastajajo pri tem sile, ki tlačijo tekočino proti stenam cevi. Pri tej črpalki imamo ugodnost, da lahko z njo črpamo ter pretakamo tekočine, ki vsebujejo precejšnje množine trdnih teles. DA SE SITA NE ZAMAŠIJO V ameriških obratih so napravili poskuse, s katerimi so hoteli doseči čim-boljše setje raznovrstnih proizvodov. Presejanje skozi sita ovira največ ta pojav, da se sita kaj rada zamaše. S poskusi so prišli do zaključka, da se zelo zmanjšajo primeri zamašenja sit, če mrežo sit električno grejejo. BARVNA TELEVIZIJA V ZDA so pričeli oddajati barvne televizijske programe. Kakor je mogoče vsem znano, je bila dozdaj možna televizija le v črno-belem. Dosedaj obratujejo le štirje sprejemniki za barvno televizijo. V kratkem bodo zvišali število sprejemnih postaj za barvno televizijo na 20. pobijanje brezposelnosti, pritegnitev delavskih zastopstev k sodelovanju v vodstvu podjetij in končno vprašanje zunanje trgovine. Pri vprašanju brezposelnosti gre za to, da se s finansiranjem s strani bank poveča obseg zaposlenosti, 'ne da bi se pri tem izzvala inflacija. Vprašanje »soodločevanja«, t. j. vpliva delavstva na vodstvo podjetij, j d /predmet žive razprave. Socialni demokrati želijo sodelovanje pri vseh vprašanjih v podjetju, torej tudi pri samem vodstvu. Oni želijo, da bi bili Imenovani v nadzorne odbore velikih družb ne samo predstavniki nameščencev in delavcev, temveč tudi predstavniki sindikatov, ki niso nameščeni v podjetju. Predstavniki podjetij so odklonili te predloge. Zdaj proučujejo kompromisne predloge. Med vprašanji zunanje trgovine, je na prvem mestu problem uravnovešenja nemške trgovinske bilance; rešitev tega vprašanja je v tem trenutku bolj odvisna od ukrepov zasedbenih oblastev kakor od samih Nemcev. rodnih industrijskih ustanov. Razvoj domače težke industrije je omogočil skrčenje uvoza. POGODBE Z ZUNANJIMI DRŽAVAMI Poleg pogodbe s Kitajsko je CSR zaključila trgovinske dogovore z Romunijo, Holandijo in Združenimi državami Indonezije. Trgovina z Romunijo velja do 1953. CSR si je zagotovila dobavo surovin in živil, Romuniji pa bo dobavljala industrijsko opremo. Trgovinski pogodbi z Holandijo in Združenimi državami Indonezije predvidevata uvoz raznih surovin in posebnih industrijskih proizvodov ter izvoz predvsem motoriziranih vozil in proizvodov lahke industrije, kemičnih proizvodov, tkanin itd. STALNA IZLOŽBA ČEŠKOSLOVAŠKEGA BLAGA V BOMBAJU je zbudila pozornost med indijskimi poslovnimi krogi in med prebivalstvom splošno. Češkoslovaška družba Koh-i-noor izvaža v Pakistan najnovejšo vrsto gumbov. ZENSKE V ČEŠKOSLOVAŠKI INDUSTRIJI. Češkoslovaška oblastva pospešujejo zaposlitev žensk v industriji; v težki industriji naj bi ženske dosegle 7,1%, v precizni strojni industriji 23,2%, v industriji vozil in letal 57% in v industriji lahkih kovin 47% vseh vajencev. TUJCI NA PRAŠKEM VELESEJMU Otomar Kohout, ravnatelj uprave »Praškega mednarodnega sejma« je v svoji izjavi novinarjem omenil, da je CSR na praškem sejmu sklenila mnogo kupčij tudi z zapadnimi kapitalističnimi državami, kakor z Avstralijo, Avstrijo, Britanijo, Holandijo, Izraelom, Italijo, Švedsko, Švico, Turčijo in ZDA. Avstralci in Turki so se zlasti zanimali za steklene izdelke. Posebna komisija Organizacije združenih narodov je nakupila razne predmete za opremo sedeža v Lake Succesu. Komisija je ostala v Pragi, da bi izvršila še druge kupčije. Češkoslovaška podjetja za zunanjo trgovino so zadovoljna z uspehom sejma. Francija na svetovnih trgih Francoska industrija se v zadnjem času. naglo modernizira in racionalizira. Francija vedno bolj konkurira s svojo industrijo tudi na svetovnih trgih. Dokaz za to so najnovejša naročila iz inozemstva. V ladjedelnicah Nantesa bodo zgradili 4 motorne čolne za Turčijo. Pakistan je naročil v Franciji 1300 železniških vagonov za prevoz surove jute. Kljub hudi tuji konkurenci j-e francoska industrija zmagala pri natečaju za izgradnjo pristanišča Kolombo na Cejlonu. Gre za dela v vrednosti 6 milijonov funtov. Francozi pospešujejo svoj izvoz s primerno propagando in reklamo; tako izide francoski mesečnik »Productions framcai-ses« od časa do časa v tujih jezikih. Zadnja številka (v španščini in portugalščini) je posvečena južnoameriškim državam. LETINA V NEMČIJI V Nemčiji pričakujejo pridelek 150.000 stotov hmelja. Ker znaša potrošnja hmelja v Nemčiji okoli 100.000 letno, ne bo. do oblastva omejevala izvoza. Nemški tovarnarji piva so namreč zahtevali omejitev izvoza, da bi potisnili cene navzdol; cena sladu je danes okoli 70 DM za stot. ElekMoMivne delavnice na Reki Zastarele naprave tovarne železnih zlitin v. Šibeniku izločajo pline, ki so škodljivi za ljudsko zdravje. Strokovnjaki so se že od osvoboditve pečali s tem vprašanjem in iskali rešitve, kako bi ukrotili te pline, ki zlasti v mirnem vremenu zarvijajo velik del mesta v oblak škodljivega dima. Pravega uspeha pa niso imeli. Velika težava Za obratovanje tovarne je bilo tudi obnavljanje starih, že iztrošenih zgradb. Vse to je zahtevalo, da se vsa stvar čim prej v celoti reši. Sklenili so, da bodo v neposredni bližini sedanje tovarne zgradili veliko dvorano za električne peči, v kateri bodo proizvajali razne vrste želelznihi zlitin, Načrti so bili te dni. odobreni, z njimi pa tudi investicijski krediti. Gradnja dvorane, ki bo dolga 140 metrov, široka pa 40 m, se bo kmalu začela. Dvdrana bo po ‘konstrukciji najmodernejša, prav tako pa njene naprave, s čimer bo mogoče odpraviti škodljivo delovanje plinov. Vse delo v pečeh in dvorani bo mehanizirano. Tako se bo tovarna železnih zlitin preselila za nekaj sto metrov iz eiektro-železarne. Tam- bo ostala samo tovarna amorfnih elektrod, ki se povečuje in bo z odselitvijo tovarne za železne zlitine dobila na razpolago velik prostor za nadaljnje širjenje. MODEREN HOTEL gradijo ob morski obali na Reki. Obsegal bo 7 nadstropij in prostora bo v njem za 300 postelj. Tudi gradbena delavnost se naglo razvija. Na štirih gradiliščih gradijo 12 petnadstropnih hiš. Razvoj co s Ro slo vasico zunanje trgovine tehnične S^unziNKI PREBIVALSTVO' ZDA NARAŠČA Po letošnjem ljudskem štetju imajo Združene države okoli 150,500.000 prebivalcev, kar pomeni, da je prebivalstvo naraslo za 19 milijonov po letu 1940, ko je znašalo 131,669.275. Najbolj obljudena država je še vedno New York s 14,743.210 prebivalci. Po gostoti prebivalstva pripada prvo mesto Rhcde Islandu <288 prebivalcev na kv. km), toda najbolj obljudena pokrajina Združenih držav in verjetno vsega sveta je Manhattan Ishand (New York), ki ima na 56 kv. km površine 1,938.551 prebivalcev, kar pomeni 34.617 prebivalcev na kv.km. NEZAKONSKI OTROCI V AVSTRIJI Stavka kmečkih delavcev na 20 premoženjih na Štajerskem, ki je trajala 17 dni, je opozorila avstrijsko javnost na neurejene socialne razmere na kmetih. Avstrijski tisk je ob tej priliki podprl zahteve delavcev, ki so zelo slabo plačani, obenem pa je načel tudi vprašanje izredna velikega števila nezakonskih otrok, katerih starši so še mladoletni. Ob tej priliki so bili objavljeni podatki o nezakonskih otrokih v okrožju Waidhofen-Thaya. V povojnem času je bilo v tem okraju na 1000 preiskanih primerov mladoletnih 40% nezakonskih mater in 23.5% mladoletnih nezakonskih očetov. Po poklicu so bili očetje razdeljeni tako-le: kmečkih delavcev 451, delavcev 258, obrtnikov 116, nameščencev 83, malih kmetov 66, brezpo-'seflrih 30, obrttnikav (lastnikov) 22, vajencev 18. Matere so pripadale naslednjim poklicom: kmečkih delavk 472, gospodinj 258, tovarniških delavk 145, dekel 66, kmetic 35, brezposelnih 17, nameščenk 7. Cjla/j iz a&čii/ibtm fiaclai, ptinaSam o dim at Italijansko turistično podjetje CIT ima na glavni tržaški postaji svojo podružnico z napisom: Biglietti ferro-viari per tutto il mondo — Billets de Chemin de fer pour toute le monde — Railway tickets troughout the world — Fahrscheine fuer die ganze Welt. Neki Slovenec je tam pohlevno vprašal, ali bi si smel tudi on kupiti vozni listek. »Seveda,« so mu odgovorili, »zakaj pa sploh vprašujete?« »Zato, ker ne vidim na vaši tabli slovenskega napisa. Domneval sem, da ne veste, da tudi mi Slovenci potujemo po železnici, ali pa, da ne veste, da nas je tukaj nekaj več kot Francozov, Angležev ali Nemcev.« »O ne, ne,« mi je nato pojasnil' vljudni uradnik. »Toda ker vemo, da obvladate Sloveni mnogo jezikov, smo vam napisali tablo kar v štirih, da si lahko izberete tistega, ki vam je bolj pri srcu. Ako pa vam to ni dovolj, vam bomo napisali pojasnilo še v kitajskem jeziku. Imamo vas namreč zelo radi, posebno kadar prinašate — denar« F. Med Jugoslavijo in Švedsko je bil podpisan 19. avgusta protokol o trgovinski izmenjavi in plačilu, ki določa 1. 1951 izmenjavo v višini 70 milijonov za dobo enega leta, t. j. do 30. junija kron. V tem protokolu je prišlo do izraza obojestransko prizadevanje pa nadaljnjem razvoju medsebojne trgovinske izmenjave, zasnovane na izkušnjah iz prejšnjih let. Švicarska zunanja trgovina z Vzhodom nazaduje Po najnovejših podatkih je pričela trgovina med Anglijo in Francijo z ene strani ter »vzhodnimi« državami z druge naraščati. Temu nasprotno pa govorijo poročila o nazadovanju švicar- ske trgovine z »vzhodnimi državami* v prvem polletju 1950. O razvoju te trgovine objavljamo naslednje podatke (v milijonih frankov); Država Uvoz Izvoz 1949 1950 1949 Poljska 11,98 18,3 12,17 22,5 CSR 42,69 46,3 45,58 34,6 Madžarska 28,02 22,5 20,54 22,4 Jugoslavija 7.00 17,8 11,32 22,6 Bolgarija 1,18 4,3 4,05 4,5 Romunija 1,44 0,7 9,59 6,5 ZSSR 3,45 5,4 6,47 14,8 Skupaj 95,76 115,3 109,72 127,9 V primeri z lanskim letom je uvoz vendar je 1950 + 0,10 + 2,89 — 7,48 + 4,32 2,87 8,15 3,02 + + + — 13,96 Saldo 1949 1950 + 4,2 — 11,7 - 0,1 + 4,8 + 0,2 + 5,8 + 9,4 — 12,6 Švice iz omenjenih držav nazadoval za 19,5 milijonov frankov, izvoz v omenjene države pa za 18, 2 milijona frankov. Uvoz iz Madžarske se je povečal skoraj za 6 milijonov frankov, medtem ko je uvoz iz Poljske nazadoval za 7 mil. frankov; iz Jugoslavije pa za 10,8 mil. fr. Prav tako je nazadoval uvoz iz Bolgarije za okoli 3 mil. frankov; medtem ko se je uvoz iz Rumunije skoraj podvojil. Nazadoval je tudi uvoz iz CSR, carski izvoz v CSR je napredoval za 11 milijonov, v Romunijo za 3 milijone, medtem ko je nazadoval izvoz na Pol) sko za 10 milijonov, na Madžarsko za 2 in v Jugoslavijo za 11 milijonov frankov. Švicarska trgovina z ZSSR sploh pojema. Uvoz je padel v prvem polletju 1950 v primeri z istim časom lanskega leta od 5,4 na 3,45, medtem ko j® \7-ur,7 nazadoval od 14.8 na 6,47 milijo Svetovna proizvodnja čevljev Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo podatke o svetovni proizvodnji čevljev. Po teh podatkih je znašala svetovna proizvodnja lansko leto 1,2 milijarde parov. Všteti so vseh vrst čevlji. V primeri s proizvodnjo v letu 1940 pomeni to porast za 17 od sto, nasproti letu 1930 pa 35 od sto. Nekdaj je v pogledu proizvodnje čevljev Evropa prednjačila pred ZDA. Ko Podražitev živega srebra Združene države v zadnjem času vedno bolj povprašujejo po živem srebru. To je povzročilo naraščanje cene temu strateškemu blagu. V prvi polovici avgusta je cena v Londonu skočila od 16 funtov 15 šilingov na 19 funtov za steklenico; v Združenih državah je šla cena od 50 na 55 dolarjev za steklenico. Po poročilu angleških listov ima danes največje zaloge Španija, ki proizvaja na leto okrog 100.000 steklenic. Španski rudniki so podržavljeni. Italija proizvaja letno okoli 92.000 steklenic. Obe državi bi lahko povečali proizvodnjo. Glede idrijskega rudnika poročajo angleški listi, da proizvaja 10- 15.000 steklenic na leto. O proizvodnji živega srebra v ZSSR ni podatkov. Mnenje je, da proizvodnja v sovjetskih rudnikih ni rentabilna, kakor ni v rudnikih v ZDA in Mehiki. Koruza in suša Suša je prizadela tudi letos koruznim kulturam veliko škodo. Raziskovalci se zelo trudijo, da bi dobili vrsto koruze, ki bi bila odpornejša proti suši. Ameriške križane vrste koruze, ki imajo sicer zelo razvite korenine, a so obenem zelo listnate, se niso izkazale v tem pogledu kot odporne. Zdaj poročajo, da so v Bre-sciji pričeli sejati neko vrsto koruze, ki jo imenujejo »Bagnolo«; ta vrsta je zelo majhna, vendar raste hitro in da dober pridelek zrna. Prve izkušnje so pokazale dober uspeh kultur tudi na zelo suhih zemljiščih. — Na našem področju, kjer je koruza poleg krompirja najvažnejši poljedelski pridelek, polagajo državne ustanove po našem mnenju premalo važnosti prepotrebnim poizkusom z novimi vrstami koruze. je v začetku tega stoletja narasla svetovna potrošnja čevljev, je Evropa zP bila mesto prvega potrošnika v sve _ vendar je ohranila mesto prvega Pr01* vodnika vse do druge svetovne voj Med to vojno so bile v Evropi uniče mnoge evropske tovarne čevljev, *<®1' zmanjšalo proizvajalno silo Evrope, tovarne, ki so bile postavljene po v0) so lahko izredno povečale proizvodni tencial. Tako je Evropa v letu 1949 1“ ^ ko presegla predvojno proizvodnjo za od sto. Delež Amerike pri svetovni peoi/ve nji je znašal leta 1930 33%, tot3 1 40% in leta 1949 38%. Letošnja pr° , vodnja v Evropi je bila nekoliko ma ša kakor lansko leto. Češkoslovaška dustrija je bila nacionalizirana in n) ^ proizvodnja usmerjena na Poljsko to Sovjetsko zvezo. V prvem polletju je CSR izvozila še velike količine v v zadnjem času pa je bil izvoz ustav J- Glavni proizvajalec v letu 1949 je Anglija z 28,5%, za njo Sovjetska ZA z 20%. Spodnja tabela daje pregled ropske proizvodnje čevljev v letih * ’ 1940 in 1949 v posameznih evropskih žavah (v milijo Države Avstrija Belgija Bolgarija CSR Danska Irska Finska Francija Nemčija Grčija Madžarska Italija Holandija Norveška Poljska Portugalska Romunija Španija Švedska Švica Sovjetska zveza Anglija Jugoslavija Ostale države Skupaj hh parov): 1930 1940 6,000 3,818 15ylOCI 9,200 1,900 1,172 23,120 21,050 4,810 4.300 3,968 5,035 1,980 1,994 45,312 31,224 80,000 65,009 4,200 5,311 4.612 4,800 29,617 24,711 13,216 12,773 3,995 3,927 15,857 14 100 1,500 2,115 3,900 4,000 7,995 6,500 8,112 8,836 7,885 7.015 48,920 80,203 118,917 130,202 3,895 4,772 2,200 2,524 457,011 455,131 1949 3,695 1,670 19,886 5,625 . 