Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa »a vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskiii delavcev v Ameriki. ilse largest Slovenian Daily bi the United States, Isicced every day except Sunday« And legal Holidays, 75,000 Headers. TELEFON: CORTLANDT 2876.__Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y„ nnder the Act of Congress of March 3, 1879._TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 210 — ŠTEV. 219. __NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 18, 1923. — TOREK, 18. SEPTEMBRA, 1923.__VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. NAPETOST MED SRBIJO IN BOLGARSKO Belgrajska vlada je poslala Bolgarski ultimatum. — Bolgarska na jbrže ne bo ugodila srbskim zahtevam. — Na tihem se je baje sporazumela z Italijo. — Francija in Anglija si prizadevata ohraniti m r. — Srbske divizije koncentrirane ob bolgarski meji. Pariz, Frain-ija. 17. s«-pteiiibin. — Sem so dospela z lin!kana jak«» vznemirjaj«* a jtoročila. Med J iiv«-slavijo in Bolgarsko proti izbruhniti nova m Francoska vlada j«- stopila v stik z Veliko Brita- nijo. OIh> velesili vs»« načine prizadvvata vzdržati mir. .lum iavija .je k- uccntriiala na bolgarski meji tri divizije vojaštva. \ poschiif« noti, ki ji- podobna ultimatu, je Belgrad poročil Sofiji, da mora e že dalj časa pripravlja. da I »i se na ta ali oni način maščevala nad Srbijo. Zadnja revolucija na Bolgarskem, v kateri je bil ubit Ktambohjski, se je v prvi visi i vršila zastra litega, ker so se hoteli Bolgari iznebiti stranke, ki je iskala poj^lne^a sporazuma z Jugoslavijo. Možje, ki so sedaj na krmilu države, bodo izkoristili 1 rvo priliko, da zadobi Bolgarska nazaj ozemlje, ki ^a je lZjurubila v svetovni vojni. lo ujilmvfa) moenju j.- napočila ta ogodna prilika sedaj. ko . <\. 17. septembra. — Jugoslovanska1 vfula je i z roe da jugoslovanskemu poslaniku v Sofiji oster l^otj_k«>rieeiiTrai-iji srbskega vojaštva na liieji. NOVI POSLANIK ZA BELGIJO. [ Berlin, X.ii 17 -. pteinhra.' >.V tiAki ir;of Harry Hosier. ki m-mm J j že dalj ra>a v Ameriki, iMi |K»/yati domov Nemška vlada l*» bo najbrž«* imenovala za svojp-«r» jKHslauika v l*H*ijl. TUDI MARCONI JE ZAŠEL MED FAfilSTE. Milan, Italija. 17. septembra. — lxtiaj«'tte!j brezžičnega brzojava. senator Marconi, je bil sprejet \ laii^tovska stransko. Za sprejem je prosil sam. VROČINA V 8AN FRANC ISCU San Franciaco, C«l„ 17. »ept. — /e dolgo ni bilo v tem easu tukaj take vročine kot je zavladala vee raj. # \ z^mlnjih itrab je karal toplomer so Ktopinj. ABDUL HAMIDOV SIN RANJEN. Carigrad, Turčija. 17. st>-"-Prine Abdul Raehim. najmlajši sin pokojnega sultana Abdula Ha-mida. je i*i 1 včeraj težko ranjen. Zadela pa je kmjrla iz revolvtuia. Napadalen losflaj še ni- > r,:»»gli ugotoviti, ker j,* strelja! ir. le. RUSUA IMA V2LIK0 JI2IOLI-N0 ZLATA. Moskva, Rusija. lo. ve:.t "ni ra. Poglaviten namen raznih n- vk i h misij bi! pr-nriert" s *. če ima rr ska državna b.nvk i v iv-s-niei zlate rezerva Hi ee jih r.iraa. Raneni ravnat- Ij J.» p. ijal uenu-sarje v bain'no ..'.iiiv- >. kjer ; je za osemindevetdeset miiij nov zlatih rublje v zlata. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU •e potom nate banko isrriiijejo aace^jiro, hitro Is po niaklh MBtk: Tin) m Ml« nato mm riiiilu Jugoslavija: BazpoftUJ« na ndn> poŠt« ic UpUčoJe "Kr. pofttnl fekornl «rmd" bi "Jadrmuska tnuka'* v LJobU&nt Zagrebu. Beogradu. Kranja. Celja. Mariboru. l>utrovaiko. Splitu. SaraJeTU aU drugod, kjer je paC sa hitra (■plačilo najugodneje 1C00 Din. .. $11.90 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.60 .. K 8,000 6000 Din. .. $58.50 .. K 20,000 M nakaxfiyi, ki snafta)* manj ko« an tiao« atnarjav raftunlma poaabal m M (tatov u pottntn« In aru«* atretka. Italija in jaiodono osamijo: ftaspoHlja na ndaj« poAu la lapUčnj« -Jadranaka banka" r Tftata. Opatiji ta Eadrm. 200 lir ................$ 9.80 300 lir ................$14.40 500 lir ................$23.50 1000 lir ................$46.00 Pr« nakazttlti, kt tniiij« manj it M lir rafeinlma imiij aa tt nana aa poatnln« in «rua« atr«ftka. la MUJatv«. U »reaccaje nwk pe* tUml M« aH »a ličili Br dovaljajoM pa »»KrimU f p«M iHMt Vredno« dinarjem In Uram aedaj nI stalna, menja te reCkrat la mmptt-fakovano; ta fa«* raaloca nam nI mocoCe podati aatanCna cena mapnj. EaAiname no tml onega dne. ko aam doapa poalanl denar w roka* \zp\*H) w aaa^eWrfh dolarjih glejte »&4i■ adaa a Um »ata. Dmiar aam ja poalati najbolja pa Unmade licmay OnW aH m Mae Tort Bask Draft FRANK SAKSER STATE BANK «S Oortlaotft Btroot Now Torte, H. T. Otamto aastopnSftro Jadranska Banko. Slika nam kaže dva izmel .levetih ;;raeriških rtiŠileev. ki v | ne; roilirn » m o. »le in silnega valovja razbili < l> skalah Ilomla p^tinsrilcniilevet milj se ven»zapa i<-«iic;t japonskega p.;!re-«a. PAMETNA ODREDBA ;: ITALIJANSKE VLADE Mussolini je postavil Reki dikla- ; torja, dn bi prekrižal načrt31 D'Annunzijcvih pristašev, ki so; hoteli zasesti pristanišča Baroš, Delto in Sušak. Rim, Italija. 17. septembra. — Italijanska vl« »stavila Kt»-ki vojaškt £r:i van-skih rokah'. I)'Annunzijeve pristaše silno jezi, ker pogajanja zastran R*'ke iihnI Jugoslavijo in Italijo jako /.»vlaeujejo končno rešitev. Ministrski predsednik Mussolini je odločno posvaril kapitana Ca-loscia. organizatorja I>*Annunzije-ve intelektualne unije, naj se vzdr-;:i vseh detnonstraeij. Kljub temu so se pa nadaljevali' priprave za splošno revolto. Profesor Depoli, pod predsednik reške ustavotvorne skupščine, ;n<>r«l resitrnirati vsleevski zbor. V Ameriki bedo priredili pevci več koncertov. NAZDRAVLJANJE VALESKE-Mtl PRINCU. Ko je dospel sem valeški princ, | mu je priredilo prebivalstvo nav-j dušen sprejem. Princ je šel s po-I staje na glavno ulieo čisto sam j brez običajnega spremstva detektivov in stražnikov. EVROPEJCI HODUO V AMERIKO ŠTUDIRAT. Washington. T>. C.. 17. sept. — Sem so dospeli zastopniki 13 evropskih in 4 južno-ameriških držav. V Ameriki bodo študirali I zdravstvene razmere. Koncem te-j ga tedna se bodo razdelili v dve ; skupini, ki bosta obiskali vsa ve-;ja ameriška mesta, j Zastopane so naslednje dežele: j Francija. Anglija. Italija. Rusija, j Poljska. Holandija, Belgija. Span-j «ka. Gr^ka, Jugoslavija. Nemčija, j Aviea. Norveška Chile, Brazilija. •Mexieo, Salvador. SPANSKI RADIKALG! SO Pi]D KLJUČEM Novo fasistovsko gibanje je v pr-! vi vrsti naperjeno proti komunistom in boljševikena. — Novo ministrstvo zapriseženo. _ Izgon radikale e v. Barcelona, Španija. 17. s pt. — £adnje o 1»11 i aretirani vsi p.>-prlavitni votlitelji k .muni-tičneua ! in boljševiškega gibanja na Španskem. Lahko se reec. da je. vsa komunistična agitacija v kaii zatrta. General Primo Rivera je absoluten diktator Španske. GRŠKO BRODOVJE BO |; POČASTILO ITALIJO/ V sredo bc Grška ugodila Mussoli-! 1 J mjevi zahtevi. — Italijansko' tredovjo bo priplulo v grško i pristmišče. — Maša 2adušni-ca v katoliški katedrali. - i Trrr.rto, 1 al:.:a. 1,. septembra. ■Grška s,- bo j>»kl- nila jutri Italiji ' Ter ji i/.kazfda zahtevan > č:ist. Italijanski mornariški švadron ^ i je o iplul tlanes iz tukajšnjega pri- stiinišea t »'r se b> sestri pred pr- j' škirn pristaniše.on Phalaronom z' • ! nek' l'ri.n»os!iu in angleško kri-j'* žarko. j YoyeIju-je admiral Solari. j Tekom pozdravljanja bodo vi-hrale raz grške ladje italijanske ! zastave. Zatem se bo vršila v atenski ka- ; toliški katedrali zadušnica za usmr čene italijanske mejne komisarje. Maše se bodo udeležili vsi člani •rrške vlade. V četrtek bodo prepeljali trupla umorjenih v Italijo ter jih pokopali z vsemi slovesnostmi. JUTRI BO PREMOGARSKI ŠTRAJK DEFINITIVNO ZAKLJUČEN. __J Scranton, Pa.. 17. septembra. — ' V sredo se bodo kopači trdega nremojra vrnili na delo. Zastopniki premogarjev treh o-krajev so soglasno odobrili Pin--hotove predloge. Predsednik I'nited Mine Workers je navdušeno hvalil nr^vo jw>-gmlbo ter povdarjal. da zaenkrat' ni bilo mogoče ničesar boljšega loseči. T'nija je izvojevala sijajno zmago. Philip Murray, potlpredsedn ik j T. M. W. je kadil Lewisu. Rekel je. da je Lewis Jack Dempsey v > ameriškem delavskem gibanju. Pri tej priliki je bilo sprejetih ; tudi več važnih resolucij. 1 ZDRAVSTVENO STANJE NEW-Y0RSKEGA ŽUPANA. Zdravstveno stanje nevporške-za. župana Ilvlana, ki leži bolan za pljučnico v Saratoga Springs, se je obrnilo na boljše. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel: Zdi se mi. da sem zmagal v veliki bitki. Ourim se dosti boljše-a ga. Upamf da mi bo v, najkrajšem j času mogoče lotiti se zaostalega dela. g Saratoga Springs, N. T.. 17. sep- tembra. — Župan Hvlan je dobro e spal ter se je zjutraj boljše počutil. GENERAL PRIMO RIVERA. Madrid, Španska, 17. sept. — Danes je kralj zaprisegel novi kabinet, katerega tvorijo naslednji možje: Rivera. Vales pi ndsa. llfrmose, Xavato. Rudriguez. Miandia. Jordana, Portia. Musle-:*a. Magar in Maroc. Madrid, Španska. 17. sept. — Danes vlada Španski general Pri-r.o Rivera. Kralju Alfonzu je sta vil težke pogoje, Anfonzo jih je pa brezpogojno sprejel. Njegovi predlogi so: pregnati' oziroma zapreti je treba vse politične nasprotnike; na Španskem je treba proglasiti vojno stanje; parlament mora biti razpuščen. Provizorični direktorat je odločil. naj se izžene iz Španske 31 vodilnih politikov, med njimi bivšega ministr. predsednika Guerva. Santiago Alba, ki je eden naj-; bolj zmožnih španskih politikov, je pobegnil preko meje. V splošnem pa' prevladuje na Španskem mnenje, da se general Rivera ne bo mo^el dolgo easa vzdržati. Protizaroto snujejo n-srledni politiki, med katerimi je tudi dosti konservativec v. POSLEDICE JAPONSKEGA POTRESA OB PACIFIČNI OBALI. NOVE ODREDBE NEMŠKEGA KANCLERJA Odvedel bo nekako diktaturo, s katero bo skuša^ zatreti monarhistično gibanje in agitacijo za ustanovijenje posebnih nemških držav. — Nemške fašiste so navdušili dogodki v Italiji in na Španskem. — Letina precej dobro kaže. — V Ruhru ne bo še tako kmalu konca pasivnega odpora. Berlin, Nemčija. 17. septembra. — Tz preeej zanesljivega vira se je izvedelo, i takoj, ko bi l>il koiič-aii sivni oil|»or v Uiihr okraju, začeli luonarliisti iti konmnis i z norimi ngitacijumi, kojih namen l>i l»il ustvariti nove zmetle ter če le mogoče, pahniti Nemčijo v revohu-ijo. Vsaka vladi nasprotna stranka upa. tla l»i s*- v tem slučaju lahko povspela na krmilo. Vlada je pa že storila vse ])0trebii0 . da bo enkrat za vselej prekrižala na«"rte teli dižarnih škodljivcev. Na temelju tozadevnih ustavnih dnločh bo preklicala nekatere garanciji* ter^uvčdla nekako diktaturo, ki ho omogočila Streseinannu obvladali situacijo. Ona haje želi, tki bi ga nazivali tako, kot so nazivali Bismaivka, namreč, železiiejra kanclerja. <'e botreba, se bo poslužil smrtne kazni, samo da bo ohranil Nemčijo mirno. ■ Zadnji razvoji v Italiji in na Š|:a/nskem so ojuuačili (nemške fašiste, to je predvsem ono st ranko na Bavarskem, j ki se zavzema za samostojnost Bavarske. Udarili bi takoj, kakorliitro bi se pojavilo prvo znamenje o ver ji nezadovoljnosti med narodom. Nekatere izmed diastienili odredb novega kancleria-jso naslednje: — Vsak. kdor ne bo pku-al davka, bo kazno-va'n z zaporno kaznijo. Davčni dolžnosti s«» se dosedaj ]><>-sebno odtegovali bogatini, ki so plačali malo globo, ee jim je oblast slučajno prišla na sled. A sak, kdor bo ruval proti državj. bo strogo kaznovan. Onega, ki se bo proti državi dejanski pregrešil, bo zadela smrtna kazen. V kratkem času bodo začeli tiskati bankovce po pet-jsto milijonov dolarjev. i V Pomrju ne bo mogoče tako hitro odpraviti pasiv- ■ nega odpora, kot se je sprva mislilo. Organizacije železničarjev so izjavile, da bo pasivni odpor toliko časa trajal, dokler ne bo stališče nove vlade popolnoma ustaljen.o. Ne oziraje se na dosedanja poročila, bo letina to leto izvanredno dobra. Pšenice in drugega žita se bo pridelalo skoraj deset milijonov ton, dočim se je pridelalo lansko leto vsega žita h* nekaj nad sedem milijonov ton. Najslavnejši nemški žurnalist Maximilian Harden razpravlja v svojem glasilu "Zukrlnft" o nemško-franco-skili odnošajih s stališča Francije. Pravi, da bi bilo za Nemčijo najboljše, če bi se sporazumela, sprijaznila in zvezala s Francijo, kajti cdinole 1 na ta način bi lahko zadala ravnotežje angleški politiki. Borza je prepričana, da bo nihrska zadeva kmalo re-• sena. Brieulles, Francija, šTT. septembra. — Danes je imel francoski ministrski predsednik svoj običajni nedeljski govor. Kot vedno, je tudi pri tej priliki napadal Nemči- [ Rekel je. da nekatere nemške tovarne noč in dan izdelujejo municijo, topove in druge orožje in svečano izja-J vil, da se Nemčija pripravlja na novo vojno. Kljub temu j je pa Nemčija toliko nesrain ta. da nam šepeta v uho priliznjene besede, da bo storila vse, samo da nam ugodi. Duesseldorf, N emeija, septembra. — Tz Dortmun-. da in Duisbr.rga poročajo o splošnih delavskih nemirih. - i V neki dortrmuidski tovarni so se spun tal i delavci. Policija seje morala poslužiti orožja, da jih je pomirila. Večinoma vsi delavci zahtevajo ohinsrtomi. Parkrat ho obkrožil Kapitol in Wa^hinp--lonov spomenik. Polet se bo vršil v slučaju upro«lnepra vremena. PENZIJONTOANI UMETNIKI BODO ŽIVELI NA OTOKU CAPRI. Ženeva, ^vica. 17. septembra. — Italijanska vlada je ponudila Ligi narodov otok Capri s pripombo, da naj na tem otoku žive umetniki, ki so se umaknili iz javnegra življenja. Capri je eden najkras-nejših italijanskih otr.kov. Liga narodov še ni odgovorila, ee bo sprejela ponudbo ali ne. AMERIKA IMA NAJHITREJŠI PARNIK NA SVETU. Ameriška križarka '"Detroit", ki je najhitrejša ladja na svetu, bo podala danes na 14.000 milj loljro pot. Križarka bo potrebovala iz New Yorka do Liverpool a -iimo osemdeset ur. dočim potrebuje najhitrejša potniška ladja i 20 ur. