192
Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo.
Vaše govorjenje bodi prijetno in ne neslano. Kol. i, 0.
Preden j, dragi Slovenci! od vas zopet za eno leto slovo vzamem, vam moram prošnjo razodefi, ktera mi je že dolgo pri sercu ; prosim tedej dobrovoljno poslušanje.
Mi živimo današnji dan v omikanih ali izobraženih časih, spodobi se tedej, de smo otesani in pri-lični v djanji in v besedah. Listovgnoj je dobra stvar za njive in senožeti, pa gen)a in sirova beseda za mesečni primek. Vsaka reč ima svoj kraj in svoj čas. Nimam sicer tanjkiga gospodičniga občutljeja, pa vunder vselej mi grozno zasnierdi, kadar me kdo Listovgnoj imenuje. Kako gerdo je slišati, če kdo pravi: „v Listovgnoj pade praznik Vsi h Svetnikov" — ali pa: w5. dan Listovgnoja so gospod J. še le novo mašo peli. zato ker « o bili c e 1i m e s e c K o z o p e r s k a b o l n i, i. t. d. Tudi moj prednik in tovarš se je že dostikrat proti meni pritožil, de ga Slovenci Kozopersk imenujejo, tode ker je mlajši od mene, me je nagovoril, de bi se jez zanj oglasil. Njemu, ki s polnimi rokami ljudem hrame in kleti polni, so dali stari Slovenci nespodobno ime Kozopersk!! O nehvaležniki ! To samo priča, de so vaši stari dostikrat le tje v en dan besede kovali. Na dobroto polnih hramov in klet so pozabili in so le mislili
na perskanje koz! Nespodobne misli!! Zgodovinske bukve tudi nikjer ne govore, de bi bilo starim Sloven-cam perskanje koz več dobička prineslo, ko drugi pridelki, ktere jim ta mesec daruje , zatorej tudi ne gre misliti, de bi bili stari Slovenci v posvečenje koz to ime izvolili. — Ravno tako je tudi moj primek Listovgnoj, ki so ga meni dali, že v pomembi napek. Kadar jez nastopim, pada listje z dreves, in natora se perpravlja za zimsko spanje, tedej je Listopad moje pravo ime, ne pa Listovgnoj, zakaj padanje listja z dreves še ni gnoj.
Vaši sosedje   na liro vaški ni   in  Dalmatinskim me sploh ,.Studenu imenujejo:
„Studenomu odtuda je ime, Jer studeno  on izdaje vrime"
tudi to ime Yni ni prav po volji, ker jez nisim v redu zimskih meseov; mojiga prednika — vašiga Kozopersk a— pa imenujejo Listopad. akoravno takrat še listje od dreves odpadlo ni. Znabiti je njih podnebje nekoliko razločno od vašiga, zatorej jim njih imena za zlo vzeti ne morem.
Slovenci! jenjajte me prihodnjič z nespodobnim in napenim imenam žaliti: imenujte me Listopad, kar sim v resnici, in kar ne žali ušes omikaniga človeka! S to prošnjo od vas slovo vzamem in vam vse dobro vošim, dokler me vertenje sveta zopet k vam ne pernese.
Ponižni sluga Listopad.