Stev. 119 Posamezna številka 20 stotink V irsssi, v eemeK 2Qm raaja 1020 Posamezna številka 20 stotink Izhaja — iivzcmši ponedeljek — vsak da.-i zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Hra lčižka Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se .pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nc vračajo. — 1 Ua^lelj in odgovorni urednik Štetan Godina. — Lastnik konsorcij lista . _ Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6—, pol u. !. 32.— in celo le«o L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 80 stot, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava In inseratini oddelek sc nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 -»: i i. * »•i Po sestavi Koncentracijske vlade. ;asle vlade Iz vladnih stranfi. — Volitve v honst tnanto meseca septembre. LJUBLJANA, 18. K sestavi koncentracijske vlade piše Slovenec : S .sestavo kon- rešeno proti imperialističnim namenom demokratov in socijalistov, ki so doživel« s tem centracijske vlade ie vsaj napram zunanjemu svoj poraz. Demokrati so vstopili v kabinet ^vetu rešena nntranje-poiitična kriza, ki nam . oslabljeni, bodisi z ozirotn na število ali osebe, je toliko škodovala, bodisi v notranjosti, ka- Parlamentarna zaednica ima 10 listnic, med-Lc. tudi na našem ugledu pri'zunanjih prija- tem ko jih imajo demokrati s Smodlakovo sktioino 8. toliko škodovala, bodisi v notranjosti, kake/ tudi na našem ugledu pri zunanjih prijateljih In neprijateljih. Sedaj imamo zopet upanje. da naše začasno narodno predstavništvo, ki po kri v di demokratov ni delovalo, ne bo vei rvudilo t3ko žalostne in sramotne slike, kako'- nam jo je ka>:?.lo že od jesen; lanskega tet::. Mogoče je, da narodno predstavništvo ki po krivdi demokratov ni delovalo, nc fco ve- nudilo lake žalostne in sramotne slike keker nam :,o je kazalo že od jeseni lan-bke^a leta. Mogoče je, da bo narodno pred- eta voištv o sedaj. ko se sestavi koncentracijska vlada, rešilo vsaj najnujnejše, predvsem pa veli ini zakon za ustavotvorno skupščino. Ako bo koncentracijska vlada dosegla vsaj 1o, da se-uveljavi potom narodnega preilstav-n:št>a vsaj volilni zakon, :n sicer v najkrajšem 53: j, potem bomo megli reči r zadovoljstvom, da -e izpolnila eno svojih glavnih in najbistvenejših nalog. Kajti edino parlament, ki bo iz-vci;en na podlagi svobodnih veli te v iz ljudstva, bo mogel vršiti svojo dolžnost, ker se bo bclje zavedal svoje odgovornosti napram narodu in ljudstvu, Lz katerega bo izšel. Eden najvažnej*-i'h vzrokov, da sedanje začasno narodno prav-•dništvo ni meglo delati in da smo imeli skoro neprestane vladne krize, je bil ravno ta, da večina poslancev v njem ni bila upravičena do imena »poslanec-, ker niso bili poslani od iiuditva ter so b'li samo nominirani na podlagi kompromisov med strankami. Na ta način «c je zgodilo, da so prišle v naredno predstavništvo močne stranke, ki v ljudstvu niso imele easlombe in tudi niso poznale ljudskih potreb. T: demagoški elementi, ki so pod krinko laži-demokralizma celo leto varali javnost v osebni!' rntrigali brez pojmovanja pravih življen-ekih potreb našega naroda, brez zmisla za rešitev nt jniuinejših socijalnih potreb in življen-sk h vprašanj naše države, so v prvi vrsti krivi. da ne-ša država vsled notranjih sporov ni imela na zunaj onega ugleda, ki bi ga zaslužila vsled enotne naredne volje po ujedinjenoj vseh treh plemen našega naroda. SLS se je ve> čas zavzemala za stališče, da je potrebna v sedanjih časih, ko urejamo našo drža. o. ko Se niso rešena naša obmejna vprašanja, najširša koncentracijska vlada, in bo radi tega zastopana tudi v novi koncentracijski vladi. -Mi se moramo zavedati vsi, da stojimo neposredne pred rešitvijo jadranskega vprašanja in pred plebiscitom na Koroškem ter da se morajo rešiti vsaj najnujnejša socijalna vprašanja. Tukaj je treba združiti vse sile. Seveda, tudi ta vlrda ne bo popolna, ravno zaio, ker še ne t»o pravi izraz ljudske volje; toda, ako bo dosega samo to, da se reši v narodnem predstavništvu volilni zakon za ustavotvorno skupščine, bo izpolnila svojo dolžnost. Predzgcdovina sestave nove vlade. BELGRAD. 