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo * * PESMARICA GLAZBENE • MATICE'* Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 2?6 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York. N. V. "GLAS NARODA" --c- Uvins« and Pub!:tn*d c> ■fT ■' FabUiUnc n|BH|| (A CWMfUlM) Ptata «r »min— •« tfe« OrptraH« and •* Afetn 0»l— n ■ OctoH Hmt SoromH «f Wnhatta.. Wwr Yorte CUr. N. V. "•LAS NARODA*1 «VWM •• mm N«m)__ _l—um* awry Day t«a»pt Sunday m< MoIMw.__ b Ma r i t - —f HJO Za liiinmaty aa aafl Mta — — VJB Ka Mrl Ms KTmmorr»»■>.STTf tlJt u M* W> ■n—^rna^rm M.H ~ »UtweHptlon Y—fly 1MB ~ Ašv#rtt«fn#fit on A oro fw#nt»___ _ »tla Own**" lahaj« »*akl dan iivtwrUP n—>a m— _ l>o*Ui fer*a iilila ta —afcnoag aa na prtobCmJhtjo. ^ Daiia« MU mM* MvaJIICa naanaal. da hltraja »ajd— ■Min*!*_ L A « NAHOD A" *_ m WtM MM, a«rtu|k af Manhattan, mm Wk & I< ▼ataphonat cartlandt «ri__ ' y^g^pg^«.. ......... DOUGHERTYJEVA IZJAVA ftoneralni državni pravduik Dougherty je potom svojih uradnikov dolgo časa preiskoval dobrote in slabosti probibicijske postave ter slednjič izdelal poročilo ter ga poslal predsedniku Coolidgeu. V poročilu je posebno zna ril en naslednji stavek: — **I>oba prohibieije je najbolj žalostna doba v zgodovini ameriške zakonodaje." Kna izmed posledic te nesmiselnosti je veliko število y ločino v in zločinskih zarot. J'red sodiščem morajo zastian kršitve te postave večkrat zagovarjati sodniki, advokati, visoki uradniki v zvezni in državni službi. Vsekrižem se napada, maže in podkupuje. Korupcija gospodari vsepovsod; korupcija prvaei y hramu justice. Bolj ni obsodil prohibieije še noben nasprotnik prolii-bicijske postave kot jo je obsodil Dougherty* Za vsako besedo in vsako trditev v svoji obtožnici in a državni pravdnik neovrgljive dokaze. IV-hibicijske postave ne bo mogoče nikdar zadovoljivo izvesti, zato ker prohibieijska postava nasprotuje postavam zdravega narodnega gospodarstva. Država je s podpisom enega samega moža uničila trgovino. ki je donašala državi vsako leto skoraj tisoč milijon dolarjev, in ni dobila v povračilo niti počenega groša. To dejanje je podobno dejanju roparja, ki pobije svoje žrtev ter ji izropa žepe. S tega stališča hi lahko proglasilo najvišje zvezno sodišče prohibieijsko postavo neustavnim in neveljavnim. 6 jVohibicijska postava j<* nadalje razredna postava. To pa zategadelj, ker je omogočila bogatinom, da so si napolnili kleti do svoje smrti, ubogi delavski pari je pa vzela kozarec piva in vina. (■lavni povod uveljavljenju prohibieije so pa dali pe-trolejski magnati, ker so se bali. da bo nekega lepega dne alkohol izpodrinil petrolej in gazolin. Pet role j ski baroni so vedeli, da bo prohibicija tako omenjila izdelovanje žganja."da cene alkohola ne bodo mogle nikdai konkurirati s cenami petroleja. Poročilo generalnega državrnega pravdnika je logično in pošteno. V justičnem ministrstvu v Washingtonu vedo ravno tako dobro kot drugod po vsej deželi, da proliibieijo zavrača večina ameriškega prebivalstva zato, ker mu jo je Vsilila manjšina. \ ljudski državi pa ne sme manjšina nikdar terorizirati večine. Justično ministrstvo bi prav lahko svetovalo, naj se pr< hibicijo odpravi. Tega pa ni storilo iz strahu pred fanatiki, ki kujejo iz prohibieijske postave denar. Dopis. Ii Belokrajine. Okni i Adlwoe bil«- Velike tatvine. ki ••»<> r>d binku«ti sem ponehale. Pred kratkim pa so lopovi d"biH *f>|M»t |v>«jum. Spravili so se nad Rarbirjevo hiin v Purgi, kjer v» sedaj same žt*mke. P«-kradli to >ihm {KTutnine, med katero s:> bile tmii vriri (fr>-L je že. «is prxlrio Ei.pet v Pebrežjf orož-? iv , da bo pattern eb*v«k varen m* jera z vijanja iti imetja. S*daj he posrbno tnžko, m zaradi pre-je stekline pr-biti skoraj vsi P : J ink rat je bulo tudi pokra-ie-no pri Rarbirjevih in je »led vodila v do neke huše. pa vei»dar ni bib u>peha. Sedaj r vračaj o krivda vediw» na Bukovje, da od taui hodijo krast okoli, ali nam ae zdi, da <«> ti^i tieki malo bližje. MnofO ljudi ve za razne zločine, pa mafijo in % tem dajejo potuho za nadaljn« nepoštena dela. Črnomaljski duhovniki so se od-wlili in .ti l>ritra! /a politiko — zato je pa menda tudi «el. Xa velesetunju v I^jul>ljaiii so let os zopet razstavljene kra.saie adlešieke pisajiiee. Xa. kmetwki praznik na Hlod gre veliko Belo-kranjoev in ena pestra skupina v uoiah. Oglodali si IhmIo tudi vele-►•menj in «>b tej priliki ibodo pre-•liee |K»kazale tain s,\-ojo umetni, ar l»o zop« t lei»a reklama za !*e!o- krajino. (V ne bi bilo tako dal«e. bi vas j hi val ul i v "bert»" aLi trgatev. !>b**ta letos dobra letina. S e -Inrji imajo polne roke dela, in go-podarji ie hodi j » ob nedeljah po-!>oldne tipat grroadje, ho li kmalu mehko. Smrt voditeljice &ngL sufragetk. V Londonu je pred kratkim umrla Ladv Constance Lvttonova. ki je stopila v 40. letu svojega življenja na eelo angleških bojevnic za žensko enakopravnost. Lvtto-novo je trikrat prijela oblast, trikrat je sedela v ječi. Po sodbi angleških listov so pospešile njeno smrt muke, ki jih je v zaporu trpela. 111H y M • I g| IZBIRA jB IW JAVNOSTI S B Hf V HELMAR TURŠKIH ci- ^H H ■ garetah so milijoni spoznali ^H K ■ - užitek kaje čistega jurskega ^H H ■ tobaka. % ^H I Bi Javnost danes spoznava raz- ^H I BI loček med turškim tobakom ^B I H ter navadnim tobakom, in na- ^B I In ravne, da ji bolj ugaja kaja j|p ■ m turškega. H| B Bi 20 HELMAR stane malo več ^H B Bi 20 navadnih cigaret, z BB B vsako HELMAR imate pa HR B MP neka j krati več užitka. ^H B mm HELMAR so v lepenkastih ^H B M škatljah, kar jih ščiti pred Wm B Bi lomljenjem in krušen jem. B 81 Navadne cigarete so v zavo- ^H B Ws' jih' ""iS H B ZAPOMNITE BI ŠKAT- B B H LJO IN IME. B M BK Izdelovalci prvo- ' ^^H R // 'vrstnih turških iit jj B HI /nnaigisloA |H H fiBI ..nri.a.V^ ret 11a svet«. BH B B bqxes of 10 oyqo B lifi—IMIiHlli li 1 1 H MW iliPW Iz Jugoslavije. Petdeset let službe.- V teruiabieni kopališču v I-a-! š!-;o:u j.- praznoval if. s 'ptemibra ]lI« iit :k Mattionl, ek' pi ^ .'IiK-ina i zdrav in krej^ak, SOIetnico svojega xve-ifja -lu/.b ivimja.. Dne 2. npteinbi-a !. j1 stopil pri takratnem p< »-est 11 i k 11 kopališča vi-it'7ii Steinu k' t vratar v službo, -lul-ilunt ji^ pre>lui.:! že več gospo-ilarjev in prav rad pove, kaJiO je ^trejrel naj dlienejšlni kopališkim gost«.-m, kakor: Francu Jožefu, vojvodi virtemberikenui, perzi.j-skeimi šahu. baronu Wa-shingtouu. ; aznim mini^troui, gencJralom m drug-lni. tlasilno društvo je pri-red ln slavljeiieu tndi slavnostni. I večer, ker je že petdeset let nje-; ir o v redili in izvršujoči član. Umor radi Ijubcsumnosti. k s-'* kft* vojalc nn-MiJlja ua daljšem. !>'.»lejU'!i-k»*m do-jl iNlu dom. i na Pot oveni vrhu p wl Kior janei. pri Žurovein vhioti^u r'Pml vejo*' brez kakega prepira j /. baj« ne* o hi trikrat zatbodH po-*r :l;.'veprn sina J. 1'zmana. Xa-. pad^nee .ie kmaln liato izdihnil v»?led izkrvavenja. Pokojnik je bil priden in miren mladen e, star 2C ;et. Varok untora je bila baje Kiir-be-cvi IjubesamnofSr zaradi nekega. dekleta, ki »luži na Potovem vrlin. Kirbe.-t je po jai-no. Xa Reeiei T>i'i l-ažkesn s » p. skupili vlom v sik!a liiC-e razstreliva, a s.*j jih orožuiia ^ ^tre'i pregnali. Zadet ni bil ltiliee. Aretiranih je več o.-.mjiTjeiieev. Jasno j ■ da obstoji komplet, ki se hoče * > vet iti za ponesrečeno stavko. Pri tem je na-hujskanim zločineem vseeno, koli-prenn;ženja l i uirčili in koliko delavcev hi bilo lahko trnjjio ob zaslužek. Atentate vse mirno de-' lav.-;t\o ctavkujoeiiiL Yse-;ako je atentat in nadaljno posaku-šanje oilvzelo stavki še ti^ti del Nioralnejra temelja, ki je delavstvu ■ lal nekaj sanpatij pn ol>čmstv"U. Požar v Begunjah zahteval človeško žrtev, V senu nari hlevom pf.sesUiiee Marije Kak' ve«- v Ue^unjah št. 77 na Gorenjskem je izbruhnil požar, ki je mahoma. oVie-l hleve, seli uo in pod_ l>ii*:aaee jra.silno društvo Ln gasilno dmštv^ iz Ilraai je figenj lokaliziralo, tal:o da so po-iTrreli b; prej omenjeni deti s senom, jplamo, raznim onxijem ter stroji. Skoda je vHika, nesreča pa še tem vtv»ja, ker s-j našli »etžgu-ne«a tutli 4letne«ra m jaz velika, bom ime-] la vse polno otrok. — Jaz pa ne maram otrok — ie od v rn'i fant. — Ko bom velik in bom imel ženo, bom prodal vsa jajea, ki jih bo znesle. • « { * V družbi se je unela velika debata. "Ali bo kdaj v Združenih državah ženska predsednica?" Nekateri so zatrjevali, da je ženska lahko predsednica Združenih držav, kajti devetnajsti amend ment ji določa iste pravice kot jih ima moški. Drupi so zatrjevali, da ženska I ne more biti predsednica. Zmagala je druga stranka, j Govornik je namreč rekel: Ustava Združenih držav določa, da mora imeti človek, ki hoče po stati predsednik Združenih drž^v 1 najmanj petinštirideset let. S petinštiridesetim letom je namreč i človek popolnoma zrel. premišljen 1 in moder. Dosed a j pa ni še nobena ženska na svetu javno prizna-• la. da je stara petinštirideset let Vs lerl te ga- tudi ženska ne bo nikoli predsednica Združenih držav. * * • Z rojakom sva govorila o vseh J mogočih stvareh. /Zaupal mi je tudi veliko resnico. da je v New Yorku do ti deklet. ki se nočejo poročiti. — Kako pa veš? — sem >;e začudil. — Jaz vem prav dobro — ker sem jih vprašal. I * * * Žena je skuhala možu večerjo. ! tako dobro večerjo, kot je 3ii ku-I hala že leta in leta. Ko se je vrnil ' zvečer domov, ga je sladko pozdravila. Po večerji mu je sedla v naročje ter ga začela božati- In pri tem je šepetala: — Ali še veš. kako lepo je bilo takrat, ko sva se poročila. Ko sva se tesno objeta vozila na poročno potovanje . . . Mož otrese pepel s cigare tei . pravi: — Kar nakratko povej. Koliko "dolarjev potrebuješ? * * * V sedanjem easu se dosti eita 1 o raznih ropih in tatvinah. Nikdar se pa ne sliši, da bi kdo I vdrl v kako knjigarno ter knjige {pokradel._ 3n§0sinnmtHka ftatiiL 3telmnta Ustanovljena L 1898 Vg^iy Inkorponrana L 190» GLAVNI URAD v ELY. M7NN. Glavni odborniki: Pr«sednik: RL'DOI.F PERDAN, 933 E. 1S5 St.. Cleveland. Q. Podpredsednik: LOUIS KALa.NT, Bo* 106 Pearl Ave.. Loralu O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Začaanl blagajnik LOUIS CHAMPA, liox »61, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN itOVEHN, «12 _ llth A v«. Baat, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bid«.. S00 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 266 BakeweU Bid«., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago, m, FRANK SKRABEC. 4852 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODXIK. Box 480, Ely. Minn. GRECCR J. PORENTA. 3K' Stevenson Bids., ruvallup %Vash FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, v. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Rd. N. E.. Cleveland. O.. PAULINE ERMENC. 3S3 Park Str.. Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEa^IC, 53E Market Street. Waukegan. Ill ---Jednotlno uradno glasilo: "Gla» Naroda". —__ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poglljatv« naj «e poSilj*jo na rlavnega »ajnika. Vse pritožbe naj se poflllja na predsednika porotnega odbora. Profinj* za sprejem novih članov in bolniška ■pričevala nai se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ms zglasl tajniku bližnjega društva J. s. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrr.lt* na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani aH članicami Orijentalski humor. Il«'.:f jo Xasradi»u-!n»dži: "(Hej. tam goska bcii'" Xasradiii-litMiza "Kaj *<> mene brigti'.'" Reče mu dnigi: "(ih-j v tvojo hišo gre!" On mu odvrne: "Kaj to ti-l»e Ur'.ga?'' Xektx* je potoval Xasradiii-hc-d-a v rkonijo (mesto v M;tli Azi-,i). Ko m- sprehaja po trgu, stopi prodajalno slaii-ičarja in prične tstu A slaščičar s«- zadere na ij: "ll- j. brate, kaj |>a delaš?" :n p. udari pf» njem. A Xasradin-ln>dža je mirno daje ill rece: "Kako krasna dežela je to' Tu-aj gonijo ljudi z ba linami, da jt> io sla^eiee.'' NVkoe -e je spri Nasrad ;i-h'. l/.a nekim človekom hi • d t- laj >!u vela v sovraštvu. Ko umre pone je oni človek, pezo ve j o Xasra-na-hod/o in mu rečejo: Pridi in moli mu na grobu!" Bog jt- samo eden in Mohamed * njeg- v prerok", taJo liotel poslušati mojih b.-d '[ato pokličite drugega hod/o!" Xasradin-hodžfi gre na tr<>. a 'eea iz «»jseščtne mu naprti razna »ariK-ila. Xeki otrok mu več-': "Kvo tf denar, pa m*si moje čev-e k čevljarju, ker me nekam žu-jo." XiLsradiii - hotlža odgovori: "Kdet na r.bed. Tedaj stopijo prireditelji te slav-io. ti pred njega, ga pozdravijo najbolj svečan način in ga jmi-'■dijo celo omizju na čelo. Ko vidi Xasradin-h< ilža takšni prejem, začne sam pozdravljati se klanjati svoji obleki. Tedaj re meni temveč moji obleki.