5„772' 3,489 44,815 42,595 6,l66 4,314 23,88» 15,26» 3,681 12,866 1.916; 3,59» | 10,785 8,910 9,880 90,875 135,600 4,800 1 246 47i> Modernizacija rižanske ceste Cona B dobi boljšo zvezo z Jugoslavijo Cesta skozi Rižansko dolino in naprej po klancu skozi Črni kal je bila od-nekdaj najkrajša zveza med Koprom ir; ostalim delom nekako današnjega Istrskega okrožja z zaledjem, v prvi vrsti z našimi slovenskimi kraji in tako imenovano Notranjo Avstrijo. Zavedati se moramo, da se je v dobah, ko so nastali spori in celo prave vojne med Benetkami na eni strani in Trstom — kateremu je priskočila večkrat na pomoč tudi Avstrija — na drugi strani, vselej okoristili Koper in postal emporij za vse pravkar navedeno zaledje. Naši predniki so tedaj največ tovorili na konjih in vozili iz Istre vino, olje, sol, iz današnje Slovenije pa so prevažali predvsem žito, kože in industrijske izdelke, kolikor jih je poznala tedanja Notranja Avstrija. Prvotna cesta ni poznala serpentin, ampak je šla ..aravnost v najkrajši smeri čez Crnikalsko strmino in po ozki dolini Rižane. Njena širina je znašala največ 2,5 do 3 m. Avstrija je to cesto za tiste čase vsekakor modernizirala, položneje speljala in tudi razširila. Toda tedaj inženirji niso računali z razvojem avtomobilizma. V tem položaju je zalotila rižanska cesta najprej Italijo, ki se zanjo ni zavzela, in leta 1945 VUJA, ki vodi civilno upravo. Opomniti je treba, da nima cona železniške zveze z magistralno — Južno železnico in njenim odcepkom od Divače do Pule, ki prihajata od severnega naravnega zaledja. Ce izvzamemo pomorski promet, kolikor je usmerjen od Pule navzgor ob zapadni istrski Obali, je pot po Rižanski dolini in naprej edina prometna žila, ki mora zmagovati tovorni in osebni promet, ki gre tod skozi. Iz tega sledi, da je že pet let preobremenjena. V poštev prihajata razširitev in modernizacija 5.236 m dolgega traka ceste, ki se začenja na Križišču pri Ankaranu in konča na bloku v Rižani, torej na meji cone B proti Jugoslaviji. Obstoječa cesta je bila makadamsko slabo utrjena, ovinki so bili nepregledni, padci preveliki, vrhu tega pa širina ceste nikakor ni ustrezala zahtevam modernega prometa. Geološko je cestna podlaga iz starotercialnega Hiša — peščenca in laporja. Ker lapor razpada, je takšen teren za ceste vedno neugoden. Tudi druge razmere so vplivale neugodno na cesto zlasti glede na vodo. Tako so nalivi in deževja povzro- čili prave hudournike, ki so na desni strani Rižane, kjer se vzpenja nepo-gozdeno gorsko področje, nanašali in odnašali zemljo, grušč, kamenje itd. Cesta je bila dosedaj izpostavljena tudi podtalni vodi, ki je vedno ogrožala spodnji in zgornji ustroj ceste, ki zaradi tega ni mogla ohraniti trdnosti in je bila mestoma vsa razrvana. Nova trasa bo vse te nepravilnosti odpravila s tem, da bo odstranila vse negativne vplive vode, da bo uredila cestišče in na trasi bodo izvršeni po modernih načelih novi objekti. Nad vse solidna bo cestna podlaga: spodaj bo kamenita podlaga na katero bo nasut gramoz. Vso to maso iz lomljenca v debelini 20 cm, vrhu tega pa 8 cm debelo plast iz 5 cm debelega drobljenca bodo temeljito zgnetli valjarji. Utrditev vozišča bo izvedena v asfaltnem sistemu penetracije t. j. z brizganjem in sicer v debelini 8 cm. 8,5 m širine in bo ustrezala še tako ve likim zahtevam prometa. Sicer pa c sta tudi po novi trasi ne bo veliko kraj ša od prvotne. Prej je merila nek nad 5,5 km; po novem pa bo dolga vedno 5,236 km. Pravkar obravnavani del ceste , verjetno v tem letu dogotovljen. pravi pomen bo dosegel, ko bo k kor slišimo — LR Slovenija napravi' na svoji strani ravno tako povsem n vo traso ali pa bo sedanjo moderniz rala. Tehnika zmore danes vse in zna izogniti mnogim težavam, ki so ’ nekoč zdele nepremagljive; do nek stopnje premaga tudi naravo. Zato sin prepričani, da bo vozila tudi v podaU | šku čez rižanski blok in naprej po Črnk kalskem klancu proti osrčju Sloveni] cesta, ki bo na tej prometni arterij'/ pomembni za gospodarski razvoj isu' skega okrožja obvladala še tako veh medsebojni promet. RIZAHA medilo: -1:100.000 Medtem ko je znašal dosedanji cestni vzpon 7-8% bo znašal sedaj največ 4% to pomeni 4 m na dolžino 100%. Važno bo tudi to da bo na skoro novi cesti cestna hitrost 80 km na uro. V ta namen bodo odpravljene vse manjše krivine, ki so dosedaj ovirale nagel promet, in sicer s krivinastimi radiji, t. j. loki, dolgimi 250 m. Vertikalni radiji pa bodo znašali 3.000 m. Na ta način ne bodo vozniki motornih vozil niti čutili vzbokline in bodo lahko vozili s hitrostjo kot po ravnih cestah. Cesto bodo tudi močno razširili. Dosedaj je znašala širina rižanske ceste 4-5 m, največ 6 m. V bodoče pa bo imela cesta Naj ob zaključku ugotovimo še t®jl da se poleg ljudske oblasti v coni h zaveda pomena rekonstrukcije rižansk ceste tudi domače prebivalstvo. Zat“ sodeluje s prostovoljnim delom, mladi na pa se udeležuje dela v okviru delovnih brigad. Obalna mesta s svoj® industrijo, pristanišča, turizem, izvozna in uvozna podjetja, vsi prav nestrpno čakajo na izgraditev trakta Križišče - Rižana - blok, kakor tudi na ostali del ceste čez mejo, ki bo še tesneje pritegnila Slovenijo k morju in obal® k slovenskemu zaledju. — st. o ^ Na »Mednarodnem tržaškem vzorčnem sejmu' fz otvoritvenega govora gen. Aireja Tržaški velesejem — tretji Du,t0jni je, bil odprt v soboto 26. av-in 130 trajal do 10. septembra. siCP 3 86 te udeležilo 12 tujih držav, in hoslnva-i8*1^3’ Avstrija. Brazilija, Ce-Viia Francija> Italija, Jugosla- c„ .’ ^eezarska, Nemčija, Španija, Svi-n ZDA. Razstavljalcev je 1.000. Vjj ? ^tagoslovitvi sejma, ki jo je opra-T S a ■ ^anl;3n> je odprl sejem general mei-i-iAire.y’ vr'lovni poveljnik angloa-daril Govornik je pou- nieri ’ §asP°darska obnova Trsta »ost 2,35162!™1 nalogami ZVU: »Bodoč-strii 1.rsta’ njesove luke, njegove indu-ni ? Je ”el°eUivo povezana z ene stra-morjem, z gradnjo in popravili la-strann s Pomorsko trgovino, z druge Po sv "a 2 zaledjem, ki mu Trst služi rev • 1 zg°dovinski tunkciji«. Gen. Ai- S(VoJe zaradi tega izrazil svoje zadovolj-•meii da med razstavljalci opazil (lrž a mnogih organizacij in tvrdk iz •jenis’ -Za katere je Trst po svoji zem-razv *egi v svojem gospodarskem prj 0JU tranzitno pristanišče, in točka bdela™3 23 rafiniranje, obdelavo in dal hV° razneSa blaga. Govornik je do-- - ’ a ntu je pri delu za obnovo Trsta 2el_ pri aeiu za oo viade^-1^3®3^0 s°delovanje §aJla®rta> Omenil je, da niso zadostne ^ - —-____—italijanske e m finančna sredstva Marshallove- tetriv “ ^avezniške vojaške uprave, svjjk6? So tudi industrije!, trgovci, in Canj °dne sindikalne organizacije peklijo n' °a 56 Prttag°dijo zahtevam in išče-strjj°ye trge, ustanavljajo novo indu-čjnu ter se Prilagodijo sodobnemu na-Poslovanja. Danes je v Trstu mno- go takšnih ki so pripravljeni to storiti. S posebnim poudarkom je govornik pohvalil prizadevanja tržaških petrolejskih čistilnic. Ob zaključku je poslal pozdrave knezu Colonna, podtajniku Orgonizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. Za njim so izpregovorili še predsednik sejma inž. E. Sospisio, conski predsednik prof. Palutan in župan inž. Bartoli. Inž. Sospisio je med drugim poudaril, da je prav fatalna vloga Trsta, da posreduje med Zahodom in Vzhodom. Na dolgo je govoril o »popolnoma« italijanskem (italianissima) Trstu, ki je skozi stoletja ostal zvest svojemu ita-lijanstvu. Prof. Palutan je prav tako omenil posredniško vlogo Trsta »z vsemi državami, v katerih korist je posredovanje krasne tržaške jadranske luke«. Posredniška vloga bo Trstu omogočila, da postane »gospodarsko orodje izredne važnosti v najširšem okviru splošnega gospodarstva Italije«. Inž. Bartoli je u-gotovil, da je Trst danes stisnjen ob mejo svoje »Patrie« (Italija), toda Trst noče biti odsekano deblo v življenju »Petrie« in Evrope, temveč središče svobodnih in lojalnih sporazumov med bližnjimi in daljnimi narodi. Trst hoče poglobiti svoje nove in stare zveze, da bi izpolnil svoje poslanstvo in svojo posredniško vlogo mostu med Vzhodom in Zahodom, ostati hoče zvest zdravemu in vročemu patriotizmu in civilizaciji, trdna in čvrsta vzhodna vrata Italije, ki naj bodo odprta vsem trgovinskim strujam kakor tudi gospodarskim dobrinam drugih civilizacij. * • Zal moramo ugotoviti, da nam letošnji tržaški sejem ne nudi posebnih novosti, ki naj bi privabljale tuje trgovce iz tržaškega zaledja in daljnih čezmorskih krajev. Računali smo tudi na večjo udeležbo držav iz tržaškega zaledja, dejansko pa sta močnejše zastopani samo Jugoslavija in Avstrija. Italijanskih osebnih in tovornih avtomobilov sploh ni na razstavi, pač pa so razkošni osebni avtomobili ameriških tovarn. Italijani so razstavili razne »vespe«, ki so že naše stare znanke. Nov bi bil morda za Tržačane Guzzijev »Galletto« zelo posrečena kombinacija »vespe« in manjšega motocikla. Od prve ima namreč zunanjo obliko, od drugega pa solidno kakovost; »Galletto« je bil že lansko leto na milanskem sejmu. Avstrijska razstava preskromna Poročilo o avstrijskem oddelku se da kratko opraviti: razočaranje. Občinstvo hodi mimo, a le redkokdo stopi v sam paviljon. Čemu so ga sploh postavili na tako častno mesto, le nekoliko korakov od glavnega vhoda? Takšna industrijska država kakor je Avstrija, ki vzdržuje poleg tega živahne trgovinske stike s Trstom in Levantom, bi bila lahko poslala mnogo več izdelkov na tržaški sejem. Medtem se nam pa predstavlja v glavnem samo z lesom in lesnimi izdelki, kakor parketi, okni in sodi, in s papirjem. Razen tega se v avstrijskem paviljonu toči puntigamsko pivo in v steklenicah je razstavljeno pivo iz tovarne Reininghaus. Lepa je ljudska keramika iz Muerzzuschlaga, nekaj nakita in brušeno steklo ter steklo za laboratorije. Tudi jedilni pribori, ki so nedavno prodrli na tržaški trg, so razstavljeni. Na vprašanje, zakaj je avstrijska udeležba skromna, nam je odgovoril nekdo izmed avstrijskih udeležencev, da je najemnina za razstavljai-ne prostore veliko predraga. Odsev gospodarskega Od rudnega bogastva napredka v Jugoslaviji do kompliciranih strojev JUgosl ovanski oddelek je preveč po-ozadje. Ako ne bi bilo veli- j^njen v - ea ln visoko postavljenega napisa in ti k* §a I5''0 sploh zelo težko nžj-s. .aI° Pa se človek kar oddahne, ko j vanj. Splošna sodba obiskovalcev Uk aa ie to najpreglednejši in najbolj Neli-8110 Ureieni oddelek na vsem sejmu. v 1 Italijan je izjavil, da so Jugoslo-01 Pravi mojstri za organizacijo med-tlarodnih razstav. D f^Soslovanski oddelek nam nazorno , *azuje dva najvažnejša momenta v j ®os^°Vanskem gospodarstvu; a) razvoj v UsIrije in b) plansko organizacijo ega gospodarstva. Harmonična lepote razstave ni torej le zasluga sa-turv n^eni^ °rganizatorjev, temveč je sn a oc*sev načrto razvijajočega se gozdarstva predvsem industrializacije rudnega bogastva v Jugoslaviji. Zunaj na odkritem prostoru pade naj-t v °či majhna železniška lokomo-v o, 12 Tovarne za lokomotive in stroje j avonskem Brodu. Tovarna izdeluje 5 1 večje lokomotive, na razstavo pa ° lz Praktičnih razlogov poslali le eno 2tned manjših. Poleg lokomotive so raz-^avljeni med drugim tudi traktor z leselovim motorjem za poljedelske roje. Izdelala jih je Industrija motbr-1®V v Rakovici pri Beogradu. Dalje vi Uho dva tritonska tovorna avtomobila ^zličnega tipa iz Tovarne avtomobilov Mariboru. Stroji za poljedelstvo: stroj a čiščenje žita iz tovarne »Pobeda« v I uvem Sadu; iz iste tovarne so tudi sektor za sortiranje žita, stroj za košnjo roj za mrvljenje koruze in avtoma-»?tl* stroj za žetev žita. Tovarna 'Zrnaj« v Zemunu je razstavila trier, lvarna in tovarna strojev v Osjeku Pa stroj za sajenje krompirja, drugi za upanje krompirja in dva navadna že-®zna pluga. Razstavljeni poljedelski roj; pričajo, da je postala Jugoslavija ? tem polju malone popolnoma neod-'Sha od inozemske industrije; poljedel-e stroje že sama izvaža. Znamenit je tudi napredek v izdelo-au3u orodnih strojev. Ti stroji se iz-utujejo v že omenjeni tovarni za lokomotive in stroje v Slavonskem Brodu, , r v tovarni »Ivo Lola Ribar« v Ze-Ukuiku pri Beogradu. V jugoslovanskem ,. elku druge velike lope so razstav-leni naslednji stroji te vrste: 1) kia- Stiskalnica s pritiskom 100 ton divo na zračni pritisk z udarom 150 kg; skscentrična stiskalnica s pritiskom ^ u ton; S) stroj za kalupe. Nova to-arUa orodnih strojev »Prvomajska« v agrebu je poslala na tržaško razstavo ''Užilnico in frezo za kovine, nova to-jirna »Rade Končar« v Zagrebu pa ektrotransformator in več elektromo-Dev. Krasen kinoprojektor je prišel ,. tovarne »Iskra« v Kranju, ki razstav-Ja tudi nekaj električnih naprav. Pre-zno orodje za mehanike je iz »Indu-riie motorjev v Rakovici« pri Beo-Jadu in iz Tovarne avtomobilov v Ma-.lb°ru. Tudi tovarna za kroglične le-le v Beogradu se je postavila s svo-ok"1* iz(telki. Veliko zanimanje vzbuja ^■tusno urejena bogata izložba svetov-u 2nanega makedonskega in hercegov-e§a tobaka v listih, rezanega in v ci-’ai"etah. Izvoz tega pridelka, večinoma nstju, je zelo važna postavka v jugoslovanski izvozni trgovini. Obiskovalce zelo zanimajo tudi za prvovrst-® nsnjene izdelke iz Kamnika in Vrh-•ke. Napredek je viden toliko v prvo-Dtni izdelavi kakor tudi v finih raznovrstnih barvah. Aktovke, potni kov-eS>, ženske torbice in drugi izdelki so ako okusni, da se jih ne moreš nagle-Trgovci iz Italije bi jih radi ku-111 toda to blago ni predvideno v trgovinski pogodbi z Italijo. Slovenci so s tej stroki dosegli Dunajčane. Kože domač izdelek (iz tovarne usnjenih jelkov v Domžalah). Razstavljeno oie iz te tovarne se izdeluje iz svinj-.