17. Danes ob 10 dopoldne je imel Protičev kabinet svojo zadnjo sejo. na kateri je poročal Prctič. da je dr. Vesniču uspelo doseći končno sporazum z demokratsko skupno glede sestave koncentracijske vlade. Pri te; pr'liki je vlada sklenila podati ostavko v reke regenta. Sestavil se je poseben akt. v katerem ?e opisuje dosedanje delo kabineta v -vseh smereh in k; ga je Protie izročil regentu. Jutri bodo ministri, ki so odstopili sprejeti v ar dijenci pri regentu. BELGRAD, 17. Po Protićevi av dijenci je s^ejel regent dr. Vesniča. kateremu je formal-no poveril sestavo novega kabineta. Dr. \ esnič je takoj predložil regentu listo novega ministrstva, ki jo je regent sprejel. Ob petih po-poldne je bil novi kabinet zaprisežen. Po za-fvi-egi je nagovoril regent nove ministre ter je izjav-l dr. Vesniču, da je naloga novega ka-ioneta težka, ker ima dovesti državo do ustave. BELGRAD. 17. (SLS). Po včerajšnjem načrtu glede razdelitve ministrstev bi imel dobiti ministrstvo narodnega zdravja demokrat dr. I uklnić. Me d te ai pa je dr. Veljkovič. vodja skupine liberalcev v demokratski zaednici, odklenil mesto finančnega ministra, ki ga je po- BELGRAD, 17. Odličen črnogorski poslanec je izjavil, ca nimajo Črnogorci nobene zveze z demokrati Navodno predstavništvo. BELGRAD. 18. Ju'tri bo formalna seja narednoga predstavništva, ki se bo nato odgodilo zi osem dni. Potem bo rešilo tekoča vprašanja, med drugim ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo. Nato bo prešlo na svoj delovni program brez razprave o programu nove vlade ter bo sprejelo volilni zakon. Pred tem bo razpravljaj posehen odbor o načrtu volilnega zakona. ki se bo predložil narodnemu predstav-p štvu. — Povodom pogajanj za sestavo .nove vlade je bil dr. Medakovič določen za novega Dredsednika narodnegi predstavništva, ker njegova skupina ni dobila nobenega mandata v ministrstvu. Za 2. podpredsednika bo izvoljen Slovenec dr. Jankovič (Jug os lov. klub.) — Na prvi seji parlamenta bo izvoljen odbor, ki b.o imel nalogo izdelali načrt us"Novi Život- poroča, da se v kratkem premesti urad pomorskega tehničnega ravnateljstva iz Splita v Bakar. Povratek jugoslovenskih prostovoljcev iz Sibirije. SPLIT, 18. Iz Dubrovnika poročajo, da je prispela v tamošnjo luko angleška ladja Oio-tava iz Vladivostcka s 1080 naših vojakov. Železniške konference. BELGRAD, 18. Tc dni sc bosta vrišil dve železniški konferenci ,na katerih bo zastopana naša država. Ena bo v Gradcu med iugo-slovenskimi in italijanskimi delegati, na kateri bodo razpravljali o ureditvi obmejne železniške službe, druga konferenca pa bo v Parizu, radi ureditve prometa simplonskega tks-presa. Kako so nagradit- vohuna? LJUBLJANA, 18. Kakor se je poročalo, je v Gradcu umrl Djordje Naslič, znana glavna priča v zagrebškem veleiztiajniškem procesu 1. 1909. O Nasiiću poročajo sedaj nemški listi: V svetovni vojni je služil Naslič pri nekem bosenskein polku. Odi'kovHl se jc r -se-liko hrabrostjo in bil na bojišču težko ranjen. Oficirski častni sed na Dunaju je preiskal nje-gevo zadevo in po zaslišanju generalnega štaba ugotovil, da ni nikdar opravljal \ohiinskc službe. Nato je bil imenovan za poročnika. V Albaniji je cbolel na malariji. Po vojni .je postal trgcvec na Dunaju. K malariji, ki se je ni mogel več iztrebiti, se je pridružila še bosen-ska bolezen: — ,jet:ka, kateri je sedaj navidezno orjaški mež podlegel v 32. letu svojega življenja.« Pripominjamo, da ni imel Nastić ni>-beuih študij, ki bi ga uspcsobljale za Šaržo-poročnika, pač v priznanje njegovih -zaslug , ki si jih je pridobil s svojim pričevanjem v vele-izdajniškem procesu, in sicer na priporočilo generalnega štaba in dunajskega oficirskega častnega seda. Ali je po>tal še kdo drugi v avstrijski vojski oficir brez potrebne kvalifikacije razen Nastiča? Dvomimo. Nagrada noter i onega vehuna. Muslimanski veleposestniki. SARAJEVO. 18. Tu se je vršila skupščina muslimanskih veleposestnikov. Govorniki razpravljali o agranem vprašanju v zmisiu zaščite veleposestnikov. IZ RUSiJS. Rusija pošilja pojačenja proti Poljski. . VARŠAVA. 