*' Nekega dne re*'»« jo \a«:*adinu- Jiodii: "Ti rniaš nekaj jesHia, ki jp že štirideset let *tar. Daj nam ga nekoliko!" Odgovori jim: "i 'e hi i >11 v edin. <..1 njega da-.1«!, b, ga n< bilo v. Č in t>i tudi ne >t'rid»**;et let .star." X;v adinu hodii s, ilali pišC-al -a iiiu i naj zasvna. Xasra lin-ho^Lsa za-vira, kakor j<- pač znal Tedaj mu r*.'ejo: "Mar se tako svira na piščalk Sviraei imajo navado, da hodijo nekoliko sem in l in. predno zasvi-rajo. <>dg:,voti jim: "(>!ii ne morejo takoj najti glasu, zate grndo >em i.i tja, da ga ;3»-ejo. Ja>; -vm ga pa takoj pogodil. n um bi tedni hodil m pa tja?'f Xekd.t skrije jaj.e v pr->; in re-I če X;L->radinu-lToilži: "('e uganeš, kaj imam v roki. •b;š jajčr.o j-d." i X:Lsradin-hod.:a reče: "Povej mi, kako L-gleda, pa bom ugani]." Xatoy mu odvine oni: "Zunaj belo. znotraj rameno." < A X;L-.rad:n-liodža odgovori: "že vem. kaj je. I/.ril si belo repo in položil vanjo rumeno rej v>." i Žena Xa®-radina-hodže je imela bolečine v boku, j»a je prosila, naj gr-e p< zdravnik«. Xa«-radiu-liodŽa takoj vstane itt ' dide. Ko ie bil na dvorLšču. mu zakli- •e /(*n.-; v.k( zi okno: "Xi treiui zdravnika, bolečine t ! si> nnmile!" A Xa radiu -InKlza niti ne pofdu-, ša. odide !; zdravniku in mu reče: "M«-ja /ena je obolela in me [prrtvla. n;;j ji pokličem zdravnika. A ko 1 bi! na dvorišču, je kri-! čala za m»-n'"'j. da ni treba zdrav-nrka. Pr:š.>! - -m torej in ti povem, (t; ni treba priti." Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri k^terili kupujete ali naročate in ste s njili postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'* }*QYA gAgOCTA WBJJOA NA KRVAVIH POLJANAH Spatallvmn MmtiSi C^UKUt 9 poSftflMBO - $1.» - i 'T1 RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Qalicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi. Knjiga Je trdo vezmita, vsebuje 370 strani in 20 >lik ia vojne. "GUUS NARODA" 02 Corflandt Street. H«r York, K. T. Kratka zgodovina reškega vprašanja. (JT.VS NAKOPA." 18. SEPT. 1923 Z opatijslovrimskim sporazumom j* reško vprašane prešlo Mvoj tretji stadij. Prva postaja je bila rapallska pogodba, druga sail-! margeriteski sporazum in tretja sedanji opatijsko-rimski dogovor. Ali je to že zadnja faza teškega vprašanja, je v očijrled italjanske verolomnosti in neznačajnosti pa£ težko re<*a. Mi se bojimo, da ne. In četudi bi bilo reško vprašanje re.s sedaj definitivno rešeno, potem se je zelo bati, da bodo Italijani v svoji neizmerni nepoštenosti začeli delati posebne težave pri razmejevanju, kar bomo občutili posebno mi Slovenci. Zagrinjalo nad opat isko-rim-ukini dogovorom še ni dvignjeno, oficijelno nam še ni znano, kaj je dogovorjeno, čeprav je zelo vrjet-no. da je v važnem belgrajskem telefonskem pojroeilu od zadnje nedelje vsebina v glavnih točkah re-produeirana. Da se vidi. v koliko smo se morali umikati iti popuščati, hočemo navesti določila rapallske jH»god-be in sanmargaritske konvencije o Reki. Čl en IV. rapallske pogodbe se glasi: "Kraljevina KI IS in kraljevina Italija priznavajo popolno svobodo in nemi vi sn is t države Reke (Fiume) in se obvezujejo, da hočejo to večno spoštovati. Državo Reko tvorijo: a) corpus separatum. v sedanjih mejah mesta in okraja Reke. b) Del bivSe-ga ozemlja Istre, razmejen kakor sledi: na severu s črto, ki ne bo odredila na terenu in katera se. počenši neposredno <*l naseljenega kraja K-ustav, izteka na mejo corpus separatuma na ee>ti Sv. Matija Reka, prepuščajoč naseljene kraje Srd oči in Host i kraljevini SIIS in cel vozni pot severno od železnice, ki preko Mat ulja in razkrižišča pri koti 377 za pad no od Kastva vodi k Reki v državo Reke na zapadu s črto, kj se potegne od Mat ulja k morju pni Pretuki, prepuščajoč železniško Naznanje vsem pevskim ^^društvom x _ Zveza Jugoslovanskih Pevskih Društev v Ameriki radostno naznanja, da je dospela večja količina Pesmaric Glasbene Matice iz Ljubljane, katero je ta organiza-eija izdala kot .spominsko izdajo ob priliki petdesetletnice svojega obstanka in uspešnega delovanja. Knjiga vsebuje 103 peaiii za štiri moške glasove, t. j. za moške zbore. Obstoja iz 300 strani jako primernega tormata (5 x Vlnj. Pesmi je izbral in pesmarico uredil slavni naš maestro g. Matej Ilubad, dolgoletni ravuatelj Glasbi no Matice in obeh gledališč v Ljubljuni in neumorni delavec na glasbenem polju; njega se smatra 4.A dušo vsega glasbenega življenja in delovanja ne le v Sloveniji, marveč v vsej Jugoslaviji. IV-smarica vsebuje najlepše na- umetne pesni, ki ho žele najnav-duaenejii uspeh s strani vse naše glasbene in diletantske publike. V njej najdete vse one naše lep« pexai, ki lite jih talto radi poslušali, in ki jih ni bilo mogoče dobiti nikjer, ker so bile popolnoma razprodane. Večinoma so sloven ske pesni, je pa tudi nekolike krasnih hrvatskih in tudi srb:»kiJj pesni. Zveza ima še v zalogi svoje iz daje, namreč: No. 1. llarm. Anton Andel: O jesenske duge noči, za mešani zbor ........................ No. 2, Josip Proehaska: Mo< ljubezni, za moški zbor......5c No. 3. F. S. Viihar: Slovo (č strani). za moški zbor, bariton so-lo in spremlj. klavirja......-tk No. 4. Ivan pl. Zaje: More (14 strani), glasbena simfonija za mo ški zbor in glasovir........ No. 5. M. ilubad : Pesmaric* (»lasbene Matice, z« nuike zbo .........................$3.0C Toplo priporočamo društvom ie poediueem, da »i naročijo zgornje izdaje, dokler zaloga še traja, kei ta ni velika in se bo kmalu izčrpa MU -K * - * V«e to lahko dobite od Zveze ako uvoje naročilo pošljete pred HCikuku Zveze (Ivan Mladineo, 119 W. 41 Street. New York City.) Zven Jugoslovanskih Ptvikfli EiHrHdfcffccv v A iti fsrifrpi post jo in kraj Mat ulje italjanske-mu ozemlju." ( len V. sr glasi: *"Meja ozemlja, okaterih se govori v prednjih členih, bo odrejena na terenu oo razmejevalne komisije, sestavljene po polovici od delegatov kraljevine SILS m kraljevine Italije. V slučaju .spora bo zaprošen predsednik švicarske konfederacije za arbitražo, ki bo izvršena". V sanmargaritskem sporazumu govori člen 1. o Reki sledeče: 4'Ko bodo izdane naredbe za evakuacijo Sušaka, ki se mora izvršiti pet dni od dne ratifikacije, bo mešana komisija treh Italijanov iu treh Jugoslovanov s pomočjo ekspertov izvrševala-, a) nadziranje poslov pri evakuaciji Sušaka; b) razmejevanje mwl kraljevino SIIS in svobodno državo reško, primerno odredbam, dogovorjenim v Rapallu 12. novembra 1920; e) otvoritev prometa z Reko; d) tehniško in administrativno organizaeijo pristaniške sulžbe; e) ureditev funkeijonira-nja reške države na temelju člena IV. rapallske pogodbe. Komisija mora izvršiti te posle v roku meseca dni. računajoč od prvega sestanka. Ta rok se lahko podaljša z obojestranskim sporazumom. V slučaju nesporazuma se zatečejo visoke u gov orne stranke na prijateljski način k arbitraži po čl V. rapallskega ugovora. Komisija mora tudi staviti predloge o upo-stavi obmejnega prometa v korisl Kastva. po načelih, osvojenih zc Zader. Komisija se bo sešla v Opa tiji takoj po ratifikaciji tega sporazuma Sanmargeritski sporazum je bi pod pisan v Rimu dne 23. oktobri 1922. Opatijsko-rimski spora/,un je bil sklenjen (a še ne ratificiran" dne 31. avgusta 1923. Tekst tegf sporazuma uradno še ni objav Ijen. Ostanki predpotopnih W* II živali. londonski naravoslovni muze, i je nadavno prejel poročilo zna ■ nega angleškega naravoslovca Mr Roy Chapman Andrewsa, ki se p« 1 naročilu omenjenega muzeja : ' skupino sodelaveev že več let ba ' vi na Kitajskem z raziskovan jen 1 ostankov pred potopnega žival " stva. Andrews poroča, da je nale tel v Mongoliji na presenetljiv« J najdenine ostankov okamenelil živali, ki so edine svoje vrste ' Zbirka najedenin bo razstavljeni j v naravoslovnem muzeju v l.«>n . konu. Andrews omenja v svojem po t ročilu. da je Mongolija glede Ži i valstva najbogatejše najdišče sve - ta. Izkopnine, ki jih je pričako » vati od »tamkaj, bodo nepričako vano obogatile znanje o prazgcnlo * vini živalstva in razvojne zgodc vine sploh. Že sedaj. meni An drews. je gotovo, da je bila cen ' tralna Azija izhodišče življenj dojivk Evrope in Ameriki1. Da j bila v pradobi kopna zveza me< u Azijo in severno Ameriko je se - daj dognana .stvar. 3 Glede svoje eksepdicije omen j i Andrews, da je s skupino svoji: sodelaveev zaposlen sedaj v pu ■ ščavi Gobi. v ozemlju, ki leži pri bližno 40 milj severozapadno Pe i, kinga. O svojem delovanju porr i ca: Že v prvem mesecu je imel c delo naše ekspedieije uspeh, ki j e prekosil vsa naša pričakovanji e Tam. kjer #»mo upali najti le frg - gm«nte, smo našli »kup velikih i " manjših k o-1 i raznih vrst dim J zavra. Treba l>o več mesecev, d spravimo ogromno množino mat< . .». . riiala. Doslej smo se omejili na te c a la izkopi jemo in spravimo na vai no le večje komade, zlasti skora D kompletna okrvstja dinozavrom Dvignili pa smo iz zemlje tudi ve n manjše h delov okostja. Med sled | njimi se nahajaio kosti dinozavra 1 rastlinojedca. dolgega 30 čevljem tipa Iguanodon. ter okostia neki manjših vrst mesojedeev. Kosti s . stare najmanj pet milijonov lel ,, vendar pa so izredno dobro* oh« ) njene. Vse kaže, da so te vrsti »c i rodne z evropskimi, kar potrjuj domneva, da je centralna Arij pradomovina dinozavra, ki se je odtod preselil v Ameriko in Evropo. Naša ekspedicija se je se.faj razdelila v dva dela. Ena .skupina obdelnje ležišča dinozavra, druga pa raziskuje poznejše geologičnt plasti. Druga skupina, ki se nahaja približno 24 milj južno od prve. obdeluje tako imenovane Eosi-ne-depozite. ki značijo začetek življenja dojivk. Plasti so tukaj zelo bogate raznih okamenin. Našli smo lobanj > ogromnega rino-cera. ki je podoben pradavnemu titam.teru. lobanjo, ki je izborno ohranjena, četudi je v^aj tri milijone let počivala v zemlji. Omenjeni titanoteri so bili prej le v Ameriki znani. Dejstvo, da smo jih našli tukaj v tem stadiju njihovega razvoja, dokazuje, da so prši i semkaj iz Amerike po 'kopnem, ki je vezalo nekdaj oba ta dela sveta. Našli srno tudi ostanke psu podobne ogromne živali ter čeljusti in zobe živali, podobnih tapirn. Leta in le>ta bi tukaj lahko uspešno delovali, a zaenkrat namera-.vamo spraviti na varno le to, kai je najvažnejše iti prav posebnega pomena. Izvanreden slučaj obsojen-čeve usode. O zanimivem slučaju piše list 'Pioneer", ki izhaja v Allahaba-lu. v Indiji. Ta slučaj se je primeril tekom procesa Moplaha vstaje. Petero Hindov je padlo v roke mohamedanskih. Ilindom sovražnih Moplahov. Ko so jim dali mo-hamedanci na izbiro, ali naj pristopijo k izlamu. ali pa bodo usmr-čeni, se je vseh petero izreklo za smrt. Na potu na morišče pa se je pričel eden teh Hindov kesati. da si ni izvolil rajši izlama. Vedli so pred kralja, ki je. do dolgem premišljevanju, izjavil, da ker je sodba že izrečena, je ni mogoče več pred rti gač it i. Hindustanca so torej odpeljali v smrt. Morišče se je nahajalo na robu zapuščenega vodnjaka. Ujetnike so položili preko vodnjakovega roja ter jih trdno privezali. Ko jim je rabelj odsekal glave, so vrgli njihova trupla z glavami vred v vodnjak. Pri petem obsojencu, t. j., onem, ki je prosil kralja milosti in ker se je vsled tega zakesnil, so se rablji zelo žurili, ker so se bali, da se ne bi pojavili Angleži. Ko je rabelj udaril po vratu obsojenca. so vrgli truplo z glavo vred v vodnjak, ker so mislili, da 1 mu je rabelj glavo odbil. Dasi je imel obsojeni Hindu tilnik skoro 1 popolnoma presekan, je ostal ven-lar še pri življenju rer je prišel na dnu vodnjaka — kakor je neverjetno — zoj>et k zaveti. S eu-lovito in nepojmljivo vztrajnost-' jo in mot-jo je splezal iz vodnjaka. ' opirajoč se z rokami in nogajni ob ' vodnjakov? stene. Tako je priple-" '.al srečno iz v za-i ^rta. ker je priha jal brzov' ak iz - Trsta. Ob prvi pročnici, ki ni bila *>op-1 nočna spnaeena. se je razbilo . steklo na avtomobilu m je od j 1 robcev stekla baje oslepel šofer; v drugo prečnico pa je avtomobil - zadel z vso silo in so bile vv'ed •,uuka tri osebe smrtnoneva~.no ranjene. Na srečo so avtomobil še ~>ravoč?yno «*pravili s tira. Kmalu ie pridrvel brzovlsk, ki bi bil 4er poA ozil potnike in avtomoibil. (<& ROJAKI, HAIOOim O (CA "QLAS HABODA" NAJ fKftn Siovmii DMJEV II «XE T SDa IIVUTAI (IZPLAČA SE HRANITI LABELNE || te splošno znane vrste kondenz^ranega mleka fj ® DRAGOCENA DARILA 11 1 iafi Uvažujoč, da je še vedno dosti gospodinj, ki ne poznajo vseh prednosti naših kondenziranega ^ S teK Mleka, stavljamo mi, to je The Borden Company, posebno ponudbo, ki bo veljavna samo za - r RS omejen čas, da se lahko tudi one izkoristijo ž njimi. Če hočete izpolniti kupon na dnu tega ft W » oglasa ter ga nam poslati danes, vam bomo poslali ilustriran seznam daiil zaeno s posebno Hjg Jg Hr premijsko karto, ki predstavlja vrednost 10 brezplačnih labelnov. ^|| m L Naslednje premijske trgovine vam bodo zamenjale vašo karto zaeno z t Jg HE vsemi ali nekaterimi labelni s teh konev- Samo ena teh posebnih pre- jI §J p| jO mijskih kart bo sprejeta od odjemalca zaeno s 40 ali več labelni. jfl gd HP NEW YORK-CITY. N. Y. LONG ISLAND CITY. N. Y. ELIZABETH, N. J. *, || BE 44 Hudson Street, 44 Jackson Avenue 1115 EJ.zabeth Avenue M IE near Duane Street ne£r 4th street neilr Broad Street k g W □cl 434 West 42nd Street PATERSON. N. J. H^j i J« near Ninth Avenue 325 Main Street j ^ji IE 1427 Third Avenue JERSEY CITY. N. J. near Oliver Street Rffl near 80th Street p,. 