^■n kož; je zelo lepo po kakovosti, ker ^ hlehko kakor baržun in se izdeluje raznovrstnih barvah. IVied rudami vzbuja pozornost pred-sJc*1 *-’akrena ruda in baker sam, ki di med najpomembnejše kovine v Ju-slavijj; prav tako svinec in živo sre-r,°_iz Idrije. Med tobakom in usnjeni-1 izdelki je izložba z lepimi folklor- nimi predmeti. V kotu za rudami vzbuja radovednost velika bala štajerskega hmelja »golding«, ki je za večino obiskovalcev prava uganka. Tam je tudi vreča svilnih kokonov, surova svila in druga vreča z zlatorumenimi svilenimi nitmi. Tudi gosje perje je važna postavka v jugoslovanskem izvozu. Komu niso znane bosanske suhe češplje, eden glavnih jugoslovanskih izvoznih predmetov? Podjetje »Slovenija - vino« je okrasilo izložbe s celo stekleniško baterijo najboljših vin, med katerimi se najbolj ponašata ljutomerčan in kraški teran. »Slovenija - les« razstavlja različne fine lesne izdelke, med katerimi je seveda tudi ribniška suha roba. Ker še govorimo o lesu, ne smemo pozabiti na slovenske hrastove sode in še posebno na hrvaške izdelke iz upognjenega lesa. Razni stoli in gledališki fotelji so zares nenadkriljivi po umetniško dovršeni izdelavi in solidnosti. Izdelu;,e jih tovarna upognjenega lesa v Varaždinu. Podjetje »GOSAD« ima ng razstavi sočivje in razna semena. Osjek izvaža cbliče za mizarje, ki so prihajali nekdaj skoraj izključno z Dunaja; iz Hrvatske so tudi razstavljeni furnirji. Krasni izdelki iz brušenega stekla so iz Rogaške Slatine, od koder je tudi znana mi-neialna voda; poleg nje je prav tako slovita radenska voda. Najmanjši domači izdelek ribniške domače obrti pa so — zobotrebci. Te si lahko nabavi tudi najvgčji revež, ki si seveda ne more privoščiti n. pr. razstavljenih dragih preprog, ki jih na roko izdelujejo pridne Macedonke. Razstavljene so lepe, goste, težke macedonske preproge, ki preživijo človeka. Tipi so' kavkaški, šir-vanski in tifliški; poleg teh sta tudi dva pirotska. Razen ročnih preprog izdelujejo tudi tovarniške preproge v Sarajevski tovarni, teh pa ni na razstavi. Važni za gospodarstvo so emajlirani izdelki stare slovenske industrije in iz nove cejjske tovarne, ki se izvažajo na Vzhod. Lepa je škropilnica modre galice »Bakar« iz Novega Sada. Mnogo je še drugega raznega blaga v paviljonu, a kdo naj vse našteje in primerno oceni? Pojdimo se rajši okrepčat na prosto, v jugoslovanski bife, kjer tako prijetno traktorji, električni transformatorji in drugo. Na prostem je cela zbirka velikih poljedelskih strojev in stroji za izkopavanje zemlje tvrdke OM iz Milana. Nedaleč od tu je motorni kmečki hlapec »Gravely«, t. j. ročni motorček, s katerim se dajo združiti vsi poljedelski stroji v malih razmerah, posebno primeren za prekopavanje zemlje v vi- Kamion in traktor na jugoslovanski razstavi diši po kuhanih kranjskih klobasah in kuhanem pleču ali pršutu! Potem pa steklenico »Dalmatinca« ali pa ljubljanskega piva, ki je prav zares pravo pivo. Nato bi se prileglo nekoliko jugoslovanskih cigaret, toda žal, monopol ZVU nam tega užitka ne privošči. Samo čakati je treba precej, ljudje vseh jezikov in strank se tam tako gnetijo, kakor da bi dajali vse zastonj, kar pa velja samo za kruh. Cehoslovaška ni uradno zastopana. Le neka tržaška tvrdka razstavlja zelo lepe češke izdelke iz kristalnega stekla in razne druge vzorce. Tržaška podjetja v italijanskem paviljonu V prvi veliki lopi, ki naj bi bila italijanska, z italijansko zastavo pred vhodom, so razstavile večinoma tržaške trgovske tvrdke nam že znano blago. Zastopane so vse večje tržaške izdelo-valnice pohištva: Pangos, Zbokelj in drugi, medtem ko je Žerjal razstavil svoje izdelke v posebni zložljivi leseni hiši. V veliki lopi so tudi vse tržaške tovarne testenin, likerjev, sladkornih izdelkov itd. Tudi edini zastopnik avstrijske tekstilne industrije Anger in Co. z Dunaja ima v tej lopi svoje izdelke; v podzemlju pa je nekaj avstrijskih traktorjev. V glavni lopi so tudi naslednje tržaške tvrdke: barkovljanska tovarna eteričnih olj, dišav in esenc »Janou-šek«; tvrdka »ICAT«, ki zastopa poleg italijanskih tudi angleške tovarne, tehničnega materiala, orodja in elektrotehničnih predmetov, ter »Universal Tecnica« z električnim materialom, šivalnimi stroji in štedilniki ter z drugo tehnično gospodinjsko opremo. Močno so zastopani pisalni in računski stroji po tržaških predstavništvih, kakor »Olivetti«, »Lagomarsino« itd.; dalje pral-niki, šivalni stroji itd. Tvrdka »Autim-port razstavlja Studebakerjeve« in Angleške avtomobile. V drugi lopi je zanimiva razstava tukajšnje tvrdke Mediano z avtomatičnim strojem, ki reže, šteje in spravlja v ovitke cigaretne papirčke. — V podzemlju prve lope šo večji stroji, večinoma za obdelovanje kovin in lesa ter nogradih. Več o tem na drugem mestu. V posebnem paviljonu razstavljajo Združene jadranske ladjedelnice GRDA izdelke in modele iz svojih ladjedelnic, iz tržaške tovarne strojev in iz tovarne elektrotehničnih izdelkov predvsem eiekt.' (motorjev v Tržiču, poleg železniških vozil in letal prav tako iz Tržiča. Zanimiv je ogromen meden ladijski vijak (računajo, da je ta izdelek stal 7,5 milijona lir); ta vijak je izdelan za 13.000 tonsko ladjo tipa »Avstralija«. ERP (Marshallov načrt), oziroma OEEC ima svoj propagandni paviljon mkoj ob vhodu na desno. Na stenah vise veliki plakati, na katerih se nazorno prikazuje že izvršeno delo in izdane vsote denarja. Tam je tudi obširna kinodvorana, ki na platnu in z besedo dopolnjuje plakate in brošure, ki jih delijo obiskovalcem. Ob zaključku izražamo željo, da bi se ta tržaška pobuda v bodoče postavila na čisto gospodarsko podlago in se razvila v pravi tržaški velesejem; v go-gospodarstvo naj se ne vmešava politika. Posebnih tehničnih novosti ni Na tržaškem velesejmu smo videli precej sodobnih pridobitev iz raznih panog tehnike, vendar so skoro vsem ti predmeti že dodobra poznani. Vsekakor moramo na tem mestu opozoriti ' na nove svinčnike imenovane »Unopuntootto« na grafitne mine, ki so izdelek nekega Trlacana. Pri pisanju pomikamo mino iz svinčnika tako, da s prstom potiskamo na obroček, ki je okoli svinčnika. Skromen, vendar pogumen začetek. Za marsikoga je bila novost rešilni čoln ladje »Avstralija«, ki je bila grajena v tržaških ladjedelnicah. Pri tem rešilnem čolnu vrte vijak potniki na ta način, da rokujejo s posebnimi vzvodi. To je pogon ladijskega vijaka po sistemu Fleming. Na prostoru, kjer so razstavljeni poljedelski stroji, smo videli poleg že znanih izdelkov italijanske tvornice OM tudi jugoslovanske poljedelske stroje, tako n. pr. sadilnik krompirja. Jugoslovanski sadilnik krompirja se po ne- Pogled na novo tovarno aluminija v Strnišču i •! kih novotarijah pri napravi za vlaganje krompirja loči od drugih tovrstnih strojev. Neka tvrdka iz Turina razstavlja ameriški poljedelski univerzalni stroj, ki lahko služi kot vodna brizgalka, plug naprava za prilaganje gnoja, zbiralec sena, žaga cirkularka z vodoravno ter navpično osjo, traktor, naprava za žetev itd. V ERP paviljonu so razstavljena umetna pljuča za novorojenčke. Kot novost tržaške industrije moramo omeniti tudi bencin ratinerije »A-quila«, imenovan »Supercarburante A-quila 80«. Ta pride v prodajo 1. oktobra t. 1. Tovarna motociklov Guzzi razstavlja nov 150 cc. motorno kolo Galletto s štiritaktnim motorjem. Nadalje smo videli vrsto avtomatičnih pralnih in sušilnih naprav ameriškega in nemškega izdelka. Naj omenimo snemalno napravo glasu, ki zabeleži govorjenje in godbo na jekleni žici. Razstavljene so tudi sodobne naprave, s katerim je omogočeno doznavanje zvokov naglušnim osebam. Kakor na vsakem velesejmu, je tudi ha tem vrsta prodajalcev raznih praktičnih pripomočkov za gospodinje. Na tem področju se je predstavil tudi nek avstrijski proizvajalec univerzalnega noža za gospodinje. Videli smo tudi lično vrtno opremo (stole, mize) iz žgane gline, ki vzbujajo videz, da so iz lesenih debel, prekritih z delno oluščenim lubjem. Kmetijstvo na velesejmu Na letošnjem velesejmu je prvič zastopana sicer v skromnejši meri tudi poljedelska tehnika. Mlada jugoslovanska lahka industrija (Novi Sad) razstavlja na odprten prostoru vrsto svojih novejših izdelkov. Zanimiv je predsem stroj za saditev krompirja, ki je pristen izum jugoslovanskega tehnika. Poleg tega si lahko kmetovalec ogleda tudi stroj za izkopavanje tega zemeljskega sadeža. Na istem prostoru so še trije zanimivi stroji za čiščenje žita in stroj za žetev. Originalne jugoslovanske konstrukcije je stroj za luščenjenje koruznega zrna. Dva lična traktorja izpopolnjujeta pribor jugoslovanskih poljedelskih obdelovalnih strojev. Neka milanska firma prikazuje dva traktorja (cena okrog 2 milijona lir), stroj za žetev (450.000 lir), mlatilnico (1,25 milijona lir) ter opremo za namakanje. S praktičnega vidika bodo kmetovalce morda najbolj zanimali lahki kmetijski stroji nemškega in ameriškega iz vora. Gre za tako imenovane univerzalne kultivatorje, ki so prikladni tudi za manjša kmečka gospodarstva, kakršna so na splošno pri nas. V kolikor nam je znano ni na našem področju še nobenega takega stroja. Ti stroji se uporabljajo za razna dela s tem, da jim menjamo orodne dele. Stroj lahko orje do 30 cm globine, rahlja zemljo, okopava, pleve, kosi, brazdi; deluje pa lahko tudi kot črpalka za namakanje in kot prevozno sredstvo; obenem lahko motor pogajanja krožno žago za navpično ali vodoravno žaganje. Stroj-mo-tor stane 393.000 lir, brez orodnih delov; plug stane p. r. 103.000 lir. Priročna in lahke uporabe je kosilnica nemške izdelave, ki lahko nadomesti delo osmih kosilčev (do 4.000 kv.m pokošene površine na uro). Kosilnica stane 280.000 lir fco Milan. Trst je kot važno potrošno središče privabil na sejem mnogo razstavljalcev kmetijskih proizvodov. Znani tržaški baron razstavlja in prodaja vino s svojega posestva v Ogleju. Vino je sploh dobro zastopano na razstavi. Tako je zelo bogata in izbrana razstava jugoslovanskih vin. Z vinom je prišlo na razstavo tudi neko goriško podjetje, na sejmu pa se prodajajo celo tipična visokoalkoholična sardinska vina, ki menda v Trstu sploh še niso znana. Veleposestnik in veleindustrijec Mar-zotto se v zadnjih časih udejstvuje na vseh razstavah. V njegovem tržaškem paviljonu prikazuje med drugim plastiko farme v Benečiji ter središče za proizvodnjo mleka v Toreselli, ki dobavlja kakor znano mleko tržaškim potrošnikom. Manjši paviljon ima na razstavi mlekarsko podjetje iz Trevisa, ki je zdaj postalo konkurent Marzotta na tržaškem mlečnem trgu. 'V paviljonu B razstavlja »Consorzio Agrario«, ki je postal pristno trgovsko pridobitno podjetje. V paviljonu ERP (Marshallov načrt) je kmetijstvo tukajšnjega področja prikazano v skromnih slikah. Med drugimi smo opazili napis ki pravi, da je gojitev hrušk s pomočjo ameriškega načrta pripomoglo k izboljšanju tukajšnjega gospodarskega položaja. Da ni ta ustanova dovolj upoštevala našega kmetij- (Nadaljevanje na 4. str.) Od 1797. do 1813. leta je Trst preživljal težko gospodarsko krizo, zašel je v mrtvilo. Francoski guverner maršal Marmont je skušal z raznimi ukrepi oživi.1 iržaško gospodarstvo ter »postaviti promet z Bližnjim vzhodom in z italijanskimi lukami, toda brez posebnega u-j speha. Posredoval je sam Napoleon. Najprej je Dubrovniku priznal pravice »prostega mesta« (porto Iranco), natoi je dal Trstu pravice »eutrepot-a« (carine prostega skladišča) s prednostnimi pravicami za tranzit bombaža, ki je bil namenjen v Italijo in Francijo. Značilna okolnost: Napoleon je podpisal zadevni ukaz v Moskvi 20. septembra 1820. Francozi so zapustili Trst leta 1813 tn 13. oktobra so slovesno vkorakali Avstrijci; svečanosti so trajale od srede do nedelje. Tako so bili v Trstu vrnjeni prostost, mir in trgovina. Poslej se Trst skozi vse 19. stoletje gospodarsko vzpenja, čeprav nastopajo vmes depresije v kratkih presledkih. K razvoju Trsta v teku 19. stoletja so odločno pripomogli gospodarski, tehnični in politični momenti. Iz primitivnih industrijskih zametkov iz 18. stoletja v slovenskem zaledju, v Avstriji in Češki, so se pričela dvigati večja podjetja, tovarne sodobnejšega tipa s stroji in bolj dovršenimi proizvodi na podlagi načrtov, ki se ne ustavljajo na krajevnih potre- Stoletje gospodarskega vzpona Trsta bah, temveč upoštevajo tudi izvoz v tuj.-dežele in na tuja čezmorska tržišča. V istem času naraščajo v tržaškem zaledju tudi možnosti potrošnje, razvija se moderna trgovina, ki plasira na domača tržišča vedno več proizvodov čezmorskih dežel. Izmenjava dobrin postaja bolj živahna in raznotera. Trst se razvija v prometnega in trgovskega posrednika, soudeležen je v akciji, pri naporih in dobičkih zaradi pojačane gostote v zamenjavi dobrin med tržaškim zaledjem in čezmorskimi državami. Leta 1855 in 1889 zaide »Lloyd« v finančno krizo in zahteva posredovanje zaledja, ki mu priskoči na pomoč, da lahko uspešno zdrži konkurenco francoskih in angleških paroplovnih družb na Bližnjem vzhodu, ki je začel uhajati Trstu iz rok. Parna plovba zmanjša razdaljo mea celinami. Odkrivajo se novi trgi, vpliv Trsta se širi po novih progah. Daljni vzhod, Avstralija, Severna in Južna A-merika so postali smotri tržaške parne plovbe; pri tem pa je ostal Bližnji vzhoJ glavna baza. Praga je bila povezana z železnico z Dunajem že leta 1845, medtem ko je Ljubljana dobila zvezo s severnimi lukami leta 1851; sam Trst je bil povezan z Dunajem šele leta 1857. Francoska skupina je zgradila to progo za svoj račun. Pri gradnji je sodeloval zlasti inž. Karlo Ghega, ki je progo trasiral in zgradil najvažnejše objekte, viadukte in predore od Trsta čez Semering do Dunaja. Leta 1860 je bil Trst edina sredozemska luka, ki je bila po železnici čez Alpe povezana s Srednjo Evropo. Z druge strani je sama država podpirala razvoj; tržaške plovbe, ki je bila osredotočena okoli Lloyda. Dunaj je v tržaški plovbi spoznal možnosti za ekspanzijo v Le-vant, Indijo in Daljni vzhod. Sama plovba je med tem prešla od jadra na paro. V istem času je Francoz Lesseps dogradil 171 km dolgi Sueški prekop, za kar je potrošil 47 milijonov dolarjev. U-radno je bil prekop odprt 17. novembra 1869 in tako je bila odprta pot ladjam LIoyda v Indijski ocean in na Daljni vzhod. Ko je Trst dobil železniško zvezo z Dunajem in še dalje v notranjost in še posebno po otvoritvi prekopa, je promet v luki tako narasel, da ga njene pristaniške naprave niso mogle več obvladati. Luko je bilo treba tehnično dopolniti. Država je pričela vlagati velike kapi-tale za gradnjo novih velikih bazenov, in za gradnjo primernih pristaniških naprav, skladišč itd. Železnica vpliva čedalje bolj na razvoj trgovine. Poleg omenjenih normalnih pogojev, ki so pripomogli k razvoju tržaškega gospodarstva, je bil važen tudi politični či-nitelj v zvezi s položajem na Sredozemlju. Za Avstrijo je postal Trst baza tudi politične ekspanzije na Sredozemlju. Tako je postal Trst privlačna točka za podjetne ljudi iz zaledja. V Trst so se pričeli stekati iz zaledja tudi kapitali, ki so jih nalagali v trgovino, paroplovne družbe in banke. Po tehničnih izpremembah prevoza je prišlo do izprememb tudi v sami funkciji pristanišča. Večji del čezmorskega blaga se je prekrcaval naravnost na vagone za prevoz v zaledje. Zaradi tega so po letu 1870 pričeli v raznih evropskih