18. (S.j Neki radio iz Moskve pravi, da je bila ru^ka vojska povečana za !?D.C00 mož. Vsi so bili poslani kot pojačenja na poljsko fronto,. Bol;ševiške čete v Perziji. LONDON, 18. »Times« javljajo, da šo boljše viške čete prekoračile perzijsko mejo in vkorakale v Kstoro z namenom, da izženejo Angleže iz Perzije. Ruski ujetniki na Poljskem izpuščeni na svobodo? LONDON, 18. Times« objavljajo zanimive teda dokaj čudne vesti o poljskem postopanju z ruskimi ujetniki. Kakor piše list, so Poljaki zajeli kakih 30.000 lijetnikev. Vprašanje prehrane tolikega števila Jjudi so Poljaki rešili zelo enostavno: poslak so jih nazaj v Rusije. Vsak mož je dobil živeža za 10 dni, nekoliko tobaka in primeren protiboijševiški poduk, nakar so vseh teh 30.000 ljudi pustili v svobodo. Poljaki smatrajo namreč, da so ti ljudje že sit: vojne in da ne bodo tvorili za njih nikakršne nevarnosti. Rusi, ki imajo itak na razpolago zadosti ljudi in bi nikakor ne pogrešali zelo teh ujetnikov; pač pa bodo po poljskem mnenju zauesli ti ujetniki precej pro-tiboljševiškega duha v Rusijo. Će pa jih v Rusiji pošljejo zopet na fronto, se bodo — kakor smatrajo Poljaki — gotovo zopet vdali. Tako si je Poljska prihranila skrbi in troške za prehrano rij:kih ujetnikov. Poljaka ofenziva in angleška vlada. LONDON, 18. Poljska ofenziva, proti Rusiji je povzročila živahno polemiko med lordom Curzcnom in lordom Robertom Cecilom. ki je pisal ministru vnanjih stvari pismo, v katerem je obžaloval, da se ni angleška vlada sklicala na Zvezo narodov, da prepreči poljsko ofenzivo. To bi bila po njegovem mnenju dol- žnest angleške vlade, kej^ je Poljska prekinila milijone Nemcev, ki jih saintgermainska mi- t_________J- _i_____- —V?.. 4__• _ __.__||____* 11 ■ . _ l_ * _ t 1___I____X1 ■ brez povoda mirovna pogajanja z Rusijo V svojem odgovoru poudarja lord Cur2on, da angleška vlada ni nikakor pomagala poljske ofenzive, ki da je samo nadaljevanje vojne, katera traja že toliko časa. Vprašal je nadalje ali ni izjavil Trocki februarja in marca, ko so boljševiki začeli ofenzivo, da namerava uničiti poljsko vojsko in uvesti tudi na Poljsko sevjetsko vladavino, in ali se je bilo mogoče sklicevati na Zvezo narodov, da prepreči poljsko ofenzivo, ko boljševiki te Zveze ne priznavajo. Toda lord Robert Cecil je pobijal ! v svojem odgovoru ta izvajanja in d jI izraza svojemu presenečenju, da je minister vn^njih stvari objavil v listih izmenjana pisma, ki sta povsem privatnega značaja. Tudi Bonar Lav/ je izjavil v dolnji zbornici, j da angleška vlada ne podpira Poljske. Ivo so zavezniki sprejeli neodvisnost Pcljske — je izjavil Bcnnar Law — niso deločili števila polj-j ske vojske. Tudi ni čudno, da je angleška vla-I da prodela Poljski nekoliko municije, toda ' j druge : Lrani more zagotoviti, da ji ni dala v zadnjih časih nebene finančne ali druge pomoči. Poljska baje pripravljena za obnovitev mirovnih pogajanj z Rusijo. — Odesa ni padla? LONDON, 18. Poljska informativna komisija v Londonu javlja, da je izjavil ministrski predsednik Pflsudski 14. t. m., da -je poljska vlada pripravljena na obnovitev mirovnih pogajanj z Rusijo. Ker je sedanja poljska fronta neosvojiva, ic tudi pripravljena na pogajanja v kakem drugem mestu, ne v Borisovem, ki ni bil .po godu Rusom. : Daily Herald- obavlja včerajšnje rusko vojno poročilo, ki pravi, «ja so rdeče čete po zadnjem pohodu nahajajo kakih 10 milij severovzhodno od Kijeva, da so zasedle nekoliko vasi .v okolišu Čerkasija in da se borijo uspešno v krajih 10 milj pred Vaprjaiko. Iz dejstva, da se vrše še boji pri omenjenih dveh mestih, ki se nahajata na odeški železniški progi, sklepa list, da Odesa ni še padla. Angleški listi objavljajo p-otest angleških laburistov proti poljski ofenzivi, ki d^ podaljšuje vojno stanje ter povečuje Ležkcče pri prehrani in draginjo. BZ Reševanje italijanske vladne krize. RIM, 19. Pogajanja med strankami in pogovori Iincd s'ranknimi voditelji nadaljujejo. V ljudski stranki prihaja na površje struja, ki je za sodelovanje v morebitnem Niltijevera kabinetu. Po mestu so bila danes zasedena javna por.lopja; po u-licah krožijo oboroženi oddelki. Sodi se, da je to I zaradi tvga, ker se pričakujejo nacionalistične ma-j nifestacije za Keko in Dalmacijo. Na drugI sirani I se zopet sumi, da so ti varnostni ukrepi v zvezi z nekako militaristično zaroto, ki baje nana-cava poizkušati svojo moč ob priliki sestave nove vlade. , Militaristični stranki je zrastel greben tudi zaradi 1 tega, ker je vojni minister sprejet predlog generala Caviglie. da se ne bo kazenski postopalo proti vojakom, ki so odšli na Reko pred 6. majnika. Zaključek seje sveta Zveze narodov. RIM. 19. Svet Zveze narodov je imel danes ob 10 na Kampidoliju svojo drugo in zadnjo javno sejo. Predsedoval