0 _ . , _ .. , ftf & fen(S . C. . 350 Grove Street ^ASSAIC. N. J. ^^fl 11 61 I25th ltreet r.ear Newark Ave 87 State Street fi fill n"r Mad,son Avenue caJ Q near Washington Street pj^ fVn 578 Courtlandt Avnue 584 Summ.t Avenue M f-JOl ij|l NjB near 150th Street, Bronx n«1" Newark Avenue BAYONNE, N. J. rf jj BB BROOKLYN, N. Y. ' n^'lStreet W PflP 579 Atlantic Avenue ... feTC &£l Hi near 4th Avenue NEWARK, N. J. PERTH AMBOY. N. J. 'jg ff 2 Sumner Avenue 23 Warren Street 289 McClellan Street ^ Da near Broadway near Washington Street near Smith Street ^ 1 Če ni trgovine v vašem mestu, da bi zamenjali te labelne in posebno premijsko karto, pošljite S k ; 9 DE na Borden's Premium Co., Inc., 44 Hudson Street, New York City, zaeno s številko darila, ^ jk P || I označenega v ilustriranem seznamu daril in mi vam bomo poslali brezplačno. [ j Sj 5 g jrS Vaš grocer ima samo eno ali dve izmed vrst Borden's Premium • fŽ I SB Kondenziranega Mleka, ki so navedene tukaj. Zagotovo ga vprašajte "j/* ^ 1 B0 za one Bordenove kohve, ki dajejo za svoje labelne dragocena darila. ] fi S M--^--KUPON--------------HI | Borden's Premium Co., Inc., 44 Hudson St., New Yovk IjP ^ yl I'ros'm. pošljite mi Premijsko Karto, kot je oglaševano. rjj M 131C ............................................ ............................................OS g f P i NASLOV ................................ .................. (Slovoifintii ^ ^ 2 .........................II I N H II I ill II IIIMI M II I III I upi lili ■ 111 ■ HW ■ mmm mm...... Ameriške železnice. Ameriške železniške družbe tvorijo eno največjih industrij v Zdr. državah. V to industrijo je vloženih preko 22.-300. milijonov dolarjev. V železniški službi je vpo-fclenih en milijon in sedemsto!Isoč oseb. in za svoje delo prejmejo ti uradniki in o.-atali uslužbenci v ijcum. Vsa ta čudovita železniška mreža, ki j£ | razpredena po vseh Združenih dr-1 žavah. je bila zgrajena >»ele prwr šestdesetimi leti. Pred Državljan- j sko vojno — ki se je pričela lef;i r 18G0 ter končala leta 18(if>. — so imele jZdružene države komaj — I -i 1.000 milj železniške projre. in še! to skoro vso na vzhodu. Prva že-; j lezniška proj;a od Atlantikii do] Paeifika se je pričela graditi leta 186:i. torej sretli I)ržavljan-ko vojne. ter je bila dovršena s<--n let pozneje. Ta prva zveza Atlantika s Pacifikom je šele na red ij a iz Združenih držav edinstveno rle-želo. Naslednjih dvajset let so pričeli1 graditi železniške proge po vseli Združenih državah. l>anes imajo j Združene države železniško omre>- j je. ki »ra nima para na vsem svetu in promet funkeijonira z največ- j jo preciznostjo. Zazidana samica. Na Sumatri, Borneu. Javi jn .Malakki živi čudno izgledajo? ptič, ki ima na klunu izrastek v podobi rožička. Kljun sam jo iz-1 redno dolg in močan. Ta ptič ima čudno navado, da zazida svojo družico tekom valenja. Votlino \ drevesu, kjer samica gnezdi, zamaši z zemljo in blatom ter pusti komaj toliko luknjico, da pomoli samica lahko skozi svoj kljun, ko potrebuje piče. katero ji pridno donaša samee. Ko postanejo mladiči godni, odmaši samee vhod, d družina lahko izleti. — Samica ije tako sijajno zavarovana proti vsem sovražnikom. POSEBNA PONUDBA. I važuj«*". e redno »losti sosj^i-dinj, ki nt*re«lo, «lu >•*> hranijo ki- Im-Iih* raznih vrsr komltMizirunetru mle- ka. zanje drajfoeena darili«, je liordeno-va družita, ki j<- mijvrf-ja iztleloralka k. iit«l«-nzir;tiif^;» mU-ka i»:i -vetu. objavila danes v naŠ4'iu listu iif» )K>nu(ll»o onim, ki nt- jKMniajn raznih vr>t komlt-nzira- ii»«ir:i ntleka. Prosimo v:i<. prfn'-hajtc nazno ta o^las. Vaš jrroeer ima moirive eno. :ili dvf vr>-ti Hor»hxia Mleka. j»* naslikane tnkaj. Zagotovo ira vprašajte za one Honlerove konve. ki i|i>iiasitji> ilraprn-o-na darila zii svoje lalK'lne. (V hoCete SttMliti ileuar. ila vam Iva nio^c«"" Im z stroškov dati ho2iena darila. začnite hraniti lalwlne onih vrst Borilwioveca Ki>ndr>nziraiiega.. Ml«*ka, ki vam dajo darila. Grah iz grobov faraonov. Ako smemo verjeti besedam ne-keara anfrlešk«*-jra vrtnarja, ni iz-gubil prrah. ki si ca našli v grobih faraonov, svoje kličnosti. Rečeni vrtnar, po imenu Stewart, ki ima velike vrtove na otoku Hlue. je prinesel s seboj iz Ejripta pest sladkega praha, ki jra je našel v profu polep mumije nekega faraona. Ko je prišel domov, si nt mogel kaj. da bi tra ne bil vsadit. (ez nekaj tednov j.- pofrn^l v *je-govo veliko pre>«*i"čeuje trrali iz tal fer rastel in cvetel. Cvetje jr> bilo temno-rdeče have, na robu pa rmenkasto. Stročje je bilo S cm dolpo in iz njih iziusivni ?rah je bil debelejši in sladkejši cd domačega graha. _ - > Knjigarna "Glas Naroda" Novice iz Slovenije. Požar na Vrhniki. Dn** 29 avpu-ta ob j»J treh zji»-1 traj je izbruhnil v kozolca pojest-j' nika Krute a Jurce na Vrhniki 1 žar, ki se je hitro razširil na blii-j1 nji kt J« nj in ria sklacL v e tngov-j t a Rudolf? Itut oerja. V skladišču i je bilo veT- sodov betieina, petro-1 ' leja in strojnega «>'ja. Jure a iii," Jtiitner sta hotela to rešiti iz že go- j re.'-1 ^a »kladinea. Naenkrat pa je'J na «>ba padel z gor«*ee strehe vHik i' ti am in ju težko poškodoval. Oba1 **o prepeljali v ljuMjaifcsko bf?ini-eo. K požatu je takoj prihitelo j' vrhniško gasilno društvo. Skoda . ziiiiša nad pol milijona kron. Su- i mijo, da j«* bilo zažgano. Blejčanka na Dunaju. .' .„ M Av.strijK.vi li^ti poročajo, da »o na Dunaju zaprli "241elno Julij «j Tavcat i 15bda. IVkle da je oei-vidT>o m-iiormaii", ila b'| Tavčarjevo zaprli. j j Obsojen vlomilec. R«"iiat Ani.', rojen 7. julija 1901 J v Splitu in tja pr sto jen, kljueav-l n; ear iz S p. D-tnial. je let«*. spo-| mladi vkouil v hišo Ferdinanda Lxi) J -žefa Hirl'.a n« Viru. Zlezel je na! ' strehi« in odtrgal na koncu hiše pribita j»ods.trevna vrata t^r .-skozi I | ta prišel v V pritlič- nem stanovanju si je potem nabral J galanterijskega M*iira in perila v vrednosti 2'J ii»ar. ki i S je lopova zasledoval po strmini. Mlademu vlomilcu je ilsjh*1o. da se , je v zadnjem hipu vendarle oko-j ] bali! preko zidu naz prazno ulieo, odkoder je izurim! v nirrvčnem le- > sovju jv.d < I radonu i Nevarni vlomilci zaprti. j • i V Ljubljani so opazovali v Stritarjevi ulici zelo zanimivo aretacijo znanega \lomilca -J«»žeta I*e-| triča, ki je zaerio tudi p !»egii kiiz-, njenec l.jubljtuiske kaznilnic*.*. Po-! j-lujocemi^ policijskemu agentu Mocanu se je izdal za Jožefa Pir\-ca, njegovega strstorilea. o katerem še ni vedel, da prebiva že v varnem zavetju v ljubljanskih po-! lieijskih zap<»rih in »*1 katerega je I imel delavsko knjižico pri sebi v! žepu. Po! c jskermi agentu je sledi! na p /i v brez odpora. M »hI enkorto pn je skoT-il na uiimtfvozeči tramvajski voz. Policijski agent 3 loč a n ga je pa vjel, nakar se je pričelo med njima rovanje, dokler ni pi i-šel na proiuN* stražnik. Pe-i triča ho privedli na policijo, nakar j je tnm s^dd za mizo, bogato ob-| 1< /jčno .s spisi, tuVk-.LIi se njegovih ' tatinskih dejanj in zločinov, ki »o jih že priznali njegovi tatinski tovariši. Petrie je okrajnemu policijskemu nadzorniku llabetu Še nekaj pridejal in zadeva je bila gotova. Tatinska družba, katero je policija aretiral* te dni. sestoji iz Ladislava Žrb»nta. Jožefa Finca. Ivana Kaste!»ca in Jožef Peča. Prizna!i so, da v tlružbi ukradli tov« naiju Mengenthalerjn. us-: nja. vrednega do 100.000 K, Ivanu Ccrnetu vi odnesli iz blagajne do 35.000 K in 50:000 avstr. K,! vlomili sr> v R^gijevo trgovino in odncftli dopoldanski izkupiček; \ vlomili so v-Gorjnporri ulici pri1 čevljarju Ma«neen in odn«-«di ne-i kaj obleke; Petrie je ukradel ob j Malem Grabnu neznanemu kopal-i en hlače, ki jih now zdaj Fine. Tolpa je vlomila tudi v pisarno; Jugoavto. a je bila pre{*rtdena;! vlomiH so tudi v pisarno Konierč-! ne Pni je, kjer so pa na**! prazne predale; potknsdi sr> vlomiti pri' ^t/irchictliju, jwi t\Ttlki Grsak na Koti grelnem trgu. kjer «> m trgo- ] vino ojrb-dali tako, da jwxxlajali j gobe. Sk ušali «>» iz\TŠiti več vlomov dragod. Po vlomu pri Ceme-tu sta odšla Žiber* in Petru- v Zagreb zapravljat denar in. kakor nami trdijo, da bi našli zopet kako dobro tempo f Pettiču je denar po- ...... •• * šel. Žibcrt je pa še imel 2000 K. j Petrie je i/.\abil Žibcrt a. da se je šel v Savo kopat, nied kopanjem mn pa ukradel listnico in izginil. Ves obupan jra je Žibert ki;- _ cal.- Vrni m*, a Petrjč se za to ni Z'.c-n Ž i be rt je v Zagrebu nato pr dajal razne drobnarije, da se je mogel ves sestradan vrniti v Ljubljano. I "k rad eno blago je pr. dajal najbolj jezični Janez Ka-i .-:elie, ki je znal zaračunati zelo vb A\ * provizije, ker jim je kar cele ti'C'ake zatajil. Družba je kubHa tudi '"Raco v ^ieiki za •;XX)o kron. Ljubljanska policijska kronika. Mesarju Francu Lovšetu je bilo dne 19. avgu-ta iz hladilnice ho-' tela Štrukelj ukradel ti h 85 kg go-' vejejra mesa. \&\>> fl !;< /.,h a Antona Jevea v ' i ni vas' -s" a. Itili dne 21. avgusta ukradeni dve črnosivi in rjavka-Mi po>**'lj;ij ( deji, vredni 1000 K. P< tniku Antociu Škralu iz « !*!■• va- • je li lo v noči 21. avgusta « dne^mih juu* ponošenih škornjev v vrednosti 8 K. Neznan• n»' ški je z zvito pretvezo izvabil Alojziju DebeJjaku. Ljude-\itu TVteriinu, Kranju Koširju in Ivanu Koširju obleke v vrednosti JHHJO K. Ključavničarju 1 trnae.iju Muši-- ii v Trzinu sta bili ukradeni dve k r. les i, vredni 38,000 K. l)ru>?>: "Obnova" na Fužinah j< bilo ukradeno 60 kg težko že-leamo dvijjalo, vredno 6(K)0 K. < I s: ! ni čar ju Jožefu Lainpretu na Fui nab je hilo ukradeno koJo. vredno -O00 K. P -tn'ku Frančišku Podbre-garju v Ojistr'iki vasi je bilo ukradenih nooo K in Čevlji, vredni 12 K. V Kuvačevu sta bila ukradena dva krnja. Ivanu Tomšiču v i>^ali Račni je !»ila ukrad« obleka. \Wna 2(MX» kron. Večja množ Tia obleke je bila u-kradena Mariji Ze\*nik v Mavčičah. ' Vlomilci odnesli Jok. Emer-šiča v P»er?njaku moško obleko in čevlje v vrednosti 6530 K. Bratoma Francu ?n Antonu Bohoriči, v Toplicah je Hila ukradena obleka, vredna 5500 K. Valentinu Verbniku v Gortini pri Vojniku ^o odnesli vlomilci yblekc in perila za 10.000 K. V Gornjem vrhu so vlomilci odnesli X'-ži Pere raznega blaga v vredin sti 23S0 K. Fršo Epih v Kameni št. 3 so vlomilci oškodovali za 1458 K. Posestniku Francu Škrjancu iz Radomelj je bilo v Kamniku ukradeno ^000 K vredno kolo. m TfucUs revmatične Kifroolaisaie. I" če rabile Z*n«»lj>v! linlaimf Istcfako vporaben je u izvinjenje, cMfioe. 2A ofrpoelosf hi oljroflflosf bolnA mišic ter udov. CEM4 JO m hO C£*mv Vpraiajlt V lekarn*!)- Molitveniki: [hiša popolna....................L— Marija Varhinja: v platno vezano ............ .70 v usnje vezano ............ 1-50 Kajski glasovi: v i>latno vezano .............70 v usnje vezano ... L30 v fino usnje vezano ........ 1.60 v usnje vezano .............L30 Skrbi za dušo: v i»!atno vezano........... M v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........ UJO Poučne knjige: Vbeccdnik slovenski: broširan.....................30 trdo vezan.................. .50 5n?'"ško-?lovenski slovar • I »r. K eni) ................ 5.00 \n;e; jsko služba ali nauk kako i noj se k sv. maši streže .... Jt )omaei živinozdravnik ..........* 1.2.* Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano.......35 i i3Ttuoreja .................... .75 Hitri računa r ................ .60 'l!so^!avija. Zemljepisni pregled 1JK5 liujira o lepem vedenja, Trdo vezano .............. 1.00 Kako se postane ameriški državljan .................. A3 Knjiga o dostojnem vedenja .. 30 fiakc postanemo stari ...........40 Mlekarstvo s črticami za 11 v 1- riorejo ........................75 Nemške angleški tolmač ........ .60 Največji spisovnik ljubavnib pirat JO Sena "čina bre* učitelja —. del dei ...........t•• J! *rari!a ta oliko ................ JfS roretnlaar. 1. 'etnik .................. .60 2. letnik .................. j60 2. letnik .................. M "•rakitenl rafunar .............75 Koč ni slov.-angl. in angl.-slov. s^var .......................70 Slover.sko-angleška slovnica, s sivjvarjem, t»lo vezana ...... 1^50 Svete pismo stare in nove zaveze, vse! uje 1040 strani............3.00 Splošno knjigovodstvo. 1 In 2 del $2.50 ^iove.^sko-italjanski in ItalJ.-slov. slovar ....................... 1.00 'lovensko-nemški in nemško-Gloven- ski slovar ................... JO Roveriska N'arodna mladina____ 1.— Spretna kuharica ................1.25 Slovenska kuharica ............ 7.00 Spretna kuharica, trdo vezano lJiO 1'mnl čebelar .................. 1-50 "o>iLi:» knjižica .............. Vfiiki slovenski spisovoik raznih r.izn"h pisem, tnlo vezano 1JW Veliki vsevedež .........;...... 1.00 "-»odln* sv. pisma .............. ^0 Z?od ....................60 1- zv. Kak« sem se jaz likaj. t Brencelj > ....................60 2. zv. Iz dnevnika malega po- redneža, trdo vezano...........60 L4. zv. Ljubljanske slSte. — < Brencelj) ....................60 5. zv. Jaan Miaeria. Povest la španskesra življenja ...........60 6. zv. No v Ameriko. Po resnl-enili dogodkih .................60 4ali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano ...................75 Trdo vezano ................ 1.25 Jimo življenja. (Ivan Cankar) .80 drtvl Gosta« .....................J5 Materina žrtev ................ JO losoiino ...................... .40 HaB Klatež ...................70 fcferfjp ...................... JO tllrico Poštenjakovii .......... JO Httva srca. Povebti. (I. Tavčar) L50 Marjetica .......................70 Saša Tas. 1. del vsebuje 14 po-povestl. (Novafan) — Vezano ...................... I.SO Broširano .................... L00 Saša Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...........................1 JO Broširano .................... 1.00 Sa Indijskih otokih .......... JO naseljenci .................... JO Preriji .................. jy Nihilist ......................M \"a krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z l>oji:ih poho«lov bivšega slovenskea polka .......... L50 katodna Biblioteka: Amerika iu povsod dobro, dotv najboljše ......................00 Berač .........................40 Boj s prirodo ................ .40 Božja kazen .................. .40 i-abica..........................1.20 Beatin dnevnik................70 Črtica iz življenja na kmetih .40 Grška Myto'ogijm, 2 knjigi .. 1J0 eneral Laudan ................ .70 Kranjska čebelica. Poezije ... .40 Nekaj Iz rnske zgodovine.....40 Napoleon prvi .............. 1.00 ■■-esretnica ......................70 Rimska Mitologija ...........70 Spisje. Vsebuje 11 povesti.....40 Svitoslav ......................40 Spisi *ndrejčkovega Jožeta. — Popotni listi, nočni preliod Itd .40 V Gorskem zakotja .......... .40 Za kruhom ....................40 Zaroka ob pol noči.............40 Z ognjem in mečem .......... 3.50 i lost hi veselje................L00 N'arodua knjižnica: Bilke ...................... I>le noči, — mali junak JO Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Lahifcja pri kraljici gosji noiiel .60 Malenkosti ....................................«30 Moje življenje, (Ivan Cankar) .40 Paberki in Roža ......................-20 Obiski. (Cankar) 1.20 biskL (Cankar) Trdo vezano ,, 1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 'ovestiee, kaoindranatti Tag ar*. Vsebuje 5 povesti ..........40 etelinov Janez, (AleSovec) —; Trdo vezano ................ .78 Broširano .....«••.......... .00 Pariški zlatar .................. .35 Pasti in zanke, kriminalni roman .40 1'osljedni Mehikanec .......... JO *ovesti Maksima Gorkega .... .75 Pod svobodnim solncem, 2 knjigi 2J0 Pravljice H. Majar .......... JO Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo ............. .35 2'ožigalee ...................... .25 Praprečanove zgodbe............ J2a Tredržant Present in drugi svetniki v gramofonu ............ J5 Pa tria, povesti iz Irske junaške dobe ...................... JO Podobe Iz misijonskih dežel .... js9 Peter Zgaga .................. JO Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1J0 Ptice selivke. (Ra bind rana th Tagore) — 1.00 Pred nevihto ................... .35 Razkrinkani HabsburianL — Moja preteklost .................. JO Revolucija n« Potrngalskens..... Jfl Rinaldo Binaldiirf ............ JO Robinson ........................70 Slovanska knjižnica. Zbrani spl-apisi, vsebuje 10 povesti .... JO Slovenski šaljivee .............. M Salomonovi rudniki ............. UO Suneški invalid................ « Jt Skozi lino Indijo.............. M Spake, satire in husiniisfcs .... JO Sanjska knjiga .............. JI Sanjska knjiga, velika ........ UO Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.01 Strelce ....................... J« Sv Geaorefa ____i.............. 41 Sosedov sin, (Jurčič) .......... .3C Stezosledec ..................... JI 'isto Šesto, povest la Abrneor JI veta noč .................... J9 I stri povesti: Nagla beseda; Tujče- * va osceta; Gospod Grahar; List tiapirja ...................... ^t) - stric tomova koča .............. JO i slovenski pisatelji: • i. zv. Jos. Jurčič zbrani spisi Vsebuje 7 povesti .......... xJf S 3. zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje v jesenL Visoška kronika 2.00 1< *>pi!manove pripovedke: I 1. zv. Marou, krč an ski deček iz Libanona .................. J5 2. zv. Marijina otroka, i»ovest iz .... kavka Ski h gora ................J5 'i 4. zv. Praški judek .............25 5. zv. Tri Indijanske povesti .....JO E>. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... J4 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ J» 11. zv. Rdeča in bela Vrtnica, po- | vest ....................... JO l-'. 7.x. norejska brata. Črtic-a iz mlsjonov v Koreji .......... ..JO L'{. zv. Boj in zmaga. j>ove«t ____ 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .................... JO zv. Angel j sužnjev. Brazil jaha po* est ...................... 16. zv. ZlatokopL Povest...... J€ 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ JO 58. sv. Preganjanje Indijskih mls- jonarjer .................... JO 9. zv. Mlada mornarja. Povest JO šaljivi Slovene« .............. .60 vitanje. roman, trdo vezano____1.00 trdo vezano ...................55 Turki pred Dunajem.............60 t'renntkl oddiha ...............40 t:mor v Sarajevu................10 i Nojeva Repatica. SatlriCen roman. 2 knjigi .............. 1.25 1'rra. roman .................. J5 Trdo vezano.................. J5 Veliki vsevedež..................1.00 Vrtnar. Rabindranat Tabore, trdo vezano .........................60 1 X«dnl dnevi nesrečnega kralja .60 Zaklad na kozjem *strovu .... JO , Zadna pravda ................ JO 1 Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjev« Z'ato ............. 1.00 7fn;ni naše koprnele............ .35 1 "'mote in konec gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih p»T-stl: i. zv. Vojnomir aH poganstvo .. .35 1. rr. Hudo brezdno ............ J5 , zv. Vesele povesti........... .35 zv. Povesti in slike .......... J5 zv. študent naj bo. Naš vsak- •!ar,H kruh ................ J5 'nbnvna kn.iižnifji: ^ "C zv. Pegan in I^imbergar.......75 7T. v'ma smrt.................75 i zv. zločinci .................r; . zv. Mož z razrezano dušo .... 1.25 ] Razne povesti in zabavne knjige za b mladino: {ob za miadl zob, pesmico .... JO j !^ek je pravil, pravljice .... .40 Mladim srcem J5 • Narodne pripovedke. S. svezek.. .40 Jarodno pripovedko, 4. zvezek.. JO ravljiee in pripovedke n mladino: f 1. zvezek ................... JO 2. zvezek ..................... JO Slavček, zbirka solških pesmi JtS vončekL Zbirka pesmi za mladino: - trdo vozano .....................1.00 ' Zbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ......*.*•.........• 1 ■ JO 2. zv., trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...........................JO i 3. zv., trdo ve2ano. \sebuj« 12 povesti- ...................... jo : 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po- vestl ............**...*.... JO 1 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po- V6tti •••••ooaoooooooooooaoa 4MI metnlike knjige a slikami: Mlada greda; pravljica s slikami JO PepeDta; pravljica s sllksml 1.00 Rdeča kapica; pravljica • slika- IDI aaoooaoooaaaooaooosooaoa 1*00 Sneguljčica: pravljica s slikami 1.00 Trnoljčl««, pravljica s slikami UO "njige za ■likanja: MiAdl slikar ................ .11 S«iko Iz pravljic ............ .78 njige za slikanje dopisnic popolna z barvami in nr-vodOom: Hladi metalk .............. 120 Otročki vrtec 1J0 Za kratek čas 1.Ž0 Zaklad za otrska ............ UO Razglednice: Zabavne. Različne, ducat........ .25 Vtw Vorške. Različne, dncat .. JE5 Velikonočno, teiUne ln nvaM* ducat .......................JS Iz raznih slovenskih krajev, dncat .40 Posamezno po ............................JO Narodna noža, ducat ..................00 posamezne po ....................05 Planinski pozdravi, ducat.............40 posamezne po ...................06 .Panorama asesCa Ness Ywk .... .15 Prerokovalne karte U0 Igre: dolina Solz. 3 enodejanke: Dva svetova, dediščina, trpini ____ 1-00 »nevnik. Veseloigra v 'i dej an j lb JO •audeamus. Komedija v 4 dejan- •••••oaooooooooooooooooo «25 Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ JO tlevizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 rončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................* .60 Zbirka ljudskih Iger. . snopič. Kmet Herod, Vedel* talka. Župan, Sardamski, Jesa nad petelinom ln kos ........ JO . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ JO ln 8. snopič. Sinovo maščevanje. Za kSovišče, Občmsk tepček, Hve materi, Neža z Bleda, Najdena hči .................. JO . snopič. Na Betlebemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev. Čašiea kave .... JO 1. snopič. Večna m«adost in lepota, Repoštev, Preperljira soseda JO 2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, ( pastbici In kralji, Ljudmila, _ Planšarica .................. jo 3. snopič. Vestalka, Smrt Marijo Pevlce, Marijin otrok ...... Jt 4. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola ln Neža ........ .80 7. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan.............st> 8. tn 10. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Slejke .................... jo 0 snopič. Sv. Just; Ljubezo Marijinega otroka .............. .5« Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic • Vrbskem jezera. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ .75 Moje obzorje. Eng. G an gel. Poezije Trdo vezano ................ IJ55 Narodna pesmarica. Zbirka nnjboij priljubljenih narodnih in drugih iiesnii ...................40 talade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ 1.S5 Broširano ..................... >sml. (Slmcn Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... l.gj 'ofiije. (Simon Gregorčič) — fnlo vezano .................. 1.00 "llollca. Pesmi za mladost.....60 lovenska Narodna lirik*.. Poe=iJe JO bto ugank. (Oton SapančlC). — Poezijo .................... Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira — Kon- certne i>esmi za moške in mešane zbore......................l^o Gorski odsevi. (Laharnar.) Zbirka mo§kih zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ............. .45 2. zvezek ......................45 Narodne vojaške. (FerjanClC) .... J80 Narodne pesmi. (Marolt) ....... J0 Nz^i himni; Lepa naša domovina; »Bože pravde. (Marolt).........15 Narodne pesmi Žirovnik 1. zv......................... .20 2. zv..........................20 3. zv..........................20 Narodne himne in domorddne pesmi, Marolt ................ .20 Pomladanski odmevi. Pesmi aa so-ran, alt ln bas 1. zvezek......................45 ir zvezek ---- . ............... .45 Planinke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor tn bas: 1. zvezek ..................... ,40 Z. zvezek......................40 Vojaške narodne pesmi. (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodopivee) ... U0 Lira, srednošolska pesmarica: zvezek • • • • 2. zvezek.................... U0 Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slavnostl — ...... (13 meSanlh in 3 moški zbori) 1.10 Nočne pesmi. (Adamič) US Kupleti. (Grom) — 1. Kranjske Sege ln navado .... J5 2. TTCenl Mihec; Slabi časi---- J5 3. Nezadovoljne«; To zares užit-ks^Til ........................ *35 Slovenski akordi. (Adamič) =» Zbirke 22 meSanih in moških zborov : 1. zvezek ..................... 2. svezek ..................... -'5 Mešani in moški zbori. (Al j al) — 1 svezek: Domovini; Nevesti; No ■veni ml; NaSa zverfla; Ujetega ptiča tožba; Soči..............40 2. zvezek: PH zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; OJ z Bogom ti planinski svet; Šolskodoanskl mladini; Na bregu ............ .00 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj ; Na dan ; Divna noč....... .4f 4. zvezek: TTjetega ptička tožba; Zakipl duša; Dneva pripelji žar; Pri pogrebu...............40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelji žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........_ .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Gesic.............40 7. zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Doinorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti Jo hotl (močan zb.t : TI osrečit i jo hotl (mo. Ški zb.) ; Prijatelj in senca (moški zb.) ; Prijatelj in senca .................. JO 12 Tantum Ergo. (Foerster) .... .«0 12 Tantum F.rgo. 'Premeri) .... .50 Mlssa ln Honorem Caeciilao — (Foerster* .................. M Wa>ne pesmi za mešan zbor. — (ciattner) .................. ,M Slovenslia sv. maša, za mešan zbor a spremljavo oegel. (Laharnar) JO Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raSki zbor ln petje. (Bajik) .. U0 B^m šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajnk) ____ 1.00 Na (torenskem Je fletno. (BaJuk) LOO Note za citre: Saratan. Ruska pesem .......... Jg Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .7§ Note za klavir: Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ M Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .71 \ašlm rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Pozdrav z Bleda. Koračnica, m (Jaki) ................. SO rozdrav Iz Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ....................... jo Prlpoznanje. Polka mazurka. iN. da ni slisial vsto- piti «voj<<#a Ri«sp^>darja. "Na moje hrabre stare očete! Xadejaiu da .se imete prav dobro, rnr. William; cpn «tite, ui«em vas hotel motiti, jtvspod.'