državah odpravljati »svobodna mesta« (porto franco), ki so postala že anahronistična. Prosta mesta (prost carine je bil uvoz in izvoz v vse mesto, ne samo v luko) so ovirala razvoj industrije' v lukah. Te so imeli velike koristi od pre- delave surovin, ki so prihajale po morju, ker so predelano blago odpravljale v zaledje. Okolnost, da je to blago prihajalo v notranjost »prostih mest« in da je moralo plačati zaradi tega carino pri uvozu v notranjost, je ovirala razvoj industrije v prostih pristaniščih. Ker se je tranzit čedalje bolj razvijal in so se vedno bolj uveljavljale koristi industrije, je bila leta 1891 odpravljena tržaška svobodna luka (v smislu svobodnega mesta). Prosta luka (punto franco) se je omejila samo na pas v pristanišču s skladišči. Odprava »svobodnega mesta« v Trstu ni izzvala posebnega pretresa v gospodarski strukturi. Iz trgovine emporija je bilo treba polagoma preiti na tranzitno posredništvo. Za nov način trgovine niso bila več potrebna velika zasebna skladišča; blago se ni več v takšni meri kakor prej zbiralo in kupovalo v tržaških trgovskih hišah. Prekrcavali so ga vedno bolj z ladij naravnost na železniške vozove. V nadomestilo za nekatere stare trgovske družbe v Trstu so nastale velike posredniške družbe, špedicije in industrije. Promet ni nikakor nazadoval, nasprotno, naglo je napredoval. Prihodnjič o prilivu kapitala iz zaledja in organizaciji tržaškega bankarstva. D.Ulčakar stva, povejo naslednje številke: za kmetijstvo so potrošili okrog 100 milijonov lir (želeli bi točneje izvedeti, kako je bila ta vsota porabljena), za industrijo pa 14.000 milijonov lir. Prirediteljem paviljona 'se ni zdelo vredno pokazati obiskovalcem sejma »Kmetijski priročnik«, ki so ga sestavili na pobudo samega ERP v slovenskem jeziku in razdelili v preteklem mesecu med slovenske kmete v 12.000 izvodih. V paviljonu je nasprotno prikazan »Gospodinjski koledar« v italijanskem jeziku, ki je lani izšel v 30.000 izvodih, letos pa ga bodo razdelili v 50.000 izvodih. Naj dodamo na koncu še eno misel v zvezi z letošnjim tržaškim velesejmom: Ali bi morda ne kazalo, da bi se prihodnje prireditve udeležili s kolektivno razstavo tudi naši slovenski kmetovalci in prikazali širši javnosti svoje življenje, svoje tipične pridelke in sploh podeželsko gospodarsko stvarnost tukajšnjega ozemlja? Obisk italijanskega ministra Po obisku velesejma se je italijanski minister za trgovino in industrijo To-gni sestal z predstavniki tržaške trgovinske zbornice. Na sedežu ustanove je imel podpredsednik Martinoli daljši govor, v katerem je obravnaval nekatera vprašanja, ki so po njegovem mnenju najbolj pereča. Med drugim je poudaril, da je financiranje ladjedelnic nezadostno in da zaradi tega trpi tudi vsa dejavnost, ki je posredno ali neposredno povezana s pomorsko industrijo. V svojem govoru je branil kategorijo trgovcev pred očitkom, da so ti povzročili draginjo. Zgraditev novega centralnega trga zelenjave in sadja na debelo je neodložljiva. S tem bi dosegli znatno zmanjšanje manipulacijskih stroškov ter ustvarili veliko središče za trgovanje s sadjem in zelenjavo. Tržaški pridobitniki so preobloženi z davki. Davek na poslovni promet «IGE» je n. pr. dvakrat višji pri nas kakor v Italiji glede na obseg trgovanja. Carinsko kontrolo, ki so jo uvedli leta 1940 tudi na blago v prosti luki, je treba odpraviti. Davščine in carinske olajšave, ki so bile uvedene za žaveljsko industrijsko pristanišče, bi bilo treba raztegniti na vse področje. Goriška »prosta cona« škoduje tržaškemu gospodarstvu zlasti v pogledu industrije likerjev, slaščic in prevozništva. Italijanska vlada zanemarja pri sklepanju mednarodnih trgovinskih pogodb interese nabrežinskih kamnolomov. Na koncu je govornik omenil potrebo po reformi trgovinskih zbornic in potrebo po avtonomiji te ustanove. Minister Togni se je v odgovoru omejil na splošna načela ter poudaril, da se Italija bori s težkimi vprašanji, med katera spada vprašanje 1,5 mil. brezposelnih. V Gorici, je rekel italijanski minister, je položaj še mučnejši kakor v Trstu. Goriški gospodarski krogi imajo prav tako dobre argumente za podkrepitev svojih zahtev. Del govora je posvetil vprašanju reforme trgovinskih zbornic ter poudaril, da se bo ta v Italiji izvedla tako, da bodo v zbornicah zastopane vse proizvodne sile. Pripominjamo, da je načrt o reformi Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Italiji prav sedaj predmet ostrih kritik. List »24 ore« pravi n. pr., da bo načrt reforme kakršnega pripravljajo, uveljavil v bistvu fašistični zakon iz leta 1934. List navaja primere imenovanja predsednikov zbornic v raznih italijanskih mestih ter imenovanje vladnih komisarjev. Velik uspeh velesejma v Chicagu Drugi obiski Tržaški sejem so med drugimi obiskali tudi predstavniki Združenja za zunanjo trgovino iz Milana. V nedeljo je obiskala velesejem tudi večja skupina predstavnikov jugoslovanskih in avstrijskih gospodarskih podjetij. Prišli so tudi turisti iz Gradca. Na sejem prihajajo izletniki iz raznih italijanskih mest. 3. septembra prispejo večje skupine iz Beljaka in Celovca kakor tudi iz Bol-cana. Na drugem mestu poročamo o obisku italijanskega ministra Tognija. Zagrebški velesejem Doslej je 14 tujih držav prijavilo svojo udeležilo na Mednarodnem zagrebškem velesejmu, ki bo od 23. septembra do 9. oktobra in sicer: Egipt, Avstralija, Belgija, Danska, Zah. Nemčija, Grčija, Anglija, Holandija, Italija, Avstrija, Švica, Svobodno tržaško ozemlje, Turčija in Združene ameriške države. Nekatere izmed teh držav se bodo udeležile sejma uradno in z lastinimi paviljoni, druge bodo zastopane po zasebnih razstavljalcih. Jugoslavija si je za svoje proizvode rezervirala 55% raz-stavljalnega prostora. Na ostalem prostoru bo razstavljalo 250 tujih tvrdk. Namen jugoslovanskih prirediteljev je, da Jugoslavija pokaže predvsem izvozne izdelke in pridelke. V ta namen bo razstavila poleg že znanih tudi nekatere nove izdelke, ki bi utegnili zanimati tuje potrošnike. Med 2.000 jugoslovanskimi predmeti, ki bodo razstavljeni, je 800 vzorcev blaga, ki ga Jugoslavija izvaža. Med temi naj omenimo razne vrste cementa, cigaretnega papirja, kože in usnja, les vseh vrst, pohištvo, tobak, zdravilna zelišča, hmelj in razne kmetijske izdelke kakor vino, alkohol in likerje. * * * PIRIT PO DONAVI IZ JUGOSLAVIJE V AVSTRIJO Nedavno je prispela v Linz po Donavi ladja natovorjena z jugoslovanskim piritom, ki je namenjen avstrijski papirni industriji. V zameno pošiljajo avstrijske papirnice papir vseh vrst v Jugoslavijo po železnici. Jugoslovanske ladje plovejo navadno do Regensburga, kamor vozijo jugoslovanski celulozni les v zameno za koks in lito železo, ki prihajata iz Nemčije. Avstrijske tovarne VOEST bi tudi rade dobavljale Jugoslaviji koks. LANI JE CSR uvozila v ZDA 99.000 ženskih čevljev. V letošnjih prvih štirih mesecih pa skoraj 550.000 parov. Cena češkoslovaških čevljev je zelo konkurenčna. Na mednarodnih sejmih, tudi na tržaškem, zbujajo pozornost jugoslovan-stekleni izdelki, zlasti jugoslovanski kristal, ki prav nič ne zaostajajo za izdelki svetovno znanih proizvajalcev. Jugoslavija razpolaga z neizčrpnim bogastvom v potrebnih surovinah in tudi z zadostnim kadrom domačih strokovnjakov za predelovanje stekla. Tako so dani osnovni pogoji za razvoj steklarske industrije, ki ima v nekaterih predelih že svojo tradicijo. Prvi začetki steklarske proizvodnje segajo že 200 let nazaj. Steklo so začeli prvič izdelovati na gozdnatem pogorju med Pohorjem in Zagorjem, kjer je bilo v okolici dovolj potrebnega peska in gozda, ki je dajal potrebno gorivo. Se danes so v Zagorju dobro vidni sledovi najstarejših peči za topljenje stekla, ki so jim takrat ljudje rekli »glažute«. Prva prava tovarna za izdelovanje stekla je začela obratovati leta 1855 v Straži. Naslednje leto pa je bila zgrajena v Hrastniku že druga tovarna. Leta 1906 je bila odprta tovarna stekla v Paračinu, leta 1926 pa je dobila Slovenija že tretjo tovarno za izdelovanje stekla —- tovarno za luksuzno steklo v Rogaški Slatini. Leta 1932 je bila zgrajena moderna tovarna za mehanično izdelovanje okenskega stekla v Pančevu. Jugoslavija že dolgo vrsto let izvaža stekleno blago na svetovna tržišča, na katerih je jugoslovansko steklo, čeprav ni nikoli prišlo v velikih količinah, bilo vedno dobro znano in zelo iskano zaradi dobre kvalitete in ugodnih cen. Kljub temu pa ni moglo konkurirati s steklenimi izdelki drugih gospodarsko močnejših držav, ker je bila takrat steklarska industrija v Jugoslaviji večinoma v rokah tujega kapitala, kar je bilo zelo vidno tudi v proizvodnji. Izdelovali so samo tiste vrste steklenih izdelkov, ki niso mogli konkurirati drugim večjim izdelkom, izdelanih izven Jugoslavije. Kljub strahovitemu opustošenju se je Prvi mednarodni velesejem v ZDA, ki je bil po vojni v Chicagu, se je uspešno zaključil. Računajo, da je bilo sklenjenih približno za 50 milijonov dolarjev kupčij. Med 300.000 obiskovalci je bilo okrog 25.000 tujcev. Ob zaključku velesejma je predsednik nekega čikaškega trgovskega koncerna J. Goldblatt izrazil svojo pripravljenost, da pokupi vse neprodano blago od srebrnine do Dieselovih motorjev. Največ sta prodali V. Britanija in Nemčija, in sicer prva za nad 5 milijonov dolarjev, druga pa za nad 4 milijone dolarjev blaga. Dobro se je odrezala tudi Jugoslavija, ki je prodala za nad 1 milijon dolarjev blaga. Belgija je prodala blaga v vrednosti 300.000 dolarjev, Grčija, Italija in Portugalska vsaka za 1 milijon dol., Španija za 40.000 dol., Turčija 400.000 in Tunis 750.000 dolarjev. Veliko zanimanje so zbudile dragocene kovine, kakor n. pr. cink, ki jih je razstavila Jugoslavija. Ameriški kupci so se zanimali dalje za belgijske kovinske izdelke, ker je pripisati predvsem dejstvu, da vlada na ameriškem tržišču pomanjkanje jeklarskih izdelkov. Na razstavi je bilo 1.110 angleških raz-stavljalcev. Avstrijci so prodali nad 100 tisoč cigaret in velike količine piva. Po poročilih iz ameriškega izvora so obiskovalci nasplošno zelo ugodno govorili o jugoslovanskem paviljonu. Prav tako je ameriški strokovni tisk objavil ugodne kritike o jugoslovanski razstavi. * * TOVORNI AVTOMOBIL S TURBINSKIM MOTORJEM Podjetje, ki gradi letaia Boeing v Sattle (USA) javlja, da je z uspehom napravil poskusne vožnje prvi tovorni avtomobil s turbinskim motorjem. Ta tovorni avtomobil ima namreč namesto običajnega eksplozijskega motorja plinsko turbino za letala. Omenjena turbina je izdelek družbe Boeing ter ima učinek 175 KS. Postavili so jo na šasijo tovornega avtomobila znamke Kenworth, nosilnost 10 ton. TRGOVSKO PODJETJE SLOVENIJA «GOSAD» JUGOSLAVIJA LJUBLJANA — PREČNA ULICA ŠT. 1 Telefon: 27-20 Brzojavi: Gosad, Ljubljana IZVAZA: ZDRAVILNA ZELIŠČA - ETERIČNA OLJA - SUHE GORE - R0LETUS EDULIS -FIŽOL raznih vrst - PROSO - KAŠO - AJDO UNIVERSAL TECNICA s. r. I. Largo Piave 3 - TRST - Ul. DellTstria 13 Vam nudi proizvode najboljših in najbolj iskanih znamk: ŠIVALNE STROJE - RADIOAPARA TE - PLETILNE STROJE - ELEKTRIČNE PREDMETE ZA DOMAČO UPORABO Obiščite in oglejte si naše izdelhe na mednarodnem velesejmu v Trstu: Paviljon d št. 20, 21, 22 S L O V E S J U G O S L O V A N S KIH S T E K L E N I H I Z D E L KOV jugoslovanska steklarska industrija v kratkem času obnovila, povečala in vsestransko usposobila, da lahko krije potrebe povečanega domačega trga ter da se poleg tega s svojimi izdelki tudi uspešno uveljavi na svetovnem tržišču. Petletni plan predvideva za 2.5 krat povečano proizvodnjo stekla v primeru z letom 1939. Za izpolnitev te velike naloge vlaga zvezna vlada vsako leto visoko vsoto za zgraditev novih objektov in modernizacijo prejšnjih. Leta 1947 je bilo izdanih v te namene nad 88 milijonov dinarjev, 1. 1948 nad 84 milijonov in 1. 1949 nad 144 milijonov dinarjev. Ze leta 1947 se je Jugoslavija prvič po osvoboditvi spet pojavila s svojimi steklarskimi izdelki na svetovnem trgu. Svoje steklene izdelke je po vojni razstavljala na svetovnih tržiščih v Zagrebu, Plovdivu, Poznanju, Pragi, Budimpešti, na Dunaju, v Smirni, Trstu, Milanu, Bariju, Utrehtu, Bruslju in Parizu. Vse te razstave so pokazale, kako visoka je kakovost današnje steklarske proizvodnje. V bogatem sortimentu steklenih izdelkov, ki jih danes nudi Jugoslavija na domačem in tujem trgu, so poleg litega stekla v različnih vzorcih iz armiranega stekla tudi vse vrste votlega stekla odlične kvalitete. Poleg vseh steklenih predmetov za gospodinjstvo je treba omeniti tudi ambalažno steklo za prehranbeno industrijo in industrijo zdravil. Poleg tega je treba navesti tudi vse vrste raznih oblik in barv ste klenih izdelkov za električno in petrolejsko razsvetljavo. Jugoslovanski izdelki iz brušenega svinčenega kristala,in različno pobarvanega in poslikanega stekla so prave mojstrovine. Poleg teh različnih steklenih izdelkov izdeluje povojna jugoslovanska steklarska industrija tudi vrsto novih izdelkov, kakor n.- pr. cevi iz neutrostekla, različne steklene znanstvene in tehnične predmete, ognjevarno, optično steklo itd. r\ U LJUBLJANA lllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllii!lllll]lil!llll!llllllllll!llllllll!lllillllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||lilllllllllllllilllllli]||| SEBAVIZEKSPORTOM-IMPORTOM TRANZITOM IN KOMPENZACIJSKIMI POSLI lllllllllllllllll|i|||||||||||||||||lilllilllllllllllllllllillillll!lllli!iiilillirililllllllillllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllli||||||||||||||||||!IIIIIIIIIIIHIIilllllllllllll Telefon 27-03 in 47-84 OBIŠČITE! OBIŠČITE! ZAGREBŠKI VELESEJEM 23. IX - 8. X. 1950 ZNIŽANE VOŽNJE! ZNIŽANE VOŽNJE! Informacije pri: GOSPODARSKI DELEGACIJI FLRJ TRGOVINSKI ODDELEK TRST - UL. CICERONE 8 llMDliSTHM ClIMMBRT.IU ARTICOLI TKCSICI ANTONIO OUINTAVALLE S. p. A. CAPITAL E SOCIALE LIHE 1.00 0.00 0.