je Tittoni, ki je v dolgem govoru poročal o treh glavnik vprašanjih, o katerih 3C j* razpravljalo. Na političnem polju sc jc sklenilo, da bodo morate vse države, ki so zastopane v Zvezi narodov, predložiti vse sklenjene pogodbe Zvezi, ki jih bo objavila. Na gospodarskem polju jc svet sklepal o programu prihodnje finančne konference v Bruxellesu. Na socija'nem polju je dala Zveza narodov smeri mednarodni delovni u-stanovi, v kateri bodo zastopane kapitalistične in delavske vlade in h kateri so pristopile vse večje industrijalske in delavske družbe vseh glavnih držav. Govorili so nato zastopniki "nekaterih drugih držav, nakar sc je seja zaključila. Doslej jc zastopanih v Zvezi narodov 37 držav, in sicer: republika Argentina, Belgija, Bolivija, Brazilija. Britanija. Kanada, Avstralija. Južna A-merika, Nova Zelandija, Indija, Čile, Kolumbija, Ćehoslovaška. Danska, Francija. Grška. Guatemala, Italija, Japonska, Jugoslavija, Nizozemska, Norveška, Panama, Paraguai. Perzija, Peru. Poljska. Portugalska, Romunska. Salvador. Siarn, Španska, Švedska. Švica, Uruguai in Venezuela. Pojemanje stavke na Francoskem. PARIZ, 18. S.) Stavkujoči plinarji v Parizu in okolici so sklenili, da se povrnejo jutri na delo. Sindikat električarjev je dal svojim članom slično naredbo. Irska v plamenu. LONDON, 13. (S.) V Riverstonu pri Corku jc bilo zažgano danes zjutraj navsezgcfdaj sodišče potom eksplozije. Del listin je bil uničen .Tega čina sc je udeležilo okoli 50 mož. Madžarska vlada in podpis mirovne pogodbe. DUNAJ, IS. Kakor javlja Neue Frcie Pres-se«, pripravlja madžarska vlada proglas na deželo, v katerem bo pojasnila vzroke, ki jo silijo v sedanjih razmerah na podpis mirovne pogodbe. . Italijani, Nemci m Jugoslaveni. Predmet je na dnevnem redu. Polemika se niza na polemiko, razprava sledi razpravi, in vse kaže, da dnevni razgovori porastejo do cele literature. Zlasti pa o uredbi južne nemške Tirolske v italijanski državnosti. Pišejo italijanski listi, razpravljajo nen\ški — ti posebno žvahno — in bavimo se s predmetom seveda tudi mi. Saj gre za kožo in življenie tudi našega naroda na tem ozemlju. Te dni je prišel kolonjski »Resto del Car-lino< z razpravico, posebno značilno za italijansko razpoloženje napram bodočim neitali-janskim pripadjnikorn italijanske države. Ne more razumeti, kako da se poditiski možje in listi v Nemški Avstriji morejo toliko razvnemati radi bodoče usode južnotirolskih Nemcev. Ta daje neupravičeno tem bolj, ker se niti cd daleč toliko ne razvnemajo za nad tri rovna pogodba priključa k češkoslovaški republiki. Ta argument ne drži in mi mu absolutno ne priznavamo veljavnosti. Kajti iz dejstva, da se ;e kje dogodila krivica, se nc srno izvajati .zaključek, da se sme delati krivica tudi drugje; da torej krivica, ker se je dogodila na več straneh, postaja pravica! Kakor pravi že sloviti nemški pravoslcvec lhering: niti tisoč let krivice ne ustvarja pravice!! Mutatis mutandis: naj se je zgodila krivica tudi na tisoč straneh, nc ustvarja to še pravice na nobeni strani! Najmanje pa, ako naj sklicavanje na taka dejstva opraviči postopanje kakor je •odkiito napoveduje boloniski list cd strani ilialie napram bodočim državljanom neit-li-janske. narodnosti! Kajti v sedanji polemiki bolenjskega li?ta proti nemškim politikom in listom, ne gre več ra vprašanje, ali naj sc ju-žnctirclski Nemci priključijo Italiji ali ne — ker je taka priklcpitev zanj že dovršeno, ne odpravljivo dejstvo — marveč za vprašanje kuJv položaj naj sc določi tem Nemcem v njihovi novi državnosti, oziroma: koliko in kaj smejo zahtevati v varstvo in obrambo svojt narodnosti v novi državnopravni prip: r!nr>~K?f Čujmo sedaj, kako govori »Re^lo del Car-lincv v- tem pogledu. Piše: sedaj, ko je Italij. po tolikih stoletjih zanefla svoje znake dt Brennerja, so Nemci v strahu, da bi tisto pc ščico njihovih soplcmenjakov, ki so se že pod Avstrijo le s težavo ohranjevali, »italijanska rodbina« absorbirala! To bi bilo nekako isto. kar jc govcril nekega dne neki višji italijanski častnik nekomu inteligentnemu okoliškemu Slovencu: »V nekoliko letih boste morali pozabiti, da ste bili kedaj Slovenci!!« , Tako usodo je napovedoval oni višji ćastn'k našemu rodu na tem ozemlju in tako usodo mu napoveduje — četudi ne tako naravnost in bolj previdno in prikrito — tudi bolonjski list. Je to trditev, da ima »italijanska rodbina pravico, da posrka tisto »peščico Nemcev.