* Ila; . je b I Will umu drzen kakor v»v na nj^ovrgm Ntuuu, je 1«1 vendarle nekoliko v zav m> Vutleii, ko je potopi — morebiti je n krt vi. — u-mljetii Itog! Bn deček rešen! ]i(>lf iui pomagaj! Kje je Juaa- t iui *' * 1' Tukaj, gcMfuxl! " je odgovoril Jonatan jako svečano, ko je ravno prinesel jajca za zajtrk in stal sedaj nemo za stolom sv< jega go-KfKHlarja. * Takoj ]»o zajtrku moram odpotovati v Portsmouth — prav n;č iui ni treba j.-sti — nič mi ne tekne!" "Tako se navadno godi ljudem v enakih primerili*je odgovoril Jitmtan; "ali vzamete nvoj vuz ali pc^rebcio kočijo?" "Pogrebno kočijo za artiTŠuajjii milj na uro, z dvema paroma konj! Junatan. ti ni blazen!" "Ali želite črne sviinate trakove za klobuk in rokavice za koči-jaža in .služabnika, ki v*m bodo »tresli ?" ''Proč s tvojo šaro! Ne, tu gre za življenje in ne za smrt! Zamorec (»eiv'dao mULi, da «e je potopil farno en čoln." Mors omnia vmeit — .smrt premaga vse" je odgovoril Jona-tasit in po\-s:dignil oči, "Ne skrbi za te «t.vari; skrbi za Kvoje! Ravno slišim, da trka pis^ monofia na vrata — poglej, ali ima jftuma zame!" Rilo je več plseni, med njimi tudi eno kapitana Maxweila z ladje " Krydice", ki je natančneje opisoval naiu že znane oikoiiščane in »poročal mr. Wifchermgtoeru, da je a |HJŽatniim voaom odposlal obadva zamorca in otroka iia njegov naslov hi da jih eden njeigo-vih častnikov^ ki porabi isti voz do mesta, varno in gotovo spremi do njega. Kapitan Maxwell je 1>H star znance mr. Witheringtona. več-kVat je i otoedtxval v njegovi h« v družtd k TempJemorovimi m je zarad; tega mogel od obeh zamorcev zvedeti ravno dovolj, da jih je vedel kam pooUti. "Na kri mojih -prednikov! Da nea zvečer bodo tukaj!" je vjdik-nil mr. Witharington, **in jiz sem ati prihranil pot na ta način. Kaj je s«/^tif Najbolje, da M*ry pripori aobe, ali sUii. William? Po-Kteljo enega malega dečka in dva z*mcre*." "Da, eo«pod\ je odgovoril Wilham. "kam pe naj denemo te črne ljudi?" "Kam? To je vseeno: eden naj spi v noht kuharičiru. drugi lahko v Marvjiai. '* "Jako dobro, gospod, takoj jima povem", je odgovoril William j in odhitei že naprej vesel rad: j hi ufeča, ki ga je pričakoval v kuhinji. "Oprtost i te, gospod", je opom- Iuil Jonalaji, "izmed zamorcev je eden. mislim, moški." . | "No, kaj pa potem?" „ ! " p£.t»-m gotovo ne bo hotela 110-4 bena izmed služkinj .spati v isti .sobi." a' "Na vse nesreče Witheringto- ' nov! To je pa res — vzemi ga to-e' rej k sebi. Jonatan — ti ljubiš erno barvo." »-1 "Tu«la ne v temi. g ^cd", je dejal J< natan in ee priklonil. x\ "Potem naj spita sama v eni so-, j bi; >tvar je s tem d'icnana. Sedaj .'me pa pits.fi. da zajtrkujem poltem se pomenimo dalje." r' Mr. W ithei jigton je vzel žem-j 1 jo in jajca ter uiival svoj zajtrk. ! kakor hitro je mogel, ne da bi sam l vedel za. vzrok svoji liAglioi. Vzrok j' temu pa j- bi!, da ga je piihod g< stov vznemiri! in zauedeL Začeli J je pnmšsl jati. kaj naj stori z do-1 šb ci. K "t staremu >anu*u mu j<" bilo težko ukreuiiti \-v<» tako, ka-lkr>r bi bilo treba. Ko je izpil še Je-no čaao čaja. se je vrgel v na.sla-,; n jar, sedel zložno in prijetno ter prav kmalu začel govorit i sam j>ri sobi nekako tttko-le: i 4 'Na kri \Y itliei-higtonov! Kaj naj počnem jaz, stari samec, z ma-j . liiu Otročičem in dojiiko, ki je ta-j ' ko črna kakor pikov as. in \t1iu-| tega še z enim črncem? Ali naj' . ■ jih pošljem z<*pt»t nazaj? Da, to bi . bilo najbotj&e! Toda otrok! Kri-i"aje >ie bo vsako jutro zbudil ob _ peti uri — iwiljub:ti ^a moram tni-. krat vsak dan — krasno! — In . potem tu zamorska dc jilka — z de-. belimi ustnicami — ki bo vedno poljubljala otroka in ga vxdigo-. vala piotl tneni — nevedna kaJior . žival — in ako bo otroka bolel tre-. biufiei'k. mu bo obrazom, k-i je bil tako rdeč, ka-| kor bi bila ravnokar pripravila obed za osemnajst ljudi, in brez1 navadnega pred^pamUva. | "Ppfro^tite, prosy m", je deja-! ' la in se prrklunila. "proaim vas, da sd poiščete di-ugo kuharico." "O, jako dobro", je odgovoril mr. Withermgton nejevoljen radi motenja. "In ako vam je prav, bi ala rada še danes — ne ostanem več tukaj, gospod." "Pojdi k vragu, ako hoče«", je ■ jezno odgovoril mr. Witherington, "toda najprej pojdi iz »oibe in za- ' pri vrata za seboj!" Kuharica je odlšla in nvr. With-i eringtotn je bil zopet sam. "!*reklieana stara babnica — s kaj neki jo je ugriznilo! Najbrže i noče kuhati za črne ljudi, 'mislim, , da, to bo." • je Witheringtona iznova. • zmotilo dvakratno trkanje na ■ vrata. "O, gotovo se je že preminila. i Vstopi!" Sedaj pa ni bila kuharica, tem-' več hišna Mary, ki je priila v ■ sofoo. i % "Oprostite", je dejala plakaje, ' "zapustiti hočem vačo službo." "To je zarota, sveta nebesa! ' Dobro! I^ahko greste!" dre\-i, gosqxjd, ako vam je prav", je odgovorila. "Še v tem trenutku, ako ho-l e*^š!" je jezno vzkliknil mr. With-i er ngton. Hišna je odšla, Witheiii^gtomu - pa bilo treba aiakaj «časa, da se je i nekoliko umiril. V tej deželi naj gredo vsi slu-I žabniki k vragu!" je rekel napo- > sled, Prevzeti norci — nočejo snaziti soli za črnimi ljudmi, «ni- i alim — da, ta»ko je — rakom naj j ► gredo žvižgat vsi, črni in beli! Vsa moja hiša je narobe f ^* priho- ■ ds majhnega otroka. No, jako ne-J pnjetuo je to — kaj naj atanmf Slika nam kaže oddelek vojaštva v Barceloni. Temu mestu kakortndi vsej španski upravlja zaen krat general Primo Rivera, kateri je s. svojim vplivom prisilil španski kabinet k odstopu \ Kralj Alfonzo se strinja z ustaškim gibanjem. Ali naj ptšljcm po sestro Moggy — Ne, pošljem po Joiiata-na!" Mr. Witherington je pozvonil, in Jonatan se je takoj prikazal. "Kaj pomeni vse to. Jonatan?" i je dejal. "Kuharica se jezi, Mary ! joka — obedve gresta (nltod — ! kaj naj vendar pomeni vse to?" "No, William jima je (povedal, kako ste ukazali, da bosta abadva črna gosta spaa pri njiju." "Ta lcpov! Vedno nam dela sit-]]< <-ti. Jcnatan, veš, da nisem nikdar mislil kaj takega." "Gotovo nisem mL^lLl, ^spo^V, zakaj to bi bilo proti vsaki trpo-dobnosti'je odgovoril Joaiatan.' "Dobro torej, razloži jima vso' tvar, zakaj nieosar nočem veC- sli-' sati o tem." Mr. AVitherington se je nato za-posvetovati s kletarjem in je odobril v,*, kar orri nasvetoval. (Daije prihodnjih.) D/črna dama umrla. Na Bledu je dne 28. avgusta u-mi la, zadeta od kapi, dvorna da-1 •na Danica ITrističeva. Truplo so prepeljali v lieograd. Pokojnica je bila zelo plemenita žena. Umrli so v Ljubljani: Antoni Sku'iic, »kočar, 40 let. — Viktor Putarev, rejenec, 4 mesece. — Fran N<«vljan. mesar, 4S let. — Neža Verbajs, r^šetarjeva žena. 35 let. — Fran VrtačnLk, železniški vratar, 54 let. — Fraaw? Močnik, dninar. 30 let. — Vinko Skitblc. posestnikov sin, 14 let. — Neža Štcfe, dekla, 63 let. Josip Birtič, posestnikov s:u, 2 leti in pol. — Stanislav Fišer, pol leta. POZOR, ROJAKI! FARMA NA PRODAJ! Proda se 133 aikrov obsegajoča farma v državi New York, Columbia C<.. Zemlja je vsa Obdelana za sadjerejo, imam 1200 sadnih dreves, 1S00 vinskih trt, na farmi sta dve hiši in sicer enajst-aobna in štirisobna, v kuhinji je voda. Furnace, peč, telefon in vse drugo ter vse potrebno pohištvo. Veliki hlevi za krave in konje, prostor za seno in za. orodje. 12 krav, 1 bik, 4 konji, 4 prašiči, 200 ptieancev, 30 rac, 1922 Ford truck, 1322" Cbervolot Touiing avtomobil ter vse moderno orodje in stroji. Poljski pridelki in nad 100 ton sena. Ubstega dobička prinaša letno ta farma nad $3000. Tukaj je dober trg za vse pridelke. ker je le 4 milje do večjega mesta in I miljo do malega mesta, kjer šole, prodajalne, cerkve, klavniea (Pa vodila preko moje zemlje. To posestvo lahko kizpita dva r,kupno in sr. potem razdelita, ker je dovolj za dve družini Prodam za nizko ceno za $20,000 (dvajset tisoč),* takoj je plačati $10,500, j ostalo pa na pet odstotne obresti. Pišite za pojasnila na lastnika ali pa pridite osebno pogledati Naslov: Anthony Koren, Bo* 9S. Claveuraek, N. Y. (Adv.) 'V- .M«*«* .-V - • » » > Izbiranje lege za vašo hišo. (Jugoslovanski Oddelek F. L. 1. S.) Predno si izberete hišo ali lot, >ravi John M. CJrics od Department of Commerce morate najprej biti na čistem, koliko morete potrošiti za ta svoj dom. Ko ste se odloeili — in to ni mogoče kar na lahko roko, marveč treba natančnega proračun jen ja dohodkov in izdatkov tekom dolge vrste let, pride na vrsto vprašanje, kje naj vaša hiša stoji, naj gre za že zgrajeno hišo ali za lot, na katerem si , dete zgraditi hišo, prihajajo v po-j itev okoliščine. Najprej pride na vrsto vprašanje, koliko naj potrošite za 5ami lot. Mnogo je odvisno od tega, da-li je lot urejen (improved) ali ne. Ako eesto ni asfaltirana, ti-o-toar (sidewalk) ni bil še postavljen. niti ni tam še nikakih naprav za vodo, svetlo, plin in odvod, morete dobiti zemljišče (lot) za manj od pet odsto, kar vas bo stala hiš^i, na vsak način nikar ne plačajte čez deset odsto. Ako so bili že napravljen zgornji "improvements", bo strošek za zemljišče stal veliko več; redkoma pa bi smelo veljati čez 30 odsto od vsega stroška za hišo. Treba zapomniti si, da ako ne nameravate zgraditi takoj na kupljenem zemljišču, zgubite obresti, ki bi jih vam prinašal denar vložen v to zemljišče in da v^m bo *reb-i plačevati davke na zemljišče in morebitne posebne doklad" assessments) za zgradbo ceste in Iruuih naprav. To vse treba vra-•nnati v stroške za lot, dasi mogo-c, da vrednost zemljišča med tem •oraste. Ako na eenem zemljišča zgra-!ite nenavadno drago hišo, vaša liša bržkone ne bo v skladu z .tal'tni hišami v okolici, in vred-iost hiše ne bo odgovarjala one-nu, kar ste zanjo potrosili. Ako ria drugi strani zgraditi ceno hi-o na dragem zemljišču, boste nautili na težkoče, ako jo hočete prodati, kajti taka hiše morda ničesar ne doprinese večji vrednoti zemljišča. Izbiranje lega za hišo je nava-lno stvar poravnave, zlasti v ve-*ikih mestih, kjer si mora človek :zbirati med malim lotoin v bolj ugodnem in pristopnem kraju in med večjim lotom, oddaljenim od središča mesto. To vprašanje je dostikrat spojeno z -vprašanjem, ali naj stoji hiša na samem, ali naj bo spojena z drugo hišo, ali pa nanizana na vrsto hiš. Hiše na samem sredi prostranega zemljišča so najbolj priljubljene; ako pa ie lot ozek, so dostikrat srednje sobe odvisne za svetlo Ln zrak od ozkega prehoda v širini treh do petih čevljev na obeh staneh. V takem slučaju je mogoče, da je dobra hišica nanizana na vrsto hiš b >Ij prijetna. 2a družine z otroki je najbolj ugoden prostor z vrtom. Vrt za zelenjavo tudi prihaja v poštev. Sola in igrališča naj bodo v bližini. Mnogo ljudi nerado stanuje ob eestah, kjer je veliko prometa zlasti po noči; take ceste so posebno nevarne za otroke. Ugonost lege za hišo je odvisna t-udi od mesta, kjer hranitelj družine dela. On mora paziti na to, da mu bo mogoče iti peš na delo ali pa da ao prometne zveze take, da -— mu bo mogoče iti delo in prihajati domov brez prevelike zamude' časa. Samo pričakovanje, da se bodo take zveze sčasoma vzpostavile, ne zadostuje. Tudi za gospodinjo je veliko važnosti, kakšna je daljava do najbližjega tržišr-a Dasi mnogi želijo stanovati bli->:u svojih sorodnikov ali znaneev, ta o!v(!iseina bi ne smela biti no-rodajna za izbiranje zemljišča. Važno pa je paziti na to, kake vrste ljudje stanujejo v dotu-ni oko-liei, zlasti pa to. ako imate otroke m ,]il>. hočete dobro vzgojiti. Ako jo mesto razdeljeno v zo- i;r v ziuislu takozvanih "zoning ■ laws", potem je najbolj zanesljivo zgraditi ali kupiti hišo v oddelku. rezerviranem za stanovar nja. "residential district". V takem slučaju ni nevarnosti, da bodo nekega dne zgradili tovarno, garaže ali -trgovine blizu vaše hiše, kar bi znižalo njeno vrednost. Ako pa ni takih zon. potem treba vprašati, da-li obstoje kake privatne restrikcije. Da-li so te re-trikcije pridržane v kupnih pogodbah? Dali take omejitve obstoje za vse hiše v bližini? Če ni taki!? omejitev le na enem lotu, utegne kdo zgraditi tam kako grdo stavbo ali delavnico, ki pokvari' vso okolico. Treba vprašati, da-li obstoji tam kaka naredba, da se sme zgraditi hiše le ob gotovi minimalni eeni. Ali morete toliko potrositi? Ali so one privatne restrikcije take, da je vaš dom ob-va.ovan? Za koliko časa veljajo on° restrikcije? Dostikrat se dogaja. da so one omejitve veljale /.a dobo 25 let in da ta doba skoro poteče. V takem slučaju nimate nikake zaščite pred morebitnim neugodnim sosedom. V glavnem je ono zemljišče, koder voda ima dober odtok in je zato suho, najbolj ugodno za stavijo. Trošek za.temelje in klet je od-visrn od kakovosti zemlje. Kainc-nita tla utegnejo provzr?