— NTERAMENTE VERSAT0 T R I E S T E VIA CESARE BATTISTIN.o 4 — TELEF0N0 N. 68-38 C. C. I. THIESTE N. 6732 - C. C. POSTALE N. 11/916 CASELLA POSTALE N. 19 Filiale: U D I IV E - VIA POSCOLF. N. 10 - TELEF0N0 N. 60-37 AGENTE Dl VENDITA E DEP0SIT0 E L I. I Z E R II U IV I R Co. S. 3. TORINO ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SKLADIŠČE E L L I Z E R R 0 IV I R Co. S. A. TORINO SOC. a IV. MOLE IV 0 R T 0 N C0RSIC0 — MILANO (BRUSNE PLOŠČE NORTON) S. A. L I R0GLJIČNI LEŽAJI S. K. F. E L E K T R F E I IV Č NO T R ORODJE C M P F JEKLO V PALICAH V ZLITINAH v a iv a o i d m A S, L (I Y S S T E E C Co. S L p. A. APARATI I S S MERILNI IN KONTROLNI c a k r, z e PASOVI IZ GUMIRANEGA TKIVA PL0ŠČNATI IN TRA PEGASTI ZA PRENOSNE NAPRAVE C I - G 0 S. p. A. ORODJE ZA OBDELOVANJE KOVIN IN LESA MERILNI IN KONTROLNI APARATI - ELEKTRIČNI APARATI - PREDMETI ZA AVTOGEN-SKO IN ELEKTRIČNO VARJENJE - PREDMETI GALVANOTEHNIKE - VIJAKI - OZNAČEVALCI RAVNI - TLAKOMERI IN VACUUMMETRI SOC. a IV. MOLE IV D R T 0 IV C0RSIC0-MILAN0 S. A. I. C U S C I N E T T I A S F E R E S. R. F. UTENSILI ELETTRICI FKIA! - T R D M P F ACCIAIO IN BARRETTE TRATTATE v a iv a d i u m ACL0YS STREL Co. S. I. p. A. APPARECCHI Dl MISURA E C 0 N T ROLI, 0 CARL Z E I S S CINGHIE IN TESSUTT0 GOMMATO PIA T TE E TRAPEZ0IDALI P ER TRAiSPOR.TATOHI C I - G 0 S. p. A. UTENSILI PER LA LAV0RAZI0NE DEI METAL-LI E DEL LEGN0 - APPAREGCHI Dl MISURA E C0NTR0LL0 - APPARECCHI ELETTRICI -ARTICOLI PEH LA SALDATURA AUT0GENA ED ELETTRICA - ARTICOLI DA GALVANOTECNICA - BULLONERIA - INDICATORI Dl L1VELL0 -MANOMETRI E VACUOMETRI ECC. ECC. TVRDKA USTANOVI,JENA LETA 1883 Parne naprave za destilacijo naravnih eksenc, destilatov, sokov ter raznih cvetličnih in dišavnih izvlečkov JANOUŠEK •Lastnik LA D. JANOUŠEK mlajši Tovarne kem Ceili aiomaliemli izdelkov, eliov in neškoivili tov TRST - BARKOVLJE TELEFON 29-963 Skladišče in laboratorij za inozemstvo TRST - Porto Franco Vecchio, Magazzino N. 29 RAZSTAVLJA V PAVILJONU A, STANU 126 - KEMIČNI ODDELEK Ma Tržaškem velesejma obiščite Paviljon B, Stand št. 208 tvrdke E. LAGOMARSIIIO Macchine per uffici Officina riparazioni Agente per Triesle e provleela Lodovico Saksida Via Canal Piccolo 2 Telefone S3-2k BRITANSKA PROIZVODNJA AVTOMOBILOV. Britanska proizvodnja avtomobilov je v maju dosegla nov rekord s tem, da je izdelala na teden 16.250 osebnih in tovornih avtomobilov. V maju so tudi izdelali 10.700 traktorjev. Izvozili so v maju 37.500 osebnih avtomobilov in nad 14.000 .tovornih avtomobilov in avtobusov. SLOVENIJA VINO Izvoz alkoholnih pijač I.JUBUAM JUGOSLAVIJA Obiščite nas na mednarodnem velesejmu v Trstu, kjer nudimo TERAN, VIPAVSKA, LJUTOMERSKA in RRIŠKA BELA VINA PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH PROIZVODOV LJUBLJANA - Poštni predal 74 Brzojav: Slovenijales, Ljubljana Telefon: 25-63 A A. (UiiJeite in ocjhjte M na Ja lahna pioiwoda na madnaJodnam ualaJajmu a %'ibiu SEDEŽ: TRST . ULJCA F A B I O PtLZI ST. tO/I. . TELEFON ST. 78-0* TOOSPOmRSKF.GA ZDRl ITmiAl Določbe o letnih dopustili IZLET SGZ NA ZAGREBŠKI VELESEJEM Tudi letos priredi SGZ izlet na to fiajvečjo gospodarsko manifestacijo Jugoslavije. Izlet se bo vršil v dneh 29. ln 30. sept. in 1. oktobra. Potujemo z avtopulimanom. Cena izleta, v kateri 50 vsebovani stroški za kolektivno dovoljenje, vožnja, prenočišče v hotelu in orana za vse dni, znaša Lir 10.350. Prijave in vplačila sprejema tajništvo SGZ oo vkjučno 15. t. m. I ETNI DOPUSTI DELAVCEV IN USLUŽBENCEV Ker se mnogo naših članov obrača na tajništvo za pojasnila v pogledu dopustov delavcev in uslužbencev, smatramo za potrebno, da pojasnimo najvažnejša zadevna načela in določila. Splošna načela: Da oo letni doou-t ustrezal svoji socialni svrhi, se mora uačelno dati nepretrgano. Delodajalec seveda lahko izbira dobo dopusta v času, ko je najmanj dela, upoštevati pa mora po možnosti tudi želje uslužbenca. Uslužbenec se pravici na dopust ne more odpovedati, le za nekatere kate-gorije in posebnih primerih se sme do-Pust oziroma del dopusta nadomestiti S plačilom odškodnine v sorazmerju z neizrabljenim dopustom. Delodajalec sme dati dopust vsem svojim uslužbencem istočasno ali pa vsakemu uslužbencu posamič. Niti odpovedni rok niti poročni dopust se ne sme vračunati v dobo letnega dopusta. Dopust se ne sme začeti na dan praznika. Prejemki, ki se izplačujejo za izrabljeni dopust, predstavljajo plačo oziroma mezdo. Ti prejemki se torej morajo registrirati v mezdno knjigo ter so podvrženi odtegljajem in prispevkom za soc. zavarovanje. Odškodnina za neizrabljeni dopust pa ni podvržena prispevkom. Za časa dopusta morajo uslužbenci prejemati vse redne prejemke, t. j. osnovno plačo, draginjsko doklado, druge doklade in vse ostale siceršnje dodatke, ki tvorijo sestavni del rednih prejemkov. Pridobivanje pravice na dopust: Pravica na dopust se pridobi normalno po dovršenem letu službe. Nekatere delovne pogodbe pa predvidevajo uživanje dopusta tudi pred dovršenim 1 letom službe v izmeri 1/12 za vsak mesec službe. V primeru prekinitve službenega razmerja v sredi leta uslužbencu dozori pravica na dopust v sorazmerju časa prebitega v službi v teku tega leta t. j. toliko dvanajstin kolikor je mesecev v tem letu bil v službi. Trajanje dopusta: DELAVCI Oblačilna stroka: 12 dni do 8 let službe. Živilska stroka: 12 dni do 7 let službe. Kemična stroka: 12 dni do 7 let službe. Grafična stroka: 12 dni. Lesna stroka: 12 dni do 10 let službe. Kovinskomehanična stroka: 12 dni do 7 let službe. Avtoprevozništvo: 12 dni do 5 let službe. Gradbena stroka: 12 dni (plačani z dodatkom 21%). URADNIKI Oblačilna stroka: 15 dni do 2 let službe — 20 dni od 2 do 10 let službe. Živilska stroka: 15 dni do 4 let službe — 18 dni od 4 do 13 let službe. Kemična stroka: 15 dni do 2 let službe — 20 dni od 2 do 10 let službe. Avtoprevozništvo: 15 dni do 2 let službe — 20 dni od 2 do 10 let službge. Grafična stroka: 15 dni do 2 let službe — 20 dni od 2 do 10 let službe. Lesna stroka: 15 dni do 2 let službe — 20 dni od 2 do 8 let službe. Kovinskomehanična stroka: 15 dni do 2 1. službe - 20 dni od 2 do 10 1. službe. Gradbena stroka: 15 dni do 2 let službe — 20 dni od 2 do 10 let službe. prijave za odmero občinskih DAVŠČIN Do 20. septembra je treba prijaviti vire, ki so podvrženi občinskemu obdavčevanju. Gre za naslednje davščine: davek na stanovanje, na pse, na služin- čad, na klavirje in biljarde, na trgovska in obrtna dovoljenja, taksa za pobiranje odpadkov, taksa za posest javnega prostora, prispevek za kanalizacijo. Prijave se vlagajo na občinskem uradu za davke in takse v ul. Rettori št. 2, III. nadstropje, soba 272, kjer prijavitelji tudi dobijo potrebne obrazce. Davkoplačevalci, ki so že vneseni v davčne sezname in pri katerih ni bilo sprememb v pogledu posameznih prej navedenih davkov in taks, niso obvezani napraviti prijave. TRETJI OBROK DAVKA NA POSLOVNI PROMET (IGE) Opozarjamo člane, ki plačujejo davek na poslovni promet v naročnini, da 30. septembra zapade rok za plačilo tretjega obroka davka na poslovni promet za leto 1950. Priporočamo jim, da se v izogib denarnim kaznim tega roka. strogo držijo. Na zadnji strani poštne položnice naj navedejo kategorijo, v katero so uvrščeni, in razlog izvršenega vplačila. PRIROČNIK ZA NOVO CARINSKO TARIFO Italijanska splošna trgovska zveza je izdala priročnik za novo carinsko tarifo. Priročnik je izpopolnjen s predgovorom, uvodnimi odredbami in besedilom predsedniških odredb o odobritvi in izvršitvi nove tarife. V prilogi ima razširjeno analitično kazalo vseh carinskih postavk. V celotnem seznamu bo z lahkoto najti iskano postavko, navodila celotnega seznama današnjih dajatev in prejemkov carinarnic za uvoz iz inozemstva na podlagi zakonskih piedpisov. Priročnik interesenti lahko naročijo pri Confederazione Generale Italiana del Commercio, Rim, Piazza Gioacchino Belli št. 2. Priročnik je sestavil dr. Italo Lo Cascio na podlagi uradnih virov. Knjiga ima 300 strani in stane lir 1.500. POVIŠANJE PRISPEVKOV ZA DRUŽINSKE DOKLADE IN DRUŽINSKIH DOKLAD ZA OTROKE V kratkem bo ZVU izdala Ukaz o povišanju prispevkov za družinske doklade in družinskih doklad za otroke za kategorijo trgovcev in obrtnikov in tem kategorijam asimilirane urade ali ustanove. Ukaz bo imel retroaktivno moč, tako da bodo ti poviški veljali že od meseca januarja 1950 dalje. V smislu tega ukaza bo prispevek za družinske doklade za omenjene kategorije povišan od sedanjih 15,55% na 17,85% od zakonitega maksimuna lir 18.750; družinske doklade za otroke pa bodo povišane za lir 20 dnevno. Ne da bi čakal objavo tega ukaza, je Zavod za soc. skrbstvo že pozval vse prizadete, da do 10. septembra t.l. poračunajo razlike izhajajoče iz teh poviškov: V preglednici so upoštevani samo kontingentni sporazumi in sporazumi, ki so bili sklenjeni za omeieno dobo zaradi ureditve trgovinske izmenjave in ustreznih plačil; niso pa upoštevane pogodbe o prijateljstvu ,trgovini in plovbi, s katerimi so bili urejeni trgovinski odnosi na dolg rok. Trgovinska izmenjava z državami, ki v preglednici niso navedene, je z italijanske strani urejena z notranjimi o-blastvenimi predpisi, ih sicer načeloma ua podlagi plačil v valuti; z nekaterimi državami so dovoljene tudi globalne in privatne kompenzacije Datum poleg imena države pomeni datum trgovinskega sporazuma, ki je sedaj v veljavi. L Odnosi na podlagi kliringa: Argentina - 14. 10. 1947, Avstrija - 22. 4. 1950, Brazilija - 5. 7. 1950 (dovoljene so tudi Privatne kompenzacije), Belgija - Luksemburg, vštevši področje belgijskega franka - 31. 12. 1948 (dovoljeni so tudi recipročni posli), Finska - 1. 11. 1949 (dovoljeni so tudi recipročni posli), Francija, vštevši področje francoskega franka - 1. 7. 1949, Grčija - 15. 4. 1949, Holandija, vštevši področje holandskega goldinarja - 1. 4. 1950, Jugoslavija - 28. 11. 1947, Nemčija (zapadna, tricona) - 1. 7. 1949 Norveška - 19. 11. 1949 (dovoljeni so tudi recipročni posli), Madžarska - 16. 12. 1948, Poljska - 1. 7. 1949, Portugalska - 18. 2. 1950, Romunija - 24. 12. 1947, Španija - 1. 12. 1949, Švedska - 15. 11. 1949 (dovoljeni so tudi recipročni posli), Turčija - 15. 11. 1948 (uvoz ribe in tobaka se sme vršiti tudi z recipročnimi Posli), ZSSR - 11. 12. 1948. Kliring je sistem, po katerem se vrši izvoz iz ene pogodbene države v drugo brez valutne manipulacije. Pri banki, kompenzacijski blagajni ali drugi ustanovi, ki jo v to svrho pooblasti vsaka izmed pogodbenih držav, plača uvoznik protivrednost blaga, ki ga uvozi iz druge pogodbene države. Prav ta ustanova pa črpa iz tako zbranih skladov potrebne zneske, da izplača protivrednost blaga tistim domačim izvoznikom, ki blago v drugo državo izvozijo. Vsa plačila se izvršujejo seveda v valuti te države. Obe kompenzacijski blagajni vodita evidenco in statistiko o vplačilih in izplačilih in si podatke druga drugi naznanjata. Trgovinski sporazum sam določa višino kontingentov posameznih vrst blaga, ki se naj v določenem razdobju izmenja; prav tako določa tečaj obračunavanja obeh valut, razen seveda če je predvideno poslovanje v eni sami valuti. 2. Odnosi na podlagi recipročnih poslov: Bolgarija - 20. 12. 1947 Danska - 1. 6. 1949, Švica - 1. 11. 1947 (predvideni so tudi posli s plačilom v valuti). 3. Odnosi na podlagi privatnih kompenzacij: Cehoslovaška - 2. 7. 1947. Privatna kompenzacija obstoji v tem, da se terjatev izvoznika pokrije z enako visokim dolgom uvoznika Iz iste države. Prošnja za uvoz in izvoz se vloži obenem in pristojno oblastvo izda istočasno uvozno in izvozno dovoljenje. Na enak način ravnata sopogodbenika v drugi državi. Uvoznika izvršita plačilo, vsak seveda v svoji domači državi, navadno na ta način, da odpreta v korist izvoznika iste države nepreklicen akreditiv pri kaki banki. Obe banki stopita seveda v zvezo. Tečaj valut določijo pogodbeniki sami. Recipročni posli so kompenzacijskim zelo podobni, samo da se plačila opravljajo na splošnem kompenzacijskem računu, oziroma separatnem podračunu, ki ga v ta namen vodi kompenzacijska blagajna. Kjer so recipročni posli do- pustni poleg splošnih kompenzacijskih, se Sfnejo nanašati samo na blago izven določenih kontingentov. 4. Odnosi na podlagi plačila v funtih šterlingih: Anglija - 26. 11. 1948 (plačilne določbe tega sporazuma veljajo tudi za izmenjave z deželami, kjer je funt plačilno sredstvo, kakor tudi z Egiptom, Abesinijo, Siamom in Anglo-egiptskim Sudanom ter z omejitvijo na uvoz tudi za trgovino z bivšimi italijanskimi kolonijami, razen Somalije), Indonezija - 1.4. 1950, Pakistan - 1. 7. 1950. 5. Odnosi na podlagi plačila v kanadskih dolarjih: Kanada - 1. 11. 1949. 6. Odnosi na podlagi plačil v valuti: Urugvaj - 17. 7. 1948. Plačilo z valuto ali plačilo v prosti valuti ali pa »franco valuta«. Pri poslih »franco valuta« se uporabljajo za plačilo uvoženega blaga izključno le tisti krediti italijanskih državljanov in ustanov v inozemstvu, ki niso podvrženi domačemu nadzorstvu; razen tega spadajo v to vrsto tudi uvozi darilnih pošiljk. Pri plačilih v prosti valuti mora intervenirati »Ufficio italiano dei cambi«, ki uravnava razpolaganje z u-streznimi devizami. Za trgovino z državami, ki so članice OECE, veljajo tudi predpisi min. odloka z dne 21. 9. 1949 s poznejšimi spremembami (zadnja datira 15. 7. in je stopila v veljavo 5. 8. t. I.). Te države, vštevši njihove izvenevropske posesti, so: Avstrija, Belgija-Luksemburg, Danska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Nemčija (zapadna), Nizozemska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica, Turčija in Vel. Britanija. Uvoz blaga, ki je našteto v posebnem obsežnem spisku, je dovoljen po navedenem odloku neglede na siceršnje prepovedi gospodarske narave. Uvoz dovoljujejo carinarnice, podvržen pa je valutnim predpisom in formalnostim, ki veljajo v trenutku uvoza, ter predpisom, ki veljajo za plačilni promet z ustrezno državo. TECHNISCH ITAUEmSCH (nem-ško-italijanski tehnični slovar). Pisca Schafer in Mueler, zal. W. P. Girar-det, Essen, str. 206, 11,60 DM. KARTO BALKANSKEGA POLOTOKA v. merilu 1 : 2,750.000 je izdala Glavna geodetska uprava pri vladi FLRJ, izdelava kartografskega podjetja Geokarta. dSVEOPCI PRIVREDNI LIST«, br. 5—6, Zagreb, prinaša naslednje članke: Iz prakse i teorije o doku-mentarnom akreditivu — Upravljanje državnim pcdazefinvi — 'Zadruge i poljoprivredna proizvodnja — Jugo-slav enska-šv kar ska trgovina’ — Jugoslavija na velesejmu v Milanu (v slovenščini) — Pruga Lupoglav-Sia-Hje u Istri — Naša medjunarodna trgovina — Novi narodni zajam — Privredno zakonodavstvo — Pruge Jug.oslavenske linijske plovidbe. »LES:«, Ust za lesno industrijo, št. 6, Ljubljana, priobčuje: inž. A. Žumer: Mednarodno sodelovanje v gozdnem in lesnem gospodarstvu; inž. M. Šušteršič: Biološko gospodarstvo z 0OZ-dovi; inž. D. Kajfež: Tesan stavbni les; inž, J. Pašalič: Enostaven način izračunavanja razporeda žaginih listov; inž. J. Jerman: Votle mizarske plošče; Sušenje z infrardečimi žarki, Svetovna industrija gradbenih plošč; inž. Bar tl: Gradbene plošče. Časopis je bogato in okusno ilustriran. (Uredništvo in uprava Ljubljana, P- p. 173; Za inozemstvo 200 din.) Prispevek ZVU za slaaovaaiske hiše V maju 1949 je ZVU z ukazom št. 117 določila, da bo prispevala polovico stroškov za nakup stavbišč in za gradnjo hiš javnim ustanovam, kakor tudi zadrugam javnih nameščencev in upokojencev ter zadrugam oseb, ki pripadajo trgovskim ali industrijskim podjetjem, če hočejo zgraditi ljudske hiše z upoštevanjem predpisov kr. odloka z dne 28. 