*, in to pravico ji dajete — po naziranju italijanskega lista — dejstvi, da je to le -peščica <, in pa da tri milijone sudetskih Nemcev pripade češkoslovaški republiki. Kar se tiče peščice*, nam pravi naše razumevanje pojma pravice, da ta ostaja vedno ista, pa naj gre za manjše ali večje število tistih,- ki zahtevajo pravico! Kdor drugače tolmači, postavlja pojem pravice na glavo — da, zaniki ;e sploh pravico! Kar pa se tiče drugega naglaša-nja, je pač res, da jc češkoslovaška republika zahtevala priključitev onih Nemcev; ali istotako je ros, da jim ne odreka, marveč izrecno in slovesno pripoznava pravico do samosvojega narodnega življenja! Pripoznava torej prav iStO, kar bi hotel jvriv.otii oh-kim Ncmtm bo- lonjski list — odrekati! Potope naj se v italijanski rodbini !! In >Rcsto del Carlino je med resnejšimi italijanskimi listi, ki ima tupatam celo pogum, da govori italijanski javnosti kako resnico, če je tudi nekoliko grenka. Će torej na taki zeleni veji dozorevajo taka naziranja o pravici narodnih manjšin, česa mtm je šele pričakovati z drugih suhih vej italijanskega nacijonalizma in nerazsodnosti?! Kes je sicer, da je tudi Italija sprejela Wi!sonova načela in da je pritrdila osebno tudi načelu zaščite in varstvu r»a-rcd.mh odlomkov, ki utegnejo pripasti kaki drugorodni državi. Res je tudi, da je bdvši — in menda tudi bodoči — ?tal:jans'ki ministrski predsednik Nitti opetovano govoril slovesno besedo o spoštovanju čustev državljanov ne-italijanske narodnosti. Ali, izkustva tekom vojne in po vojni so nas izučila, kako je beseda le — beseda brez veljave in obveznosti; in kako so vsa lepa načela rabila le kot nekak okrasek, prikrivajoč resnične namene, ki so jih zasledovali mogotci s to vojno. Bolonjski list priznava to kar odkrito. Kaj pravi sedaj graška -Tagespost ? Ali nc vidi sedaj, «ia ni pokažala le nizkolnosti in podlosti mišljenja, ko je hotela na naši nesreči reševati bodočnost južno tirolski h svojih so-plemenjakov, marveč tudi najhujšo nespamet-nost ,ko je odbijala cd sebe prav tiste, ki bi bili zavezniki južnotirolskih Nemcev nr^li — pctc-pitvi v »italijanski družini ! Tudi zanje velja beseda onega italijanskega častnika, da bodo morali črez nekoliko let pozabiti, da so bili kedaj Nemci. Zato smemo glede tistega državnika, ki je obljublja! Tirolcem vse lepo in dobro, biti uverjeni, da smo prav blizu resnice, če pravimo, da jc bil le — rnanje iskren! Bodr že videli Nemci, kako bo, če bodo hoteli Bol-gradu izvajati posledice iz njih nizkotnega podlega in brezpametnega nastopa! T SREČKO BARTEL * Prsti sc krčijo in sc upirajo, kakor da nočejet napisati ljute vesti. Vedeli siuo, da jc pred meseci težko obolel. Bali smo sc za njegovo življenje. No, pozneje so prihajala poročila, da je nevarnost premagana. In res smo ga že nekoliko časa videvali, izprehajajočega se po ulicah. Trdno smo bili uverjeni, da se povrne zopet v slovensko družbo, .ki ji je bil vdan z na;idcalnej$o zvestobo in ljubeznijo: čil in zdrav, cvetočega in vedno veselega lica, kakor jc bil nekdaj in vedno do te/ke bolezni. Včeraj popoldne pa nam jc došla v uredništvo vest, da je Srečko Bartcl izdihnil, da ga ni veu med živimi. Ta vest nas jc zadela tako ljuto, da le z muko in duševnim naporom pišemo tc vrstice. Le starejši, ki so sodoživljali prejšnje čase, ki so videli in vedeli, kaj je bil pokojnik za slovensko življenje in snovanje v Trstu, zlasti pa za naie gospodarsko in socijalno življenje, morejo razumeti to našo bol. Ni jc bilo prireditve, ni ga bilo snovanja, da ne bi bil Bartel vršil poleg svojo dolžnosti. Posebno %na dveh poljih je pokojnik sodeloval z vnemo vročega slovenskega srca. Bil j« soustanovitelj raznih gospodarskih naprav, večleten vzoren predsednik naše posojilnice in hranilnice. Istovrsten sotrudnik je b*il na polju pevskega in glasbenega snovanja v našem mestu. Najduicv* EDINOST« štev. 119. taejJega ljubitelja ni naša pesem na tem o-gornjih Braccojevifc dramatičnih del in siccr dra- zcmlju. Sam izvrsten pevec, s krasnim b.»rirnine v vrednosti 600 Ur. v,n. isti .Piccolo- ,c: včcrai kar zamolčal to'in vr-, _ y stari prcsti ,uki in sicer v hangar5u št 24, tel nadalje kelo svojih - žel,a! — Na, ob te, pri- i zasaćlli nekcga