&iti mnogo večjih stroškov. Trošek Za u-zravnavo zemljišča treba vračunati v prvotni trošek za lot. Brezdvomno mnogo ljudi ima najrajše zemljišče, kjer je dreves in grmovja in katero je mogoče lepo in privlačno prevrediti. Dostikrat prihaja za lego hiše v poštev smer gotovih vetrov ali soln-ca. Treba paziti ne le na velikost in obliko lota, marveč tudi na njegovo lego v okolici. Kuhinja ali garaža sosedne hiše utegne prov-zroččati veliko sitnosti. , Vrednost hiše in lota ali lota samega je odvisna od njegove primernosti. da služi za dom. Splošni značaj okolice, sosedstva in javne naprave na razpolago imajo svoj posebni vpliv. Razumen človek bo zahteval več navodil in informacij o vrednosti zemljišča in hiše, nego mu jih nudi interesirani prodajalec. Zato je dobro vprašati koga, v katerega imate zanpanje, naj vam poda svoje mnenje o vrednosti. Dobra hranilnica ali stavbena zadruga vam morejo dati tak nasvet. Ako so ti zavodi navadno voljni posojati 60 odsto od vrednosti pesestva, ali vam ponujajo le 40 odsot, pomen ja, da je kupnina pre velika. Mogoče je dobiti dobro ee- ttitev tudi od poštenega zemljiškega trgovca, ki je na dobrem glasu, ne pa od promotarja. ki je danes tukaj in jutri drugje, in katisi Betetto, ki je L»il t!ivrsto let na dunajski dvorni ojieri. i Kije sttlaj v l.jubljaui? Ali v«*st«'. da navadne eiparett* vsebujejo navaden tobak. Helinar turške viffnre-te i*a lOOTe čisti turški tobak? Vsak je svoje sreče kovač. JUDJE navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronašli, da sta usoda in sreča taki, kakor so si jn sami provzročili. Nobena druga stvar ne doprinese k Vaši sreei toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje. ^ Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na "Special interest account99 kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto. DENARNA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IN PO JAKO ZMERNIH CEXAII. ZASTOPAMO VSE PREKMORSKE PAROBRODNE DRUŽBE. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. >T& dan: 2. res o/.enil hi se; ;}. Razen; -i. Kmečka i>e- seiii; 5- Vasovalec; G. Na tr;ru ; 7. T*osem o beli liišiol : 8. Prošnja: !>. I>un slovanski; 10. Tihi veter od morja: II. Se ena : 12. Povejte, ve planine; la. Sijaj, solnciee; 14. ijih-ko noč; 15. Deklica, mila; 10. Staiica ; 17. Vabilo; IS. l'a-stirček; 1!>. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. imel sem ljubi dve: 2:i. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 2«. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. I.jubezen in pomlad; 29. Rožica i slavulj: 30. Naša zvezda; 31, Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj hi te prašni: 34. P.ože pravde; 35. Na grobih; SG. Nad zvezdami; 37. Vabilo; MS. TJs!i?£ nas; .30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja; 42. Bajtica; 4.*J. <>b-laček; 44. Utopljenka; 4,1. Potikali na okno: 4(L Glas Oroho-va: 47. Katriea; 48- Deklica, ti si jokala: 41». Jaz bi rad ru-dečih rož: oO. Zdraviea; 51. V mraku; 52. I a-pa na5a domovina; 53, Visrred so povrne: 54. Vinska: 55. Oj dekle, kuj s tak žalostna: 56. Slanica; 57. O j. te mlinar: 58. Pojdam v rute; 5H. Slovenae, Srb. Hrvat; CO. Naša zvezda: 01. V slovo; G2. Izgubljeni cvet: G3. Sanak spava: Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; OJ. Kje dom je moj, G7. Hey Sloveni. 71. Domovini : 72. KokoLska ; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina: 7G. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 71». Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutiš. Srbine tužni?: 81. Pobratim i ja; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica: 86, Njo - S7. Njega ni: SS. Pod' oknom: 81). Prva ljul>ezen: 00. Lahko noč; 91. Pri oknu sva molče slonela: »2. Strunam; 93. Siovo: 94: Strunam; 95. Vro-Enja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom: 9S. Ljubezen in pomlad ; 99. Lahko noč; 300. Raztanek; 101. Fvra-Čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York HN^PH Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam ■ 1 ffff^fH fr^Tff^^^P v™6 denar. * Proizvaja bogato rdečo kri,mo-čne stanovitne ^žlvce, živlfenfa polne možice In ženske. Ce ste slabega zdravja in pri slabi moči. če se vam^^MFvfe-- JiftSfN'iLS^1 il?1[važ.e telo mrači, če ste se že nave--J«? Kti ti pomirljiva ia narkotična awd.tva. potem posku- SW l?tm XSErf^.^- ,PTv,^cli b08«*- kako. hitro 3 e bost, /W Etrika^f- Ž!°VekaI D*vet . tek neprebara, vetrovi in icolcanje. zaDrtie USEP^^T^Hi živahnosti, nervozno", nil ^"JHI iivin° "dke krvi flf li ži^ifk Je cd iivčn« eHo za svoje I 'Bfe* W V* f ^nfj " d poglavitna »tvar xa "lode'? I|t M Y7 ii^Vnl^i: • - * J r"."Ie' Frra »n krvno cirkulacijo. Naea-Tone lh:Mk. JfcJ k^L - \ zdraviJ? ®ervo*ne in fizično budue. Kereestoji ia os mero vaxnih «t?tavin, ki vranjo zdravje ter ith' j^bba^p^an "rS10 "»fosforju ter Je hrana krvi in živcem. 1 v jetra, ter ojažaje «reva. da. T VŽ™*'1^0: « njih strupene ^ ž^i^riiiiir4 ^:e=mi daj« čudoviti i aooro prebavo, stanovitne isvce ter rdravo okre-čuioč® I krj-co eirkulncpni'^-^ ifSTlt ^ i"n?st » °rn>*. Vi lahko ggyjf?*- i.Mt*' ,fimo *a pet (teJM) dolarjev. Jetnajto Nu«. * (2Q) d«i "Hn. lil/»i z uspjb^n. vrnite preooian-k a. ikaSio mmi VM beno takoj vrnili denar. Vidite, da ne «oreie Urublti niti penijZ — MJ ^^ ** " PT«laJ pri v»ih debrih Ufearjih po cuU ceni - ..- ko harocate. sa poslužite teca kupona. ———.—— national laboratory. s-20 . 101« s. w«w> a«*., CUcaco, lil. ^ ^^..............- kar po«iU............... 1» .................................. f .......................................... j Gnto ia 4tv. aU R. P. D.......... I > ........................................... .............................................................. t ' 7* f Gospod Vinko sedi v svojem > uradu in razmejuje. Težke mi-.lL : mu roje po glavi. j' "i>a **em dolgočasen", mi je rekla. 4'Da nisem kavalir ..." 'J "Hm. ee bi &i bil s»cain izbral < očeta, saj bi morda bil kavalir". 1 44Da me je sita", je pristavila. ! "No ja, *.aj to ni tako hudo. To ] ni največjo hudo", se mu je poro uza t Prešeren. "Dejala pa mi je i tudi hudo besedo. Kako že? Da (.»'in ji pravzaprav odveč, da je moj prijatelj Vanko fant druge korenine in »la jo naj za naprej sploh i pri miru pustim". V tugi in mukah je glava go- , spada Vinka bolj in bolj klonila. Zdelo se mu je, da so se mu oči ; ovlaiile. "Po poki ne ob štirih j>ojtrle. Skušal jt» biti ravnodušen. ka meeiea in pa potem se bolj j gori ..." "Crr, err, err", se oglasi ta tre- | notek telefonski zvonec. "Halo, kdo tam f "Jlalo, tu urednik 'Večernih novic*'. Ali si ti. Vinko T" "Da! Kaj je?" "(Jlej, da bo do štirih č-lanek ( r> agrarni reformi v mojih rokah! l'uješ, ob štirih je zadnji čas. Obljubil si ga tudi. Pa honorarja ti tudi nikoli več ne nakažem, če boš tako zanikern!" "Prinesem". T "< >r, err. err". i Mimogrede omenjeno, je bil go- | spod Vinko referent za gospodar- t *ki oddelek "Večernih novic". Va ' agrarno reformo se sicer ni razu- ] mel vee od ministra za agrarno ro- ! fcrmo, pisal pa je neprimerno boljše članke od njega. ] Vinko je sedel k mizi. t7noj mu je udaril skiKzi kozo, pero mu je uhajalo iz potnih rok. "Ob štirih", je zamrmral. 44Ob ^ ntirih pojde z njim na Koinik. Ob . štirih mora biti agrarna reforma v uredništvu. Pa suh sem tudi. Na Na Rožniku bo prijetno . . Predle, zavijale in mešale so se mu misli in nesmisli. Pred njim hO plesali agrarni ministri svoj brodolom ni agrarni ples, poleg njih pa korupcija in eivčije. koloni in veleposestniki. zakonske določbe. cd red be. ukazi in še različni drugi prikazi. # a # Pol Štirih. Ona je napravljena in pripravljena za odhod. Skoro fOtovo ima oVii beli klobuček, ki ji tako dobro pristoja. Gospod Vink'^ je vzdihnil in pisal: "Kolonizacija v južni Srbiji uspešno naoreduje. Doslej je bilo odanih toliko in toliko družinam toliko in toliko jutrov zemlje v obdelovanje". "A .iaz nimam, kamor bi položil svojo glavo", se je razbolel gospod Vinko. In je nadaljeval: "Glavna ovira kolonizaciji so odmetniki. kačaki in komite ..." ter zamahnil, da prežene nadležno muho. ki mu je plezala po nosu. 4'Pet minut manjka do Štirih in on jo gotovo že čaka , . 44Crr, crr. crr!" "Halo. Kdo tain?" "1'rednik "Večernih novic". 44Tu Vinko". "Vrag Te vzemi! Zakaj ne pri-nesei članka? Ali si gotov?" "Da, da. samo še južno Srbijo koloniziram". 44 Glej, da mi jo brž skolonizi-rai in prinest«!" "Crr, err. err!" Gospod Vinko piše. piše. fsnre-letava ga mraz In vročina. Roka mu vadrhteva. Čas teče, agrarna reforma pa noče naprej. Pol petih. Krasen dan je. Pol na Rožnik ne koplje v solne nil pramenih in at oddihava v pre ljubeznivih aenčteah. Rožice h dvigajof glavice, osvežene po ve V i i černem vetriču in ptički so ugla- k i *ili svoje kljunčke kar najbolj ; F J "amoroso". Ni vraga, da bi člo- F - vek ne posegel po čaši ojx>jnosti F 'ki jo nudi ljubezen ! Vauko in ona. ž l oba mlada in kipeča mladosti, še- e . tata v tem razkošju . . . Mlada in " - brezskrbna . . . Glej, stopila sta za I > košato bukev! Nič se ne vidi . . ." I' "Prekleta reforma! Košata bu- I * kev! Nezdrave razmere! Kuluk! -i i Ah. sedaj jo jndjublja . . ." '1 j "Nore**!" se je pograjal gospod J - Vinko. "Končani članek, pa jx>j- i dem na Rožnik in napravim kra- l val. še pomnila me bosta Sedaj pa r - dalje. Kje s«-m že nehal?" , ^ "Aha! V Prekmurju vladajo r i naravnost neznosne razmere. Ma- r džarski magna t i ... In njej se ^ * blešče oeesca, kakor svoje1 čase, ? ko so mi obetale sladke urice ... j 1 Kako neki ji je ta vrag prišel ta- s ko blizu? in tako hitro! Čakaj, ž 1 ti ž«' jKjkažem, hinavec!" s Gospod Vinko se jezi in kujn r ' maščevalne naklepe. Članek poči- r 1 va. Gospodu Vinku klozti glava še " * bolj. V srcu jra skeli in tudi oči ga peko. Vinko ne more nikamor in ničesar več. \ Ura je pet. Telefon zapoje. Go- p - spod Vinko že ve. kaj to pomeni, s Zabije odločno piko in odhiti t > - agrarno reformo, oroseno z vroči- r i mi solzami v uredništvo. k Nad Rožnikom sije solnoe. Kma- i " lu pa leže na zemljo večer ... 1; —---s i' a "Special Delivery". \[ ____o L (Kureign Laipiage It. formation Serv.ce. r JugosLav Bureau.) A ko kdo hoče, mo besede "Special Delivery". r j Tedaj bo pošta dostavljala pismo 7 največjo mogočo r.agljlco potom 1 posebnega poštnega sla. P Ta ekspresna pošta je bila usta- s novljena 1. 1^86, in način tega hi- » ' trega dostavljanja je postal jako t * popularen. Računa se. da se za r 1 letos bo znašale vse pošiljat ve po s "Special Delivery" 80 milijonov 1 p komadov. Začetkoma je pisinono-n ša zahteval potrdilo (receipt) za j j d« stavi pisma; kasneje pa se je p to opustilo. Vsled nove naredbe ' ; poštne uprave pa je začenši od 1. ' K julija 1923 zopet oživel predpis, ' ; da mora pismonosa dobiti potrdi- 1 lo od našlo vi jenca. razun v poseb- f uili slučajih. Ako poštni sel ne more osbeno i a najti naslovi jenea ali osebo, ki bi " bila upravičena podpisati zanj po- , 1 trdilo, pač pa je prepričan, da d naslovijenec vrne tekom par ur ali tekom dneva, on sme pustiti x>i-ji smo, ne da bi dobil potrdila, ako o ima naslovljenec primerno poštno n skrinjico. j' v Ta nova odredbo bo — kakor se upa — preprečevala tatvine >_ ekspresnih pisem ali paketov in > omogočala poštni upravi, da daje račun za zgubljene predmete. Na drugi strani bo zagotavljala lii- * tro in sigurno dostavitev, kajti. 1 iko poštni sel bi moral prinašati 'a ekspresno pismo nazaj k poštnemu uradu, bi se to pismo moralo ven-J- darle dostavljati kasneje polom a- rednega pismonoše. To pa bi le po-! menjalo izgube časa. Ako pa pošiljatelj želi, da se "Special !>elivery" pismo v vsakem slučaju ne dostavi brez potrdila sprejemnika, on sme zazna-miti na kuverti, da on to želi. V takem slučaju bo postna uprava ugodila njegovi želji. Ker bo minulo nekaj ča*a. pre-. dno se občinstvo privadi «na ugod-ZI" nosti te nove odredbe glede dostavljanja 4'Special Delivery" pisem, poštna uprava nalaga vsem pp* poštarjem, naj ob vsaki primerka ni priliki razložijo strankam nous vi način dostavljanja ekspresnih pisem. • ■*ot---- iih ReJAKI. NAROČAJTE SE HA re 'GLAS NARODA', NAJVEČJI že SLOVENSKI DNEVNIK V ve- ZDRUŽENIH DRŽAVAH. k.... Agrarna reforma. * (Groteska.) Reško pristanišče izgubljeno za nas. Velikopotezna jadranska poli- • tika Italije začenja z onim dnem. : ko je italijanski zunanji minister podpisal ]>ogodbo. s katero se od- < poveduje kraljevina Italija vsem ] pretenzijam na posest Tunisa. Z železno doslednostjo in z izrodilo j gibčnostjo se je pognala Italija na morje na levici, z namero, da postane Jadran njena izključna last. Zdelo se je, da bo z žalostno pojjjodbo v Rapallu ta pravda ob-jadranskih ljudstev vsaj za de glede n* čas končana. Daleč za nami je že oni dan. ko so zastopniki jugoslovanske države podpisali ra-pallsko pogodbo. Toda še vedno glavna načela te pogodbe niso izvršena : Pridobitve, ki jih je dosegla Jugoslavija v reškem vprašanju. so postale predmet novih tež- -kili sporov. * ! RapalLska po£odha je točno in j jasno določala, da se ustanovi , svobodna in neodvisna reška država in obe pogodbeni stranki sta se obvezali, spoštovati neskrunje-nost te državne suverene tvorbe na vse večne čase. Tjjiulstvo reškega ozemlja je začelo graditi svojo državo. Izvolilo si je zakonodajno zbornieo, zasnovalo je prve osnove samostojne uprave. Toda lepega dne so tuji državljani, Italijani strmoglavili suvereno ljudsko zastopstvo in so se polastili vlade v reški državi. Ena izmed pogodbenih strank, Italija, je naenkrat imela državno oblast Reke v rokah. Formalno se je mogla Italija še izgovarjati, da se nje ne tiče akcija, ki jo je izvedla skupina zasebnikov. Stvarno pa je ugotovljeno, da so ti pustolovci, ki so opustošili cvetoče gospodarstve reške države in uvedli kruto sa- | mosilje nad jrrudorodnim reškim prebivalstvom. imeli skrivnega j podpornika v rimskih vladah. Ta- j ko je bila prvič globoko ranjena ! suverenost