PR. STANE RAPE: Podmladek »Rdečega križa". (Nadalievanje). »P. R. K.« smatram za izvenšolsko organizacijo, ki ie vtaknila pomotoma svoje prste v vzgojitelievo delo med šolskim poukom, odnosno sploh v njegovo šolsko poslovanje. Kar mi je bilo ravno zaradi tega mojega naziranja nejasno, so mi odkrila izvajanja na zadnjem sestanku, kjer se je povdarjalo, da ie podmladek prenesel svoje delovanje na torišče šoloobvezne mladine zato, ker ie bilo to najlažje izvedljivo in je obetalo največ uspeha. Tu jc sedaj ono jedro iz kojega je klilo nasprostvo in mržnja proti društvu s strani učiteljstva. Pravilno so namreč mnogi zastopniki učiteljstva povdarjali, da ono, kar predpisuje organizacija »P. R. K.« že zdavnaj vsi našl vzgojltelji, ki gredo vzporedno z zahtevami časa, tudi vrše,* da je tedaj njega nastop v naših šolah odve2 in, da se določno izraztm, prepozen! Naenkrat mi ie bilo seda} jasno ono, po čemer sem se zastonj izpraševal, namreč: s kako pravico in zakaj se vsiljuje »P. R. K.« ravno šolam, a ne zastavlja svojih sll in sposobnosti tam, kjer hi jih bilo mogoče res plodonosno porabiti in izrabiti. Organizacija, ki je v svojem jedru idealno zamišliena, ee izvzamemo par amerikanizmov, ki ne sodijo za naše razmere, je naslonila svoje delovanie tam, kjer ga je najmanj treba, * Načrt za moralno vzgojno vplivanje sein izdal in ga preizkusil v osnovni šoli. Dasi se morda zdi mnogim med nami te vrste postopanja novo, moram odločno izjaviti, da jele konkretneje povdarjcna tista plat, ki jo je teorija že zdavnaj stavljala v isti red s poukom in, da tvori bistven del vzgajanja sploh. Ne gre tedaj dopuščati, da to panogo uvaja v šolo šele »P- R- K.«, ker mi na ta način ne le, da profaniramo svoje vzgojne institucije, ampak označimo naše šole celo službeno za učilnlce, ki so šele po posredovanju popolnoma nepoklicanega faktorja postale — vzgojevalnice. Kako neločljivo je vezan pouk z vzgojevanjem v modernem zavodu bo prav kmalu občuiil vsak, kdir v solski sobi ne orp* iz mrtvih učbenikov, atnpak zajema iz strokovnega življenja, pustila pa je v nemar svojo glavno nalogo, prijeti tam, kjer nihče ne gradi, nihče ne svetuje, ampak le podirajo in uničujejo izrodki vsakdanjega življenja. Sedaj upam nam je postalo jasno, kie treba, da zasadi svojo lopato »P. R- K.« Obrniti se mora do dece iz predšolske dobe, ki se deloma zbira v otroških vrtcih in pa do šoliodraslih otrok, ki so po največ prepuščeni samlm subi in le izjemoma morda podpirani od dobrih ljudi. Posebno poslednji bodo nudili hvaležni materijal požrtvovalnemu delu križarskih organizatorjev, ki sedai seveda ne bodo smeli več iz bojazni pred trudom natovoriti dela tuji organizaciii. In še nekai! Z organiziranjem dece v šoll je vedno velik križ. Navadno prevzame vodstvo takih društev vzgoiitelj sam v svoje roke, kar se je tudi v tem slučaju zgodilo, s tem pa že a priori pokoplje vsak uspeh. Ne smemo namreč pozabiti dejstva, da uspeva in cvete samo tista organizacija, ki ie vzklila iz potrebe članov, ki jo predstavijajo! Tudi pri otrocih nam ie tedaj računiti na to dejstvo ln uverjeni smo lahko, da bo organizacija tudl tu uspela le tedaj, če si jo mladina zgradi brez sodelovanja odraslih, če ii udahne idejo, ki se ie porodila iz njenega srca. Organlzacija, ki jo odrasli osnujejo za mladino je kakor slabotno novorojeno dete, kl ob prve« prehladu izdihne. (Konec. prlh.)