Riharda D., ko je ravno hotel liki omenimo le, da ,e .Piccolo« le dni iznenadd odnesti cn kos bI?ga za eblckc. Spravili so ga pod svej svet s senzacijo, da pokoini cesar rrau Josip ^ kjju^ ni umrl naravne smrti marveč da se je - obesil?!; Titvina Tojaikc obleke v skIab g vojakov in 9 staniu, da bi se n- bil moRel obesiti, tud, če bi se \li%iov, pri obravnavi ored tukai^niim bil hotel. diočem, so bil: skoro vsi civilisti oproščeni, in Lfubercn dr. Turne do slovenskega delavstva. sicer A,ojz Sante pranc Stopar. Karel Hočevar, Pre j tli smo: Dr. Turna je priredil dne 12. junija Kristijan Stopir, Alojz Kravos, Franc Tcrčon in 1*) 19. prc-davanie v Sv. Križu pr: Trstu, \ lem pre- Karej Rustja davanju sc jc sicer zavzemal za socijalizem. ali „ , - . . . ..... ,r. .... , . , . . . . , . .. i. Med orožniki tn civilisti. V cera, ,e t-el neki oroz- končal je z izjavo, da je cvet socijahzmn — ko- , d , , j , nik v ulico S. Maurizio preiskat neko hiso. muntzem. Po predavanju pa mu je nekdo v ;-a*eb-: _ _ , .r , .. . . , ■ i i i L l xl l j i i Tu mu ic začelo na vso moc žvižgati pet mlade-nrm razgovoru omenjal, koliko kraških delavcev ; . ' . . • um -x t • i- nas v gospodarskem, političnem in narodnem po- pa so mu bili prišli na pomoč na kolesih drugi I., ;>uiuib:tviu «1» uaiuum.ui pu- i ... . . -i - t i • • . ■ . , .. i. .. , , r^ . , ,. j t ii- u i stine orožniki. 1 edaj so jo r-zvizgaci« popihan, ali gledu. Da ate videli dr. fumo. kako jc z nekako ..... , ... • ^ i - *< « srditostjo zarnabnil z rok,.: ^Tega »a ne! Me«i j« i bll,Vecndi|r P"'*1' 1C 51"r Je 1o nekl MurCel slovenski delavec istotoliko vreden k-Jcor kak j Je2ck " ul S' Maurizio. Kalabrei. Mi n« bomo delali sporov. Če hočejo Kdo go je r«ad, ni hotel povedati neki Rudolf slovenski delavci delati za isto ce*o kot Kalabreži Koren, ki si je prišel v bolnišnico zdravit rano na — prav; U ne, naj si polagajo z Jugoslavijo!!« j levem laktu. Ranili po ga z nožem. Najbrže gre Kaj pravijo slovenski delavci k temu najnovejšemu i za kak prelep radi žensk. programu dr. Turne: slovenski delavec poidi s; Roparski napad. Neki Gabrijel Spadaro jc čakal predsnočnjim okoli 1 ure vlak na glavni postaji. Ker mu je bil dolg čas. se ie 5el malo sprehajat izven postaje. Na Irgu Liberta pa sta ga aa-padla dva človeka z namenom, da ga oropata. programu dr. 1 ume: slovenski delavec poid svoje zemlje s trebuhom za kruhom, da bo mogel tu živeli tujinec! Oziroma: če pa že hečeč, ti slovenski delavec tu ostati se moraš pokoriti volji tujtnea! Res! Delavcem se obljubljajo komunistiška nebesa, življenja pa naj bi naš delavec iskal dru- j Spadaro je začel klicati na pomoč, in orožniki so gje! Z drugo besedo: naš narod naj bi s svojim , zares takoj pritekli. Oba roparja sta bila aretirana, l^lniin življenjem plačeval treske dr. Turaovega! To sla neki Andrej Sandro in Jurij Zorzet. komunizma! j ^ —|ff| Izplačevanje pokojnin uslužbencem južne želez- Dv^lSla niče za uesec laaj 1920. — Pokojnine, vzgojeval-j nine. vzdrževalnine, podpore in druga takšna iz- i plačila osebam, ki stanujejo v Trstu, ki so rojene in pristojne na zasedenem ozemlju ali ki si imajo K nedeljski prireditvi pevskega društva --Zvon« na Opčinah nam piše pipčar: Porajajoča sc po* mlad je prinesla tudi našemu ljudstvu novo fivlje- . . . . , . j. i nje. Otreslo sc ie potrtosti in obupavanja lanjskega na podtagi saintgcrmamske mirovne pogodbe prii- , . , , ' ; . r . ... .. .. .. , j - i k u j i »o predlanjskcga leta, otreslo sc ie pa tudi one vico izbrati italijansko državljanstvo, se bodo ob-1 r . . . ^ , . . . , ...... ,. , , t i razuzdanosti, ki gre pred pogubo m so mu jo tako računavalc in izclaccvaie v lirah al pari; upoke-! .. . . ' *. . . . r * ^ , . . , . . . „ - -u Z ■ ! radi nann|ali nasi juzni sosedje. Danes se zonet jencem pa. ki ne izpolnjujejo gorirt-cenih pogojev,, . .. .