4. 1938, št. 1165. Vendar je bil ta prispevek omejen na največ 1,200.000 lir za stanovanje s površino 110 m2. Rok za gradnje, ki bi bile deležne prispevka in davčnih ter taksnih ugodnosti, je bil takrat določen na 30. decembra 1950. Z ukazom št. 150 z dne 7. avgusta 1950 je ZVU povišala svoj prispevek na 65% stroškov, najvišji prispevek (za stanovanja s površino 110 m2) pa na 1,560.000 lir. Tudi je rok za gradnje podaljšala za eno leto do konca 1. 1951. Nov predor skozi Semering V septembru lanskega leta sd pričeli prebijati drugi železniški predor skozi Semmering 980 metrov visoko gorsko sedlo v. Spodnji Avstriji. Novi predor bo potekal 80 metrov pod grebenom, vzporedno s 1424 m dolgin) »Velikim predorom«, ki je bil dograjen leta 1854; tedaj je bila tudi sem-merinška visokogorska železnica izročena prometu. Oba predora bosta povezana med seboj in skozi vsakega izmed njiju bodo položili dvotirno železniško progo. Po načrtu bodo vsa dela končana leta 1951. — Prav letos poteče 150-letnica; odkar se je lodil inženir Karel Ghega, na čigar pobudo in pod čigar vodstvom je bil zgrajen prvi predor, s čimer je bila omogočena ugodna železniška zveza Dunaja s Trstom; bivša Avstrija je tako dobila prvo gorsko železnico na svetu. Gradbena dela so trajala dtJe Zeti, istrski pa so znašali okrog 200.000 zlatih goldinarjev. IZPREMEMBA PRI ITALIJANSKI MISIJI Kakor poroča ANSA odide v kratkem iz Trsta dr. Augusto Castellani, tajnik Italijanske gospodarske misije; na njegovo mesto pride dr. Renzo di Carroi-bo. «IRMA», MOTORNA LADJA, ki so jo zgradili v ladjedelnici Felszegy v Miljah za račun družbe E. Sperco s pomočjo ERP, je že nastopila svoje krstno potovanje. Cista nosilnost ladje znaša 1200 ton, brzina 12,5; poleg tovora lahko sprejme 12 potnikov. SAMO 10% DRŽAVNE ODŠKODNINE? Medministrska komisija v Rimu, ki proučuje vprašanje državne odškodnine za škodo, ki so jo zasebniki pretrpeli med vojno, je prišla do zaključka, po katerem naj bi država plačala samo 10% škode. Država lahko postavi na razpolago 150-200 milijard lir v ta namen. Komisija je mnenja, da v načelu država ni dolžna poravnati škode. Organizacija vojnih oškodovancev je sklicala za dan 22. septembra protestno zborovanje. Tk fDtiSIaJliSČLL PROMET V PRISTANIŠČU Trst, 30. avgusta 1950 V drugi polovici tega meseca se je dokaj živahen ladijski in blagovni promet občutno skrčil. Tako so bile v luki pri Sv. Andreju ob pomolih več dni vsidrane samo tri manjše ladje. V omenjenem času so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE «Dorothy Stevenson» (8200 ton, New York - Stevenson Lines) je razložila v silosu popoln tovor žita in odplula v Benetke. «Henry Stevenson« (7500 ton, New York - Stevenson Lines) je izkrcala razno blago, nakar je naložila tovor lesa za Turčijo. «Exilona» (7800 ton, New York - American Export Lines) je izkrcala manjšo količino masti in kon-serviranih živil ter nekaj novih osebnih avtomobilov in nato naložila večjo količino celuloze avstrijskega izvora, za Južno Ameriko. »Alcoa Roamer« (8000 ton, New York N. Y.) je izkrcala večjo količino moke za ustanovo USFA in raznih delov strojev za rafinerijo Aqui-la v Zavljah. «Eugene Lykes» (7300 ton, New York) je izkrcala manjšo količino raznega blaga ter vkrcala celulozo za Havano. «Mobilian» (7860 ton, Mo-bile) je izkrcala ob hangarju 65 tovor žita. NOVA PROGA TRST - RDEČE MORJE TRŽAŠKA družba A. Cossi je najela parnik «Oiavs» (1800 ton, brzina 10 milj na uro), da bi z njim uvedla novo progo Trst - Fort Said - Suez - Gedda-Porl Sudan. Na povratku bo ladja pristajala v Kosseiru in Benetkah. «ESPERIA», LAST BENEŠKE DRUŽBE »Adriatica«, je na svojih vožnjah med Trstom, Benetkami in Aleksandrijo navadno precej zasedena. Posebno med Aleksandrijo in Brindisijem je promet zelo živahen, ker je na tej progi mnogo turistov. Vožnja iz Aleksandrije do Trsta stane v III. razredu 30 egipt-skih funtov. Benečani so na ta način odnesli lep zaslužek tržaškemu pomorstvu, ki je nekdaj vzdrževalo glavne proge z Bližnjim vzhodom in Egiptom. Nakazila ERP Bombaž na prvem mestu Več kot polovica julijskih nakazil Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) je bila namenjena za nakup bombaža. Skupno znašajo ta nakazila 50 milijonov dolarjev. Pri skupnih julijskih nakazilih v znesku 96,200.000 dolarjev, je vključenih 83.100.000 dolarjev za živila in poljedelsko potrebščino, 13,800.000 dolarjev za industrijske predmete in 2,700.000 dolarjev za tehnične usluge in jjreko-oceansko prevoznino. Od nakazil za nakup bombaža je prejela Francija več kot polovico, to je 29.000. 000 dolarjev, Italija nekaj več kot 11.000. 000 dolarjev in Nizozemska 10 mil. dolarjev. Posamezne države so prejele v juliju naslednja nakazila: Velika Britanija 39,300.000 dol. Francija 19,500.000 dol. Italija 10,600.000 dol. Nizozemska 13,500.000 dol. Belgija in Luksemburg 5,400.000 dol. Avstrija 3,600.000 dol. Grčija 2,500.000 dol. Irska 2,900.000 dol. Turčija 200.000 dol. Portugalska 700.000 dol. Trst 2,200.000 dol. Z odbitki Uprave za gospodarsko sodelovanje od prejšnjih odobritev, se je skupna vsota nakazil znižala na 96.200.000 dolarjev. Nadalje je Uprava za gospodarsko sodelovanje objavila, da znašajo zadnja dnevna nakazila 2 mil. 767 tisoč dolarjev. Porazdeljena so med V. Britanijo, Dansko, Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko. BOJ PROTI GOZDIM ŠKODLJIVCEM Od 28. avgusta do 1. septembra bo v Ženevi zborovanje komisije prehranjevalne in poljedelske organizacije ZN za evropske gozdove in gozdne izdelke na katero so povabili vse evropske države, ki so članice FAO. Na zborovanju bodo razpravljali o proizvodnji in trgovanju s plutovino, o preprečenju uničevanja kostanjev, o gozdnih škodljivcih in boleznih, pogozdovanju, ohranjevanju gozdov in urejevanju hudournikov, o nadzorovanju posevkov in o drugih gozdnih problemih sredozemskih držav. Posazamezne dr. žave bodo tudi poročale o svoji gozdni politiki. ANGLEŠKE LADJE «Rinaldo» (Hull, 6300 ton) je razložila približno 1300 ton rafiniranega sladkorja angleškega izvora, nakar je vkrcala približno 408 ton celuloze za London in Hull, 108 ton lepenke, 69 ton papirja, 90 ton Faezita ter manjšo količino zdravilnih zelišč, vse za London in Hull »Olavus« (3000 ton, Malta) je naložila manjšo količino raznega blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE Motorna ladja »Zagreb« (3199 ton, Reka) je zapustila luko pri Sv. Andreju s popolnim tovorom lesa. »Kozara« (4906 ton, Dubrovnik) je pripeljala iz Anglije približno 200 ton rafiniranega štev. 64. «Zužembrek» (1310 ton, Reka) 'je naložila ob pomolu 5 v luki pri Sv. sladkorja, ki so ga razkladali v hangar Andreju popoln tovor lesa in dva vagona, približno 26 ton jekla v palicah vse za Hajfo. »Hercegovina« (769 ton, Split) je odplula iz lesnega pristanišča pod Skednjem s tovorom lesa v Sirijo. Nadalje sta pripluli motorni ladji »Titograd« (3199 ton, Reka) in »Skopje« (3199 ton, Reka), ki sta po kratkem bivanju takoj odpluli. TRŽAŠKE LADJE Motorna ladja »Salvore« (1593 ton, Trst )je izpopolnila pri Sv. Andreju tovor lesa in odplula v Egipt. Motornu ladja »Irma« (1300 ton, Trst), ki so jo pravkar dogradili v ladjedelnici Felsze-gi pri Sv. Roku, je naložila ob hangarju 61 nekaj vagonov raznega blaga ter odplula na krstno potovanje v Benetke, kjer bo izpopolnila tovor za Egipt. Pluje pod pravo tržaško zastavo. ITALIJANSKE LADJE »Nereide« (7176 ton, Genova) je naložila v luki pri Sv. Andreju razno blago, med drugim 102 ton celuloze za Aea-pulco ter 102 ton papirja za Cailao v Južni Ameriki. »Alessandro C.» (1400 ton, Neapelj) je odplula s polnim tovorom lesa za Turčijo. »Giovanni Botti-glieri« (1260 ton, Torre del Greco) je odplula v Aleksandrijo s tovorom lesa. »Alcione« (7176 ton, Genova) je odplula v Južno Ameriko z raznim blagom, med drugim s 6 vagoni aluminija v palicah in 4 vagoni jekla v palicah in ploščah. »Nerina« (5600 ton, Genova) je naložila v glavnem tovor lesa, nekaj tovornih avtomobilov češkega izvora ter manjšo količino zabojev pohištva in drugega blaga, last židovskih izseljencev, vse za Haifo, «Onda» (7176 ton, Genova) je naložila popoln tovor raznega blaga za Yokohamo in druge luke Daljnega vzhoda »Orfeo« (7171 ton, Genna, Navigazione Alta Halia) je naložila popoln tovor magnezita za ZDA. V Staro luko so nadalje priplule naslednje italijanske ladje: »Esperia«, »Achille«, »Sarga«, »Rinucci«, »Campi-doglio«, «Fanny Brummer« in »lano«. Prvič po vojni je priplula pred nekaj dnevi v naše pristanišče bolgarska motorna ladja »Nikola Vapcarov« (4200 ton, Stalin - Varna), ki je iztovorila manjšo količino pirita in bo naložila večjo količino raznih rabljenih strojev in cevi, nekaj manjših lokomotiv in drugega železnega materiala za Albanijo. D. POMEMBEN NAPREDEK JUGOSLOVANSKEGA POMORSKEGA PROMETA Pri prevozu blaga na naših pomorskih linijah je sodelovalo v prvih šestih mesecih letošnjega leta za tretjino manj tujih ladij kakor v istem razdobju 1949. leta. V tem času je bilo prepeljano 13.3% več blaga. Za prevoz tovorov1 v, luke na italijanski obali smo potrebovali dvakrat manj ladij. Tujim ladjam, ki so sodelovale v našem pomorskem prometu, smo izplačali 26.6% manj deviz. Ti uspehi so bili doseženi predvsem zaradi zaostritve planske discipline in z boljšim sodelovanjem obalnih podjetij. * # TECHNOSPOL se imenuje nova češkoslovaška družba za zunanjo trgovino, ki je bila ustanovljena te dni. Češka označba se glasi Technospol, akc. společnost pro zprostredkovani vedecko-tehnicke pomoči. AGENCIJA DEMOKRATIČNEGA INOZEMSKEGA TISKA V LJUBLJANI opozarja vse naročnike tržaškega tPka tPrimorski dnevnik, Ljudski tednik, Glas mladih, Gospodarstvo. Razgledi in Soča), da mora biti naročnina poravnana naikasneje do 1. oktobra 1950 za leto 1950. Kdor ne bo do tega dne naročnine poravnal, mu bomo pošiljanje lista ustavili. Pisarna ADIT Ljubljana, Tyrševa 34, kako rešujejo stanovanjsko vprašanje KOLONIZACIJA SLOVENSKIH PREDMESTIJ V TRSTU Začnimo danes z opisom novozgrajenih hiš na Greti. Tudi gretarske nove hiše so bile zgrajene iz javnih sredstev, ne pa z zasebnim kapitalom. Fs« nov(L stanovanja na Greti so popolnoma enaka, in sicer obstojajo iz sPalne sobe in druge sobe, ki ima kotiček za kuhanje. Poleg stranišča imajo ta stanovanja tudi poseben prostorček za prho. Eno izmed tistih 32 stanovanj, o katerih smo zadnjič pisali, je bilo oddano begunski družini iz Pule, sestavljeni iz očeta, matere, hčere in zeta s 5 otroki, torej 9 oseb! Ljudje so nam tožili, da je bilo vseh T2 stanovanj oddanih priseljenim ljub-■icnceni sedanjih gospodarjev našega 'Pesta, in so protestirali proti temu, da tržaški listi o teh razmerah ničesar ne Pišejo. Znani so primeri, ko morajo celo mestni redarji živeti kot podnajemniki v daljnji okolici, medtem ko »esulom« in »legnicolom« zidajo nova stanovanja. Poleg že končane hiše dovršujejo na ^reti še štiri enake stavbe. V vseh 5 hišah bo skupno 288 stanovanj z naj-'Panj po 5 oseb v stanovanju: okoli 500 duš. To bo nova italijanska ko-[onija, takoj zraven nje pa je angle-ska. Ta je sestavljena, iz več pritličnih ter eno- in dvonadstropnih hišic, ki so določene za poročene zavezniške vojake. Vsega skupaj bo približno neka) Pad 200 stanovanj. Na Greti so ostale iz fašistične dobe še tri hiše Za italijanske železničarje: 48 stanovanj s približno 250 Italijanov globoko iz »škornja«. Dva druga bloka hiš s 75 stanovanji za železničarje sta v Rojanu pri »12 murvah«, eden v Videmski ulici št. 71-73 s 40 stanovanji in takoj za njim, v ul. Solitra št. 3-15 druga dva bloka s 114 stanovanji. V vseh petih blokih živi najmanj 1200 oseb. Tudi ti stanovalci so z juga. Razen železničarskih imamo v Rojanu še en blok enosobnih stanovanj: Scala Santa št. 2-10, skupno 72 stanovanj in najmanj 360 prebivalbev- Pred rojanskimi oboki, med ulicami Tor S.Piero, Miramare in Largo Ro-iano so trije bloki hiš s stanovanji za državne uradnike. Ta stanovanja so precej udobna, imajo 5 do 7 sob; vendar so tudi ta prenapolnjena. V enem takem petsobnem stanovanju živi na primer 11 oseb, in sicer oče in mati, hči in zet z otrokom ter še 5 drugih oseb. Prvi blok v ul. Tor S. Piero ima 122 stanovanj, drugi p Miramarski u- lici 45 in tretji v Miramarski ulici in na Rojanskem trgu 56; skupaj 223 stanovanj. Pred temi hišami kar mrgoli otrok, ki- govorijo razen tržaškega vsa italijanska narečja; zato ne bo tudi v tem primeru nič preveč, ako računamo na vsako stanovanje najmanj 5 oseb. Torej okoli 1200 ljudi v vseh treh blokih. Italijanska načrtna kolonizacija v Rojanu in na Greti je torej samo v navedenih, iz javnega denarja sezidanih hišah, dosegla že nad 4500 duš. PRI SV. ALOJZIJU Popeljimo se zdaj z avtobusom na vrh k Sv. Alojziju, ki gleda proti severu v Svetoivansko dolino, proti jugu pa na veliko mestno bolnišnico. Ta je bila zgrajena na krasnem polju, katerega so še v prejšnjem stoletju obdelovali slovenski kmetje od Sp. Alojzija. Za to vasico, prav tik starodavnih hrastov, ki so jih posekali med vojno v »Bošketu«, je bilo še po prvi svetovni vojni plesišče, kjer je oko- liška mladina prirejala svoj vsakoletni ples pod milim nebom. Xukaj je mestni zavod za mala stanovanja zgradil — ako se ne motimo — prvih 5 blokov stanovanjskih hiš. V njih je 390 stanovanj; skromno računano najmanj 2000 stanovalcev. Semkaj so italijanski gospodarji našega mesta presadili večinoma že v mestu poitalijančene Slovence z nalogo, da poitalijančijo tam &e vse okoliške Slovence. Vabilo na bližnji vrtni ograji, ki napoveduje slovensko prireditev, priča, da načrt ni uspel. Isti mestni zavod Za mala stanovanja je sezidal na istem griču, nekoliko