„ .. , D . , j in« i i - 1 vrača k svojim preisnj.m zabavam, rnmorec je se bo izplačalo po razmenu od ASi%. Izplačevanje . - • . . . -i • , ... . , - . » i o« - vesele naravi in se rad pozabava v veseli družbi, se bo vrstlo v nastopnem redu: v četrtek maja . „ . . . ,. , T , . . , . v x t it -ID- u ± Posebno iskreno pa ln«bi svojo pesem, za katero crke A—K. v petek 21. maja L—r in v soboto1 . , . ' ., , , . , , . , Borzna porotila. Tečaji: V Trstu, -dne 19. aiaija 1920. Jadranska banka 575— 595 Assicuraricw>i Generali 15000—15200 Cosulieh 738— 742 Daln.atia 455— 465 Gerolimich 2950— 3000 Libera Triestina 1370— 1380 Uoyd 2400— 2500 I.U£sino 3200— 3250 Martinolicli 520— 530 Oceania 605— 615 Premuda 765 775 Tripcovich 765— 770 Anipclca 720 730 Cement DalmaKa 410— 420 Ccmen Spalalo 465— 475 Krka 648— 652 Čistilnica riža 265— 275 Trža-ški J'raniway 225— 233 Tuja valuta na tržaškem trgu: V Trstu, dne 19. maja 1920. Neprepečatene krone 5 25— 8,— avstrijsko - nemške krone S. 25- 8.60 čehosiovaške kroas 34.- 35.— dinarji 56.- 58.— levi 36. 36.50 43. 44.50 dUarji 18.75— 19.25 francoski Iranki 140.-145 — švicarski franki 355.-365.— angleški lun ti, pftpiinatl 75.- 77.— rublji 29. 30.50 napoleoni 76. 78. angleški funti, z ir-' 96. 100. TRŽAŠKA POSOJILNiCA IN HRANILNICA naznanja, da je danes popoldne preminul gospod Srečko Bartel njen dolgoletni, velezaslužni predsednik. Njegovo delovanje mu zagotavlja trajen hvaležen spomin. TRST, 19. inajnika 1920. --T*™ . P1H0, zistarnica-urarnica ii-v iž5SBK£3ati8L « • •• Trst« Corso II ev. 15 Kupujem srebrne krona in goldinarje po najy8š|ih cenah 4 sobe^ hIev> zemlji*če> 8e zame. IlfJIfflFijlJlJatn, registrovana zadrega z neomejeno zavezo vabi svoje člane na Pojanu aH Sv. Ivanu. Pojasnila na tr&n?M postaji Općina co 1. popoldne. Švicarski Lečaji. ŽENEVA. 17. (S.) Ilal. lira 27.50; nemška marka 11.77 34; avstr. krona st. 2.10, n. 2.74' = ; angh funt 21.71; franc. frank 35.75; amer. dolar 5.67s/#. NALI ©dLilSi 22. maja Q—2. Prejemniki se opozarjajo, naj pri- sti članov cb določeni uri, se bo vršil isti občni zbor; v zmislu § 35 zadruznih pravil z istim dnev-nim redom pol tire kasneje. niii mm Zobozdravnik dr. E. CLGHFERG — in — (Iogim StsnSio Per tmt Trst, trg GoSdoni t\w. U, II. najstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. ' Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki računskem. , _ . ... , T , , ,, r. . . . jj i i pt> dezei!, povsod z naiveciim uspehom. I udi o- t -- oddelku nn^rčnegn ravnateljstva oddelek za po-j pensjtQ dru^lvo Zvon. ri holdo »oslatL Nedelj-' DIVAN, skoraj nov. z galerijo in blazino, pripra- kojnine. riazzetta Lhiesa hvantfehca st. 2. lil. n. ; , . - i t j »i . j- * i- j- p_„ / . , o u . ■ , u • ska prireditev »ie ravTio pokazala, da je zopet na; ven tud: za posteljo, se proda radi sekt-ve. l^c- soba 131 od 8 30 do 1230. Pobotnicam je treba nri-: ........ D . , . j Z i i • • ii- - v,ti„, .^^^InL- .. . , . j . nekdanji višini. Eodi takoj omenjeno, da gre tu i kupovalo izključeni. Naslov pove ms. oGaeleK !otiti. kakor ze zahteva (Incaj, uradno potrculo o " ' . r__, __ j- < — .. .. . , . j j . . , i pac mnogo zaslug g. btipe rerlugi, veščemu vodi-; življenju, o prebivanju, o vdovskem stanu ir, kc ^ .. „ ** . . , ... « „ . . . j • ' . v . . 1-1 J • I- teltu -Zvona-t se iz prejšnjin let, ki tudi seda; ni' $re za vzgoiev?/i:ne, tudi polrono, da so prejemniki: r zares nepreskrbljeni. Zraven tega se bo morala 5 Edinosti- 676 IZ«, « ^d^^lSUItniU*. V.S&1 iiaiijanske^a ie.ika sc išče prejšnjega utleda. Nastopila sta moški in mešani " «'"lh'"> dr,,amo, »I,ca Colofina stcx. 2. ,ra- dokazati pravica prcjemaiua (cdlok o upokojitvi ' : " . " . * r» -s ____ la 2. i , - i i T- zbor m sicer povsem častno. Društvo ima dobre ta itd.) Po uir.ine se ne bodo vrocevale diu^im ose- ... , r . . . , . , , * ■ .1«-— ■ ■ -——____— bam. ako ne bodo imele legaliziranega ^trdila. in P<>^bno /enski /bor razpolaga dobrimi j yiLA IN GOSPODARSKO POSLOPJE, I0.U00 m- BR. NRACEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vittorio Emanuele 111. 24,1. sprejema od 9*12 i n od 55-13. Brczbolcstno izdiranje zob, zlate krone, zlnti mostovi bre/. neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem .o ne noao iinele ...__________,___________. ... .. . Obračunavanje ,n izplačevanje istih prejemkov ti-j sofr:'ni/cscm blejskemu jezeru. ,« posebno u- obdelanega z.rJ-ISČa, v Trfiču. se proda za Mšilo na isti I S*'*1*- Po pC ,U }C diamat*cm od$fek lv-irko-l 160.000 lir. Trcmmer, al. Giulia št 32,. IV. nad-1 I vseskozi dobro in. poudarjamo, vseskozi dostojno.; j,!ronje. 67 Poleji poročnika je zlasti uleta-, ki je umela zliti' ZOBOZDRAVNIKI KABINET VILJEM TUSCHER ulica XXX. oktobra št. 13 ostane zaprt do 5. jumja. «tim, ki stanujejo na debeli, se b način pri pristojnih davkarijah. Dramahiao društvo v Trsiu je- iucIj pretekle ^^^^^^^^^^^ « . -i u-i . . . j - i - • i , ,, - t v svoio ulogo veliko originalnosti, zela obno po- sebote svo) redni občni zbor. Izvoijsm otikr se ie , . . . . • , ; i j » -« A , - a « iii • hvale. Le oa* na—a< namesto >nc« naj se ne rabi sestavil t: predsednik dr. Josip Avfncletto.! ... . ,-• . v . i • . j- i i- i ... , c -i \i i i . - i i » ntli v šaljivem tonu. ISastopil je lidi domači orke-podpredsedaik dr. breeko Auknlctič. tajnik di. • . . . , . . , ; v , . . i • .. , - r i 'itt.r. ki sc lepo razvija m ie igral par tocei; prav \ Icr \o%k. intendant ivan \oo:>. blatfainik Jo>ko . „ / . . , . , , , , ' o , ., ji . , Drimcrno. Dobro uspelo prireditev je obiskalo po- BraJcž, gospodar l wn Fomkvar. odborniki: dr. : , _ ^ ... , . .. . r ,. „ . t - r.-u---- • i o leg domačega občinstva mnogo posetmkov iz bbz- Joahim P a že m. Jože Kibicic m Ivo bersic. n^- ™ , .. , . . T . v 7 .. ... * , t- i-i r v -i- v«i- j me okolice in rekaj iz Irsla. \ rli »Zvonaši* so mestniki: Kari Kovacič prof \ a?ihj Mirk m dr. ' , ... , ....... . . . ' * . j .. x r c. - c ; lahko zadovoljni z uspehom. Veljaj jim prisrccn: Juro Vesel, preglednika Nicefor Slcpart.c in hrar. . ' . \ ■ . , " . * , . J . „„ ' Naprej! vztrajno in pogumno, po pravi poti! V en t urnu. — V kratkem bomo pocali ual>ie po- K ' . ® ... . . ročilo o občaem zboru. Lokala Vilenica. Opozarja se občinstvo da ,c Gostovanje članov triaAke^« slovenskega ćieda- »ei^nski komisari»al prepovedal veselico v lokav- PRODA SE takoj l&ča pod vodstvcaj režiserja g. Emila Kr^. -! ^ se * vršiti na b.nkoilni ponc- št. 307. Na binkoštno nedeljo. 23. t. m. točno ob 19^30, j Toliko v znanje vsem Tržaianom, ki so se ; _ bodo gostovali tržaiki slovenski igralci v ^ledaH-j pripravljali na veselico. SPLETNEGA URARSKEGA POMOČNIKA sprej-j racm takoj pod u£odni:ni poboji. Anion Vadnjal, jg£| urar, Ajdovščiina. 4004; BJj.mm DVA PISARJA — mladi moči — se sprejmeia v t fiSl^M fi J pisarno na deželi pioti mesečni plači 30C 'ir, o^irocua hrano in stanovanje ter mesečno 180 lir. Zahteva se lična pisava in vsaj par -razredov srednje ali slovenske Lrgovske šole. Nalov po.e inseratni oddelek tdinosti-. 4003 dvonadstropna v Beijaku, nasproti držav, kolodvora, z . _ dobroidočo ie>tavraci]o, se- i s g zidana v 1. 1913. se proda. J Pojasnila caj • KeršiC-, Ljub-rij Ijjaa, Gosposvetska cesta 4.j| hiš \rtoin. Scala Santa se priredi z v nedelj«. 23. tnainiko, u vasi Habniče (Raia). Svira godba iz Prosek?. šili dvorani Narodnega doma pri Sv. Ivann. Upri- Na binkoštno nedeljo priredi mladina v Velikih j zorJi bodo učinkovito in globoko socijalno Brac- j Zabijah veliko narodno veselico. Tz prijaznosti bodo j cojero - dramo »iJon Pietro Caruso velezafcavno veseloigro EJtu Po kenčani predstavi bo preskrbljen roačo zabavo in ples. — Na binkoštni ponedeljek, i sporedu j« i^ra v dveh deianjib » Anarhist«; burka: 24. t. m.. t»čao ob-17 bodo gostovali tržaški slo- j »Vedež~ in šaljiv prizor: >Tihotapci-. Začetek vc-veaski igralci na Prošeku in sicer v novi gledali- selice ob 16 in pol. Prireditev se bo vršila na ob-tki dveraoi aa KMt0Tchk UvrizoriM bodo šira«a gr«)«kem dvorišču. Po veselici sc bo prvič BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj ali po dogovoru, dobra plića. Roškar. brivec. Ilirska ^ obilni udeležbi vabi Bistrica. 4001 ruso« ter njegovo • sodelovala razr? pevska in tamburaška društva. VSAKOVRSTNE irečc kupuje G. Margon, ulica izmed poilcnih«. j kakor pevsko društvo iz Črnič. Sela. Brji, Sv. j Tcrre bia n ca 13. zaloga Vreč. 613 Ifeno za prosto do-; križa, tamburaško druitvo iz Dobravelj in dr. Na,... ■■ ... .1 ... ....... 1 ... «. nn.mn ul Campunile 19 Bog>U zaloga vsah potrebščin. Mch2u:čc. di Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0)0000 Kel^rad, Celje, Dubrovnik. Dunij. Koior, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zajjrcb Obavlja \sc v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vrlojo na hranilne knjižico ter Jih obrest..; »• 3' zn/„, a v baneogiro prometn po a /,. Vloge, ki sc imajo dvigniti sarr.o proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Caisa di Risparmlo, ui. 5. Nicalo Telefon : štev. 1403, 1791, 'J676 — Biig&iu posluje od 8JM2.3U io ii H.3MS —