niže in bolj proti vzhodu, Za rocol-skimi vojašnicami večjo skupino enonadstropnih hišic z vrtovi (bivši Rio-ne del Re), v katerih je približno 40 stanovanj. Vsako stanovanje ima poleg kuhinje eno manjšo in tri večje sobe ter klet v podzemlju. Tudi ta stanovanja so se v teku zadnje vojne napolnila z begunci iz bombardira--nih italijanskih mest. Prebivalcev bo 200 do 300. ZGORNJA CARBOLA Zgornja Carbola, kjer so bili nekdaj najBepši tržaški vinogradi od istrske ceste do morja in od mestne plinarne do nedavno dovršene ceste, ki se vzpenja od morja do istrske ceste in gre pod to skozi predor do dirkališča in dalje na Kras, ima tudi svoje bloke. Najniže stoječi blok stanovanjskih hiš v Zg. Carboli je nedaleč od mestne plinarne, v, ul. d’Aviano št. 80-86 s 55 stanovanji. V ulici Lorenzetti št. 2-30 je ogromen blok s 172 stanovanj; v, ul. Battera št. 14-20 105 Ši blok s 95 stanovanji. V ul. Zorutti št. 1-17 95 stanovanj, št. 2-18 100 stanovanj; v ul. Batteera št. 14-20 105 stanovanj, št. 24-28 80 stanovanj. Niže, prav blizu nove ceste, se dviga najnovejši blok s sedmimi vhodi in 114 majhnimi stanovanji. Nekoliko više dovršuje Avtonomni zavod Za ljudske hiše, ki ga finansira ZVU, blok hiš s 45 stanovanji. Vsa našteta stanovanja so majhna (ena soba s kotičkom ?a kuhanje). Priimki stanovalcev: Du- dine, Rossiello, Maraschiello, Asguinl, Ruttino in tem podobni. Dva starejša bloka v ul. Abro št. 1-11, skupno 64 stanovanj; sosedni blok se začenja v ul. Battera (št. 6-11) in zavije v. ul. Orlandini (št. 50-58) ter je razdeljen na 84 stanovanj. V ul. Orlandini se vrstijo še bloki: št. 42-48 s 40 stanovanji, št. 37-41 s 60 stanovanji, št. 34 z 20 stanovanji, št. 24-30 s 64 stanovanji in št. 29-35 s 86 stanovanji. V ulici dTsella, ki vpada navpično v ulico Orlandini, je pod št. 18, 20, 22 blok s 35 stanovanji. Ta ulica je dobila ime po tamkajšnjem polju, ki se v. srednjeveških listinah mnogokrat navaja pod imenom »Disela«; označba izvira nedvomno iz slovenske besede »dežela«. Z občinskim denarjem je gotovo zgrajena tudi hiša s približno 24 stanovanji na zemljišču plinarne. Dveh dolgih vrst enonadstropnih delavskih hiš z vrtovi od vrha do vznožja »Dežele«, ki so bile prve zgrajene v Zgornji Carboli, ne bomo opisovali, ker očitno ne spadajo v program italijanske kolonizacije. Narečje, ljudje, način življenja, vse je tukaj pristno tržaško, šentjakobsko. Večinoma so to poitalijančeni slovenski delavci. Več ali manj velja vse to tudi za ogromen stanovanjski kompleks pri Sv. Jakobu, ki ga Sentjakobčani imenujejo »Vatikan«, —od—i TRŽNI PREGLED meSCnlM KMEČKE ZVEZE SEDEŽ : TRST - ULICA FABIO FIL2I ŠT. lO I. - TELEFON š T. 54-58 Najemanje in plače kmetijskih delavcev Na koncu preteklega avgusta so se cene v glavnem ustalile na doseženih kvo-tacijah. Obstoja pa še kljub temu precej izrazita tendenca k podražitvi, zlasti na področju industrijskih proizvodov. Trgovci so postali vsekakor mnogo previdnejši pri nakupih. Nagel porast cen je prinesel mnogim špekulantom velike dobičke, poročajo pa, da so preobilni nakupi spravili nekatere prekupčevalce v zagato; gre v glavnem za kategorijo špekulantov, ki se je izoblikovala v vojnih in povojnih letih in ki jih je ko-njuktura zadnjih treh let potisnila s tržnega pozorišča. Da ni draginja doslej dosegla še višje stopnje, gre glavna zasluga množici potrošnikov ali bolje rečeno omejeni kupni zmogljivosti pretežnega dela prebivalstva. Kakor smo na tem mestu zadnjič omenili napovedujejo oblasti strogo nadzorstvo nad cenami. Na našem področju bodo predpisi o nadzorstvu uzakonjeni. V Italiji se to nadzorstvo izvaja ali bi se moglo izvajati na podlagi navodil, ki jih je država dala krajevnim organom. Do danes ni nobenega poročila o ukrepih proti špekulantom. Opazovalci dvomijo, da bodo napovedani ukrepi, ki naj bi se izvajali z birokratičnimi postopki, dosegli vidnejših uspehov. * * * ŽITA Cene pšenice, ki se v glavnem sukajo okrog uradnih odkupnih cen, niso zabeležile v zadnjih tednih občutnejših iz-prememb. Sklenjenih je bilo manj kupčij kakor v začetku avgusta. Zelo krepke so cene koruze; zaradi pičlega pridelka. Kljub temu pa se je koruza na nekaterih trgih nekoliko pocenila, ker pričakujejo znaten dovoz inozemskega blaga^ Krepke cene imajo žitarični odpadki ter riž. Skoraj nobene spremembe pri postranskih žitih. Rovigo: pšenica prvovrstna 6.550-6.600 lir za stot brez vreč, ista II. 6.450-6.600 III. 6.250-6.300; koruza novega pridelka 6.800-6.900,"ista bela 6.700-6.800; oves 3.900-4.200; ječmen 5.200-5.250, rž 4.700 do 4.900. Vercelli: pšenica 5.900-6.200 fco skladišče; rž 4.800-5.100; koruza 5.800-6.100; oves 3.800-4.100; običajni riž 8.900-9.300, riž srednje vrste 11.800-12.700, riž najboljše vrste 13.500-14.500 lir za stot. ŽIVINA Trg živine poteka v znamenju normalnosti. Cene so ostale skoraj neizpre-menjene. Skromne podražitve so se uveljavile na nekaterih trgih le za teleta. Manjše je zanimanje za živino za rejo. Tudi cene prašičev so ostale pri starem, na nekaterih trgih pa je opaziti znamenja šibkejših cen. Opazovalci menijo, da se bodo prašiči še pocenili. Rovigo: voli 240-250 lir za kg zfve teže; krave 230-240; teleta 420-450; pitani prašiči od 30 - 50 kg 400 - 430, nad 50 kg prašički 450-500 lir za kg. Modena: voli I. 280-300, isti II. 200 do 250; krave I. 210-230, iste II. 170-190; biki 230-280; prašički do 20 kg 470-520 prašiči od 30-50 kg 400-430, nad 50 kg 360-400, od luO-120 kg 340-360, od 120 do 150 kg 360-370, nad 150 kg 380-400 lir za kg žive teže. MLEČNI IZDELKI Zaradi splošne in občutne podražitve maščob so se cene mleka nekoliko povišale v večjih središčih proizvodnje. Pripomniti je. da je na nekaterih trgih mleko za industrijsko uporabo doseglo skrajno nizko ceno (celo 22-25 lir za liter), ki ni poplačala niti živih proizvodnih stroškov. Boljša konjunktura vlada tudi na trgih sirov. Cene masla so ohranile v glavnem dosežene kvota-ci.ie. Lodi: maslo najboljše vrste 840-860 lir za kg; maslo domače proizvodnje 800-820; parmezan 1948 1.400-1.500 lir za kg, isti 1949 950-1.020, gorgonzola sveža 240-250 lir za kg. VINO Tržišča vina so v zadnjih tednih nekoliko oživela. Proizvajalci so prodali mnogo starih zalog posebno šibkejšega vina, ki so jim bile napoti v pričakovanju trgatve. Na mnogih trgih so cene nekoliko napredovale. Na našem pod-ločju bo pridelek grozdja povprečen po količini, a precej dober po kakovosti. O proizvodnji italijanskega vina, ki je odločilna v pogledu bodočega tržnega razvoja, ni še točnejših podatkov. Verona: Valpolicella in Soave 460-510 lir za hl/stop na kraju proizvodnje; Bardoiino 440-490; «Verona» 440-460 lir za hl/stop. Firenze: običajna rdeča vina 11-12 stop. 4.500-4.800 za stot, ista 12-13 stop. 4.800-6.000; Chianti I. 1948 6.000-8.000, isti 1949 12-13- stop. 5.700-6.700 lir za sto*. Bari' rdeča vina za rezanje «Barlet-ia» 310-320 lir za hl/stop. običajna vina 12-13 stop. 290-310; bela fina vina 390-400 lir za hl/stop. OLIVNO OLJE Na trgih olivnega olja prevladuje zdaj mirnejše tržno poslovanje. Tendenca k podražitvi se je znatno ublažila. O bodočem donosu oljčnih nasadov so po- ročila zaenkrat še protislovna. Cene olja najboljše vrste se sukajo zdaj krog 490-500 lir za stot. KRMA Slab poletni pridelek je povzročil znatno podražitev živinske krme. Cene so v preteklem juliju nenadoma poskočile, zdaj pa prevladuje še vedno tendenca k podražitvi. Na bližnjih trgih se cene krme gibajo okrog naslednjih najvišjih in najnižjih cen: Seno 1.800-2.400 lir za stot; otava 1.700 do 2.200; lucerna prvovrstna 2.000-2.200: II. 1.700-1.900; tlačena slama 350-450. KURIVO Podražitev brodnin je povzročilo skok cen premoga, ki prihaja po morju. Metan ter petrolejski proizvodi so za premog precej konkurenčni. V Milanu so zadnji ceniki fco grosist naslednji: angleški antracit 2.150-2.250 lir za stot; ruski antracit 2.000-2.100; premog z dol- KOVINE Uradni mednarodni ceniki kovin se niso v zadnjih tednih v občutni meri izpremenili. Vendar prodajajo mnogo blaga pod roko po znatno zvišanih cenah. Tako je n. pr. uradna cena bakra v ZDA še vedno 22,50 (največ 24,50), medtem ko prodajajo kovino na črni borzi po 28 stotink dolarja za funt. Tendenca k podražitvi je zaradi tega še vedno zelo občutna. Med vsemi kovinami se je zopet najbolj podražil cin. Dobra konjunktura vlada za svinec in cink. V juliju so v ZDA pridobili 85.300 ton bakra, v prejšnjem mesecu pa 96 tisoč 700 ton. Zaloge so se skrčile v istem obdobju od 50.300 na 48.200 ton. Svinec se je podražil od 13 na 14 stotink dolarja za funt v ZDA ter od 104 na 112 funtov šterlingov za tono v V. Britaniji. V mednarodnih trgovskih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da so italijanski proizvajalci živega srebra ustavili izvoz te kovine. Menijo, da nameravajo industrijci zadržati blago v zalogah ker računajo na višje cene v najbližji bodočnosti. Tudi Spanci se vzdi-žujejo večjih prodaj. Cene živega srebra so zaradi omenjenih okolnosti v porastu. V Londonu je stala n. pr. v začetku avgusta steklenica živega srebra 18-19 funtov šterlingov, na koncu avgusta pa že 21 funtov šterlingov. Opazovalci menijo, da se bo živo srebro še podražilo. Med postranskimi srateško važnimi surovinami je značilna podražitev tung-stena (od 170 na 180 šilingov za «unit»). Podražitev tungstena kakor tudi volframa bo verjetno vzpodbujala manjše proizvajalce, kot so n. pr. Spanci, k večji proizvodnji. BOMBAŽ Egiptsko poljedeltsko ministrstvo računa, da bo letošnja proizvodnja bombaža znašala 8,5 milijona kantarjev, od tega 3,7 milijona vrste «karnak». Gre za povprečno letino. Precej dobre pridelke pričakujejo v Indiji in Pakistanu. Mnogo manj bombaža kakor so predvidevali so pridelale ZDA, kjer je donos bombaža največji na svetu. Računajo, da so v tej deželi proizvedli letos 11,9 milijona bal, t. j. okrog 2 milijona bal manj kakor lani. Vest o zmanjšani proizvodnji je povzročila tendenco krepkih cen zlasti pri kupčijah za na dolge roke. V zalogah bo verjetno ostalo 6,5 milijona bal. Potrjujejo vest, da namerava vlada ZDA likvidirati zaloge, ki jih je v preteklih letih nakopičila organizacija CCC, ustanovljena za podpiranje cen poljedelskih proizvodov. VOLNA Ob pričetku jesenske tržne sezone na trgu volne pričakujejo od 20-30% podražitev vlakna, v primerjavi s preteklim junijem Take podražitve niso nikdar beležili v dveh mesecih. Cene av- gim plamenom, angleški, orehova velikost 1.250-1350, isti poljski 1270-1.370; metalurški koks za livarne 1.890, isti od 40-70 mm 1.840-1.940, od 20-40 mm 1.890-1.990; oglje italijanske proizvodnje 2.400-2.800; uvoženo oglje 2.350; trda drva italijanske proizvodnje 800 do 880; uvožena drva 930; žagani odpadki 750-800 lir za stot. LES Cene lesa sb ostale v glavnem nespremenjene. Trg je dobro založen; gradbena podjetja so zadostila svojim potrebam za sezonsko delo. V Milanu se cene gibajo okrog naslednjih kvotacij: žagana konična smrekovina in jelovimi I. sortiment 36-38.000 lir za k. m, II 27-28.000, III. 17.500-18.500, tramovi «Trst» 13.000-13.500; žagana orehovina 40-50.000; hrastovina 34-38-000; bukovina 24-26.000; slavonska parjena bukovina 52-54.000; slavonska hrastovina 65 do 70.000; topolove vezane plošče 3 mm 115-125.000, iste bukove 165-175.000 lir za kub. m. stralske volne so na višku. Zdaj poročajo, da nameravajo ZDA ustvariti veliko strateško zalogo volne (okrog 130 milijonov funtov), ki jo bodo nakupili v angleških dominionih zlasti v Avstraliji. ŽITO S 1. avgustom je stopil mednarodni žitni sporazum v drugo leto svojega življenja. V prvem letu so ZDA, ki bi morale biti največji dobavitelj pšenice, izvozile za 44,14 milijonov centov blaga, t. j. skoraj 20 milijonov centov manj kakor je bilo določeno. Italija je n. pr. uvozila le 0,35 milijona centov, čeprav ji je bilo na razpolago 1,1 milijona centov pšenice. Avstralija in Kanada sta nasprotno prodali vse planirane količine žita. Pšenico so prodajali po maksimalni ceni 180 stotink dolarja za bušel. MAŠČOBE Rastlinska olja so se na svetovnih trgih podražila sorazmeroma za več kakor vse ostalo blago, ki je predmet mednarodnega trgovanja. Tendenca k podražitvi se je nekoliko ublažila na koncu julija. V teku avgusta pa so se začele cene zopet polagoma dvigati. Zelo iskano je bombažno olje, ki ga bo znatno manj kakor so predvidevali. Cena bombažnega olja je dosegla v New Torku 27 stotink dolarja za funt. Zelo krepke so tudi cene olja, ki ga pridelujejo iz koruze, kopre in soje. Za živalske maščobe vlada razmeroma manjše povpraševanje. CENIK VAŽNEJŠIH KMETIJSKIH POTREBŠČIN V TRSTU Cene v lirah za kg ali komad za večje in manjše nakupe: MOČNA KRMA Otrobi (pšenični) 34 38 Presevke (drobne otr.) 36 40 Koruza debela 72 76 Koruza drobna 80 84 Seno lucerne, fino 26 29 Seno travniško, po kakovosti 23 28 SEMENA VRTNA Motivilec navaden 800 900 Motovilec holandski 900 1000 Špinača Viroflay 260 280 Špinača Gaudry in druge 280 300 Solata endivija 900 1000 Solata berivka (solatina) 1000 1200 UMETNA GNOJILA Apneni nitrat (soliter) 13-15% 50 55 Amonijev sulfat 20-21% 48 52 Superfosfat 14-16% 19 21 Kalijeva sol 40-42% 44 48 ORODJE Vile gnojne, 3-4 roglji 280 320 Grablje železne, 10-16 zob 280 380 Kose «Merkur» 60-70 cm 1200 1400 Kose druge vrste 850 1000 Srpi po velikosti 250 320 POSODA ZA TRGATEV Brentači z ročem 1300 1600 Brente (istrske) 2300 2900 Goiide 700 800 Grozdni mlin, navaden 15.000 Večina naših kmetov obdeluje zemljo z lastnimi silami in najema delavce le v primeru nujnejših sezonskih del. Odnosi med delodajalci in delojemalci se v kmetijstvu naslanjajo na običaje in doslej ni bilo opaziti večjih nesporazumov. Več sporov je nastalo v odnosih do nedomačinov, s katerimi so se sicer kmetje predhodno sporazumeli, a so delojemalci več krat pO' dolgih mesecih zahtevali spremembe pogojev in poravnavo mezd po predpisanih lestvicah tudi za nazaj. Vsekakor je prav, da se kmetovalci točneje seznanijo o vseh teh predpisih, da se s tem izognejo morebitnim neljubim posledicam. NAJEMANJE DELAVCEV Najemanje delavcev v kmetijstvu je podvrženo predpisom, ki veljajo za vse ostale kategorije nameščencev, v industriji, trgovini in obrti. Po teh predpisih lahko delodajalec najame le delavca, ki je v posesti knjižice za brezposelne. Izjema velja le za polovinarje ter hišne pomočnice. Ce gre za začasno in nujno delo (kakor je to po večini v poljedelstvu), lahko delodajalec sprejme nestalnega delavca brez vsake formalnosti, le prepričati se mora, da je delavec v posesti omenjene knjižice za brezposelne. Vsakih 15 dni pa bi moral po zakonskih predpisih predložiti uradu za zelo seznam tako najetih delavcev. Ce nasprotno namerava delodajalec sprejeti delavca za daljšo dobo, to je stalnega delavca, mora dobiti predhodno dovoljenje od urada za delo, ki pa seveda dovoljenje izda, le če je delavce vpisan v seznam brezposelnih. Kdor se teh prepisov ne drži, je podvržen kazni, ki znaša za vsakega nepravilno najetega delavca 10.000 lir. Ti predpisi se strogo izvajajo v industriji in trgovskih podjetijh, medtem ko vsaj do danes niso teh predpisov upoštevali v kmetijstvu. Strogo uveljavljenje teh določb bi namreč stalo kmeta mnogo zgube časa in tekanja po uradih, zlasti v pogledu najemanja delavcev za kratko dobo. Svetujemo vsekakor, da se zaveda vedno uredi v primeru najemanja stalnih delavcev, kjer je, kakor rečeno, potrebno predhodno dovoljenje urada za delo. Le na ta način se bo preprečilo vsako morebitno presenečenje s strani nadzornih oblasti. MEZDE IN PLAČE Tudi glede mezd in plač ter ostalih delovnih pogojev so v veljavi posebne določbe. V praksi se ti pogoji naslanjajo na predhodni sporazum o dnevni, tedenski ali mesečni mezdi, hrani, morebitnih akordih itd. Kmet obdelovalec pačne) vodi in ne more voditi posebnega knjigovodstva za odnose do svojih pomočnikov, vendar se je že zgodilo, da so se zaradi nastalih sporov morale o-bračunati dajatne točno po veljavnih predpisih tudi za nazaj. Prav zaradi tega menimo, da ne bo odveč, če bomo v naslednjem povzeli glavne predpise, ki jih vsebuje obvestilo št. 45, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu ZVU 1. avgusta. To obvestilo se nanaša na minimalne mezde kmetijskih delavcev pri kmetijskih lastnikih. Te predpise je sestavila posebna komisija, v kateri so bili zastopani razni sindikalni predstavniki ter uradniki urada za delo in so po zakonu merodajni za vse delodajalce. Lestvice plač veljajo od preteklega 15. junija. Zaradi prostora se moramo omejiti le na najvažnejše določbe in bomo zaradi tega opustili predpise, ki zadevajo specializirane delavce (sadjarje, traktoriste, itd.). Mezde in plače sestojijo iz dveh delov, t. j. iz temeljne urne ali mesečne plače ter iz izredne doklade (contin-genza). Urna plača za nestalne delavce znaša za: Temeljna Doklada Skupaj poljedelske težake 37 54,85 91,85 kravarje 41,60 57,60 99,20 Urna plača za stalne delavce znaša za: Temeljna Doklada Skupaj poljedelske težake 30 54,85 84,85 kravarje 33,75 57,60 91,35 Mesečna plača za stalne delavce znaša za: Temeljna Doklada Skupaj navadne delavce 6.240 11.409 17.649 kravarje 5.706 10.445 16.151 Vse navedene plače veljajo za moške od 18-65 let; za moške od 16-17 let se plače znižajo za 20%, za ženske od 17-55 let za 30%, za mladino od 14-15 let za 40%, za žene pod 17 ali nad 55 let pa se plače znižajo za 45%. Za delavce, ki delajo v občinah Trst in Milje se izredne doklade povišajo za 20%, temeljne plače pa za 5%. Poleg plače mora delodajalec odstopiti nestalnim delavcem vsak dan od 1. VI. do 31. VII. 1 kg pšenice, od 1. avgusta do 30. novembra 2 kg koruze v zrnju, od 1. avgusta do 30. nov. 0,06 kg fižola ter od 1. junija do 30. sept. 1 kg krompirja. Vsakemu delavcu pripada poleg tega še 40% omenjenih količin blaga za vsakega družinskega člana, ki ga je dolžan oskrbovati. Stalnemu delavcu gre na leto 100 kg pšenice, 220 kg koruze, 6 kg fižola ter 50 kg krompirja, kravarjem pa še 30 1. mleka in 250 kg drv na mesec. Namesto blaga v naravi lahko delodajalec plača delavcu v denarju, in sicer 18 lir na uro ter 7,20 lire na uro za vsakega vzdrževanega družinskega člana. Za napornejša dela ter nadurno in praznično delo so1 predvideni posebni poviški. Tako se temeljne plače (ne doklade) povišajo pri ročnem škropljenju trt, sadnih rastlin in trošenju kalcijevega cijanamida za 20%, za košnjo in za žetev 30%, za mlatenje na roko 50%. Nadurno delo, t. j. delo, ki prekaša 7 ur v mesecih november, december, januar in februar, 8 ur v mesecih april, marec, september in oktober, in 9 ur v mesecih maj, junij, julij in avgust, se temeljna plača zviša za prvi dve uri nadurnega dela 25%, za na- slednje tri ure pa 45%. Praznično delo, če ni nadomeščeno z odmorom v drugih dneh, se nagrajuje s 40% poviškom temeljne plače; nočno delo pa s 60% poviškom vedno na temeljno plačo. Delavci z mesečno plačo imajo pravico še do božične nagrade, ki se računa v višini 8% skupne temeljne plače in 4% izredne doklade, ki so jih prejeli v tistem letu. Za delavce z urno plačo znaša ta nagrada 9% prejete temeljne urne plače do največ 48 ur tedensko in se mora plačati vsakih 15 dni. Za boljše razumevanje bomo navedli praktični primer obračunavanja enodnevne plače za težaka, nestalnega delavca, ki je delal 10 ur v avgustu pri košnji: 10 normalnih ur 91,85 x 10 = 918,50 lir 1 nadura 25% na 54,85 = 13,70 lir naporno delo 30% na 548,50 = 137,10 lir hrana 10 x 18 = 180,00 lir božič. d. 9% na 8 x 54,85 = 39,50 lir Skupaj 1.288,80 lir Za delavce v tržaški in miljski občini bi se morala izredna doklada (548,50 lir) zvišati za .20%, temeljna plača 370 lir pa za 5%. Običajno prejemajo delavci hrano pri podjetju. Po predpisih lahko delodajalec zadrži vsak dan 90 lir za hrano; ker pa so pri nas v na vadi posebne dajatve v hrani je primerno, da se delodajalec že predhodno dogovori s pomočnikom o višini vsote, ki naj se odtegne od plače za prehrano in ostalo oskrbovanje. Koloradski hrošč se širi Koloradski hrošč se širi s silovito naglico po vsej Evropi in ogroža gospodarske temelje celih držav. V velikih množinah so se pojavili hrošči na Cehoslovaškem, kamor so prišli iz Za-padne Nemčije. Cehoslovaška in Poljska sta sklenili dogovor za skupen nastop proti škodljivcu. Podobne ukrepe za obrambo krompirjevih kultur so pioučevali že lani na konferenci strokovnjakov v Ljubljani ob prisotnosti jugoslovanskih, italijanskih, bolgarskih in čeških izvedencev. Iz Severne Italije poročajo, da se je koloradski hrošč pojavil tudi na paradižnikih, ki so velike važnosti za italijansko industrijo konserv. Pred škodljivcem pa niso varni niti melancani. Slovenska kmečka zveza na Koroškem poroča v svojem Vestniku, da je ta pojav škodljivca tako Silen, da sploh m mogoče več podati splošnega poročila o njegovi razširitvi, čeprav so ličinke hrošča našli prvič šele 28. preteklega junija na Brnci. Na intervencijo Kmečke zveze glede ukrepov, ki so potrebni za preprečitev razširjenja koloradskega hrošča je urad za poljedelstvo pri ZVU odgovoril, da je dal nalog kmetijskemu nadzorstvu ter poizkusni poljedelski postaji, da se čim prej organizirajo posebna predavanja o škodljivcu v vseh podeželskih občinah. * * Čebelarji se pritožujejo Italijanski pa tudi tukajšnji čebelarji se pritožujejo zaradi nizkih cen, po katerih morajo prodajati svoj med. Zlasti italijansko čebelarstvo, ki proizvaja vsako leto okrog 6 milijonov kg medu, je sedaj v precejšnji krizi. Krizo pripisujejo predvsem politiki italijanske vlade, ki dovoljuje prevelik uvoz argentinskega medu. Argentina pridela vsako leto okrog 12 milijonov kg medu; od tega je na razpolago za izvoz okrog 7 milijonov kg. Naj pripomnimo, da stane argentinski med fco Genova okrog 165 lir za kg na debelo, to je precej manj kakor 1 kg sladkorja, ki stane okrog 250 lir. Zanimivo je, da se sedaj italijanski čebelarji le malo ali sploh ne poslužujejo precej znane zimske krme za čebele, ki jo čebelarji poznajo pod imenom »melit-tosio« in ki jo prideluje italijanska družba »Berlese« že od leta 1932. Bolj se namreč izplača 'hraniti čebele v zimskem obdobju z argentinskim medom. Omenjena družba prodaja »melittosij« po 190 lir za kg, čeprav so ji nadzorne oblasti dovolile ceno 240 lir, samo da bi izpraznila prenapolnjene zaloge. Kakor pri ostalih poljedelskih proizvodih, se cene medu, ki veljajo na italijanskih trgih, v znatni meri vplivajo tudi na naš domači trg. Zaenkrat se cene našega medu držijo precej krepko predvsem zaradi neprimerno boljše kakovosti medu, ki ga čebele zbirajo po izvrstnih kraških pašnikih. Za obrambo svojih interesov, ki bodo postali brez dvoma še bolj pereči v bližnji prihodnosti, pa se bodo morali naši čebelarji vse tesneje povezati. Zemljiški davek in zguba pridelkov Do kakšnih davčnih olajšav ima kmet pravico v primeru, da je zaradi višje sile (toče, neurja, suše itd.) zgubil v celoti ali delno svoj pridelek? JTo vprašanje si zastavljajo mnogi naši kmetovalci zlasti v letošnjem letu, ki bo za nekatere važne proizvode zelo slabo. Zakon, ki urejuje zemljiški davek pravi med drugim, da se davčna osnova za zemljiški davek lahko zniža, če je zemljišče zgubilo svojo rodovitnost zaradi naravnega dogodka, ki ima značaj višje sile, kakor tudi zaradi napadov rastlinskih škodljivcev. Prizadeti pa morajo sami vložiti prošnjo za znižanje davka, in sicer do 31. januarja po letu, v katerem se je zemljiški dohodek znižal. Znižanje davka velja šele za naslednje leto, seveda če je davčni urad priziv upošteval. Ce je obdelovalec zgubil vsaj 2/3 normalnega pridelka, mora davčna uprava — a ni za to dolžna — znižati davek še v istem letu. Veljavni zakoni ne predvidevajo nobenih drugih olajšav. Kolektivna razbremenitev davščine, za področja, ki so bila težko poškodovana zaradi višje sile, je po izrecni določbi zakona možna le na podlagi posebne zakonske odredbe. K zadevi se bomo še vrnili. DAVEK NA PREMOŽENJE Nekateri člani Kmečke zveze so V zadnjih časih prejeli od davčnega urada obvestilo o ugotovitvi osnove za nalaganje premoženjskega davka. Pojasnjujemo, da so davek na premoženje uvedli že leta 1940. Zdaj ugotavljajo premoženjsko vrednost onih davkoplačevalcev, ki so bili leta 1940 in v naslednjih letih oproščeni davka, ker ni takrat njihovo premoženje prekašalo 10.000 lir. Letni davek na premoženje znaša na našem področju okrog pol lire na vsakih 100 lir ugotovljenega premoženja, ki ga cenijo na podlagi trgovske vrednosti. Med premoženje se v tem pogledu štejejo zemljišča, stavbe ter živina. Denar, hišna oprema in poljski pridelki namenjeni potrošnji, se ne upošte- : vajo pri nalaganju davka. Od vrednosti premoženja se odštejejo morebitne hipoteke na neprimični-no. Po zakonskih predpisih se mora vrednost premoženja kakor tudi morebitno zvišanje ali znižanje vrednosti premoženja prijaviti vsako leto tekom februarja. V nasprotnem primeru postopa davčni urad na svojo pobudo. Vsem tistim, ki so prejeli zgoraj omenjena obvestila svetujemo naj se tekom 30 dni po prejemu poziva, zglasijo na davčnem uradu, kjer bodo verjetno s poravnavo (»concordato«) dosegli znižanje davčne osnove. V nasprotnem primeru bi pomenilo, da se prizadeti strinjajo z ugotovitvami davčnega urada. Podrobnejša pojasnila dobijo člani v uradu Kmečke zveze. NAROČNINA NA »GOSPODARSTVO« > Upravni odbor Kmečke zveze je na zadnji seji sklenil, da se naročnina na »Gospodarstvo«, ki je za člane KZ znižana, vkjuči v članarino. Članarina znaša s tem mesečno 67 lir, tromesečno Pa 200 lir. Naprošamo vse člane, naj članarino poravnajo pri posameznih krajevnih zaupnikih. »GOSPODARSTVO" izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, ulica Geppa 9. Telelon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. _ Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: AD1T 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. - I Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 čin-Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«-Tiskarna Založništva tržaškega tiska. Tržaško gradbeno podjetje I. €. E. T. Trst, ul. XXX. Ottobre 26 II. Telefon 79-74 izvršu je vsako vrstna gradbena dela — Strokovno dovršeno po zmernih cenah VALUTE V MILANU 21 . VIII. 30. VIII. Min. Maks- Funt šterling 7.750 7.750 7.500 7.800 Napoleon 6.500 6.150 6.150 6.500 Dolar 659 650 650 660 Francoski frank 165 164 164 168 Švicarski frank 152 150 149 152,50 Funt št. papir 1.550 1 550 1.535 1.570 Avstrijski šiling 24,- 23,50 23,50 24,— Zlato 870 835 835 870 BANKOVCI V CUR1HU dne 30. VIH. 1950 ZDA (1 dol.) 4,34 Anglija (L f: št.) 10,70 Francija (100 fr.) 1,12 Kalija (100 lir) 0,65 Avstrija (100 šil.) 15,10 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi.; svedska (100 kr.) Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) 8.57 105,— 67.— 5.40 8.80 28.25 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič >Istra-T rst« »Lošinj« Martinolie Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel Ampelea Arrigoni 21. VIII. 30. VIII. Min. Maks. 2.097 2.180 2.097 2.225 5.390 5.650 5.390 5.680 712 696 696 712 1.535 1.640 1.535 1.675 1.950 1.950 1.950 1.950 500 500 500 500 7.300 7.300 7.300 7.300 1.490 1.490 1.490 1.490 3.215 3.215 3.215 3.215 6.500 6.350 6.350 6.500 580 580 580 580 991 991 991 991 223 216 212 224,50 216 203 199 216 1. 125 126 125 126 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 BAZZANELEA UMBERTO TRGOVSKA ZASTOPSTVA INDUSTRIJSKE, SANITARNE IN KMETIJSKE DOBAVE Vam nudi: Tehnične, sanitarne in kletarske predmete, kletarske stroje in kemikalije (za trgatev, ohranitev vina in proti vinskim boleznim) Poljedelske stroje in traktorje — Stroje za raznovrstno industrijo - Motorje za pomorstvo in stalno inštalacijo Razne kovinske, železne in gumijaste cevi ŠKROPILNICE „V E R M 0 R E L“, ROČNE IN MOTORNE Uradi in skladišče: Trst, Ulica Jelice Venezian št. 5 Telefon št. 41-97 AV10P0DJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTO ©A RAŽ A - TRST ULICA JIORERI 7 — ROJAN MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel).....................?25— Koruza „ „>,,>• NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)....................... 22.50 Cin „ „ Svinec ,, „ Cink ,, ,, Aluminij „ „ Nikelj „ „ Krom (dol. za tono) LONDON (f. šter. za d. tono). Baker Baker blister Svinec „ „ „ „ • ■ ■ ■ Antimon „ „ „ ...... ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za „ „Zagora“ I. SANTOS 1/VIII 12/VI1I 30/VI II .. 225 - 224 50 226.— .. 152.25 151.40 153.50 22.50 22.50 22 50 97.50 105,— 102.50 12.— 12,— 14,— 15.- 15.-- 15. - 15 50 17.50 17.50 48,— 48,- 48.— 38.50 38.50 38.50 78.80 78.80 80,— . 186.- 186.- 186,- / 178,— 178,— 178,— 96.— 96.— 112.— . 140,— 140,— 140.— 82.95 82.06 83.25 . 203.90 204.— 209.—