reške države. j Kaj je storila v onih zgodovinskih dneh belgrajska radikalno- . demokratska vlada? Ali je ožigosala ta vidni prelom rapallske pogodbe.' Ali je pozvala Italijo, daj uveljavi eno temeljnih načel rapall -ke ]>ogodbe. da vrne Reki državno suverenost? Mar je priskočila z vsemi razpoložljivimi sredstvi na pomoč reškemp ljudsvu in njega zakonitim zastopnikom? Kaj je storila takratna jugoslovanska vlada? Ničesar ni ukrenila ! In od takrat se vedno bolj ruši neodvisnost reške države in vedno bol; se pomika mučeniško mesto v naročje in dejansko oblast Italije. j Stojimo pred zgodovinskimi od- j ločitvami. Mussolini je vposlal jugoslovanski vladi noto, ki postavlja Jugoslavijo pred odločitev : Ali privolite v skupno upravo Reke ali pa anektira Italija reško ozemlje. Tu ne gre več za to, la se primenijo in izvršijo določbe rapallske pogodbe. Za to pre. da se rapalska pogodba bistveno revidira. V teh zgodovinskih dneh blesti luševni vodja belgradske vlade s -vojo odsotnostjo. Gospod Pašič je v inozemstvu. On želi odložiti odgovornost za izgubo Reke na-tuje rame. Jugoslovanski ministr i ski predsednik sluti, da bo dejansko uničenje reške države silno vzburkali slovensko in hrvatsko ljudstvo. Zato se je po priljublje- j n inavadi podal v zatišje. In iz Belgrada prihaja utemeljena vest, da je jug. vlada privolila zahtevi, da preide reška luka v upravo pa-. ritetene komisije, ki jo bodo se-; stavljali odposlanci Italije, Jugo-I slavije in . . . zastopniki fašistov-, ske klike na Reki. Res. rečeno je. da bo to obveljalo le za leto dni. . Toda kako težko bo prelomiti de-janski stan po enem letu. težko ' še posebno, če bomo imeli vlado i tako šibkih energij in kratkega ' vida! Ti dnevi nam razkrivajo težke j politične napake, ki jih je. zagre-" | šila sedanja vlada. Reško grudo-rodno prebivalstvo je z gotovostjo pričakovauo pomoči od strani jug. ►-(države. Bilo je varano v svojQ] ^: upih. Mesto da bi se jugoslovan ' ska vlada naslonila na reško 1 jtkd ^ | stvo in priborila veljavo njegov j | zakoniti vladi, se je spustila v po j I gajanja z Italijo in aieer na na čin, ki je moral nujno voditi v bi i st veno revizijo rapallske pogodbe j na škodo Jugoslavije. : Samostojnost reške države jej dejansko ugasnila. Reška luka ' preide v navidezno skupno upra-j vo treh držav, a dejansko v po-j sest Italije. Slovenci in Hrvatje stojimo v oeadju in gledamo, ka-; ko nam zapiraj« vrata v širihki svobodni svet. Ko gledamo Slovenci ta tragični konec reške krize, se zavedamo, da Jugoslavija jasne in energične politike na Jadranu voditi ne bo mogla, dokler Slovenci in Hrvatje ne pridejo v jugoslovanski državi do polne veljave. ALI VESTE,— ta je te clni obhajal v Ljubljani na«l-Bonaventura Jeglič- svoj zlati mašiliški jubilej? Ali v£»ste. da je iz-ined vsega tobaka, kar se ga kadi. najboljši turški t«>bak. vsebovan v Helmnr turških ',-isaretail? Najmaijjši gramofon. Nek Madžar je iznašel gramo-'i i ie tako ma jhen, kakor žep-la li!-). Nazval ga je "Ulipuit- ■rraniotV-n. V \ m gTaomt'omi je 10 plošč iu na vstaki dva srod-)f-na V.omada.. Plošče so tako niaj-ine. da se jili more v žepu telovnika nositi t-iliko. kolikor je po-reba za ves večt^r. O se postavi Trnniofon na šampanjski kcizare<*. w'em ima t;tko močan gla<. da se :a sliši po celi dwran". ROYAL MAIL PsoMaiCana od juooslovanska vtai«. Ultra, direktna. aluSba m«d New York - Cherbourg — Hamburg s novimi, velikimi, veličastnimi "O" paniki Mo- < derni ▼ TMdoirih. — Pncaata odpluti«. "OHIO", **0RCA", "OKDUNA", "ORBITA" 1 V Evropo: CEN ti Is Evrope: n m n m ! $130 ln več $103.56 Ham'( $130. lnve^$102.S0 , $125 in več J 90.00 Cherb f |125.inveC 1100.00 j........ $106.35 Zagreb.......... $106.0« J Skozi »koz privatna kabine v tretjem mifdu. j VAZNOINe ixicubljate časa z nakupom tiketov za J vat? aotodnike » Evropi. Nova kvota prične 1. jul. Za navedila vpraiajte pri lojalnih agrotifc aii pri i ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY : 2« Broadway New York City j VABILO j na plesno veselico ter vinsko trgatev v Greensburgu, Pa. j Tem potoni vljudno vabimo vse Slovence iu Slovenke, kakor tudi brate Hrvate iz (ireensburga in [okolice na veliko plesno zabavo j v scootc zvečer dne 22. septembra v S-Uov. dvorani na Hammer Plan. Začetek točno ob 6. uri. Godba: dekliški tamburasiki zbor .-z Greeaa^burga. Toraj na veaelo .svidenje! Odbor. DR. LORENZ O 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ^J^f ■OINI IUOVINtM OOVORVČ1 ZDRAVNIK i^KCUALIIT MOftKIH MLIZNI. Meja anka ]• airavtjMjt akutalh m kroniiain Mini. Ju Mni ««l ts m twr Imam itminj« v mn bolaznSti " fn kar mam atovpnpko, cato vaa mora« pppolnema razumeti ln apoaMaO bole«*«, Oa vaa ozdravim In vrnem moC In adravja. (koti a$ let a«m •rtdabll aoMbno akuinje pri »zdravljenju motktfc b^iaznt. Zato a« marate pep^noma aaneetl na men«, moja akrfc pa Jp. da vae pepelnoma padra-»1». Ne edlaftajte. ampak pridite CUnpreje, »adreelm saatrupljeno kri, mi^uije In llae po Mtttu, Delavni v arlH. la. padanje lep. beleCIne v *^eateb, ataeprane;oalebe*aet. popoMaei * w*ek. »etrtek tn aobota od a dcpoldaa Op S. avelars p erl-rltrfc la praenlkfb p« ta. depoMae de i popoiama. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni, j Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. j ! Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. j 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 J Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima , 263 strani, .70 t j Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, .M Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest, j Vsebuje 170 strani, .60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. I Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- I sestavljen. Vsebnje 239 strani, .69 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. I Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. I V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- I ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. I Vsebuje 149 strani, M I Malo življenje. Spisal B. Pr. Detela. j Kmečka povest, ki posega do dna v življenje j slovenskega ljudstva ter so zlasti odlikuje po I živo in resnično slikanih domačih značajih. — li Vsebuje 231 strani, * JU li Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. || Kriminalni roman. Po vsem svetu poli vest, ki opisuje premetenost tajnega policista jI Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna poli ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. JI Vsebuje 144 strani .60 lil t H Jern&č Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. I Dve značilni povesti iz Ijndskega življenja in I trpljenja. Vsebuje 123 strani, M li Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. HI Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisn-III je, kako je nastal kmečki punt in kako so ae nail si očaki, na Čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, II nadalje kmet Elija Gregorič in drogi kmečki II junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-II iko umirali mučeniike smrtL jI Vsebuje 378 strani, * .Ti lil POŠTNINA PROOTA "GLAS NARODA" 82 Cortiandt St, New York Kretanje parnikovShipping News a), septembra H ansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg Hamburg; Bremen. Bremen. 21 septembra I America, Genoa. 22. septembra President Harding. Cherbourg, Bremen >rblta, Cherbourg, Hamburg; Majestic, Cherbourg; Veendara, Boulorue. 5. septembra Berenguria Cherbourg. a. septembra Laconia, Cherbourg, Hamburg; Prea Van Buren, Cherbourg: St. Paul, Cher, bourg; GiuUo Cesare, Genoa. ] 27. septembra Minnekahda. Cherbourg. H&mbturg. 39. septembra Albania. Cherbourg; Laffayetto. Havre Olympic. Cfcerbount; Rotterdam. Boulogne; Columbus, Bremen. 2. oktobra: Plttshunrh. Cherbourg Bremen: Tres. Arthur, Cherbourg. Br#rr»en: Resolute. I Cherbourg, Hamburg; Aquitanla, Clier-bourg, 3. oktobra: Paris. Havre: Pelpenland. Cherbourg: Pres. P"Ik Cherbourg; Seydlitz. Bremen: Conte Rosso, Genoa. 4. oktobra: Westphalia, Hamburg. 6. oktobra: Homeric, Cherbourg: fieorge Wa'hine- ron, Cherbotinr. Bremen: Orca, Cherbourg Hamburg; Vulendam. Boulogne, oktobra: Leviathan, Cherbourg; Mauritania. Cherbourg-. '0. oktobra: France, Havre: Pres. Garfteld, Cher-tKiu»-g: Yorck. Bremen. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Najboljša in najkrajša pot po Sredozem* skein morju z našimi veličastnimi parni ki, AMERICA ....... 21. sept.....31. okt •GIUUIO CESARE .............. 26. sspt, *DU 1LIO (prvokratno odplutje) .. £0. nov COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec *Xajvečji in najhitrejši italijanski parniki Udobne kabine tretjega, razreda z 2. 4 lr 6 posteljami za družine ln ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplafino. £a. podrobnosti vpraSajte našega agenti v vašem mestu ali pa naravnost pri nmmi ossesale italiaha Italia-Amerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New Yor> .Vafil zastopniki v Jugoslaviji: Jadranski Banka. Belgrad tn njene podružnice POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblapoeni nabirati na ročnino za "Glas Naroda", »■) Joseph Černe, Anton Simčlč in Joseph Smalzel. Upra%Tiištvo. 11. oktobra: Pres. Wilson, Trst; Mount Clay, Hamburg. 13. oktobra: Majestic, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen: Saxonia. Cherbourg: Chicago. Havre; Orduna Cherbourg, Hamburg; Kyr.da.rn. Boulogne. 16. oktobra: Berengaria. Cherbourg: Reliance Cherbourg, Hamburg; Canopic, Cherbouig. Bremen. 17. oktobra: Muenchen. Hamburg: Pres Adama, Cherbourg; Tyrrhtnia, Cherbourg, Hamburg. 18. oktobra: Albert Ballin, Hamburg; Rochambeau, Havre. 20. oktobra: La Savoie, Havie: Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourg. Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; 1-eviathan. Cher. bourg. 23. oktobra: Aquitania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 24. oktobra: Paris, Havre; Pres. Monroe, Cherbourg. 25. oktobra: Thuringia, Hamburg; Colombo. Genoa- 27. oktobra: Homeric, Cherbourg; <~»rbita, Cherbourg. Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Vendam, Boulogne. 30. oktobra: Resolute Cherbourg. Hamburg. Mauritania, Cherbourg. 31. oktobra: Franre. Havre: Pittsburgh. Cherbourg, Bremtn; Bremen. Bremen; Ameriva, Genoa: Bevedere. Trst. rnsuiicHUMF naravnost v Ju^osianj0 V Edino (iire>-— oni — pozabil -sem že njeno inif." Mr. Witherington je vzel časnik v roke in knialu našel natančno jkoroč.ilo o rešitvi dveh zamorcev in enega otroka s ponesrečenega " Cirkasijana". " R«*s tako je'" vzkliknil mr. With*« ngton. Uboga moja Cecilija v odprtem čolnu! Enega iz-iiieil č< lni>V s** videli, ko se je po-topl — morebiti je mrtva — umnljem Hog ! En dečeik rešen ! t mi pomagaj! Kje je Jonatan?" "Tukaj, gospod!" je odgovoril Jonatan jako svečano, ko je ravno prinesel jajca za zajtrk in stal se-di^j neim» za. stolom sv< jega go-KfKidarja. * Takoj po zajtrku moram odpotovati v Portsmouth — prav nič mi ni treba jesti — ilič mi ne tekne!" "Tako so navadno godi ljudem v enakih primerih", je odgovoril Jonatan; "ali vzamete nvoj voz ali pogrebno kočijo!" '' J'iigi'uljjio kočijo za tftmuajat milj na uro, z dvema .paroma konj! .lunatan. ti ni blazon!" "Ali želite črne .svijnate trakove za klobuk in rfJiaviee za kočija/a in itluzahntka. ki vam bodo »tregii?" "IVn" s tvojo šaro! Ne, tu gre za Življenje !n ne za femrt! Zamorec o?h '-dno misli, da «e je potopil ramo en čoln." 14 Mors omnia vine-it — .smrt prenuiga vse ' je odgovoril Jonatan in povzdigni! oči. "Ne skrbi za te utvari; skrbi za »voje' Ravno slišim, da. trka pisni on oua na vrata — Poglej, ali ima j'nsma zame!" Rilo je več plsesn, med njčmi tudi eno kapitana MaxweUa z ladje "Erydiee", ki je natančneje opisoval nam že znane oikoiiščane in »poročal mr. Withermgtonu, da je s {Hj&etnam votvom odposlal o bad v a zamorca in otruka na njegov naslov in da jih eden njegovih častnikov, ki porucbi *ti voz do mesta, varno in gotovo spremi do njega. Kapitan Max*veM je bH star ztxanee mr. Witheringtona, večkrat je že nfoedwval v njegovi h» v družbi « Templemorovimi m je zarasli tega mogeJ od abeh zamorcev zvedeti wno dovolj, da jih je vedel kam poalatL "Na kri mojih -prednikov! Da nm zvečer bodo tukaj!" je vzkliknil mr. Withermgton, "in jiz geni ni prihranil pot na ta način. Kaj je s*c*iti? Najbolje, da M*rv pripravi aobe, »U dUš;i, William t Po-ateljo zaz enega malega dečka in dva zamorca." "Da, go^>od,f, je odgovoril With a m, "kani p« naj denemo U črne ljudi f" "Kami To je vseeno:'eden naj upi v Mahi kuharičmi. drugi lahke ▼ Marvjini." "Jako dobro, gospod, takoj ji ma povem", je odgovoril Willian t.- J in odhitel že naprej vesel radi hiubča, ki ga je pričakoval v kuhinji. Oprostite, gospod", je opomnil Jonatan, "izmed zamorcev je eden. mivlim, moški." "No, kaj pa potem?" , "Petem gotovo ne bo hotela 110-^Ibena izmed služkinj .spati v isti j1 sobi." l f "Na vse nesreče Wrtheringto-_ I nov! To je pa res — vzemi ga fco-,' rej k sebi, Jonatan — ti ljubil črno barvo." I "Toda ne v temi, g »spod", je dejal Jonatan in se priklonil. ^t "Potem naj -spita sama v eni so-_ ( bi; stvar je s tem d^^naiia. Sedaj J me pa pusti, da zajtrkujem iti poltem se pomenimo dalje." J ill". Witherington je vzel žem-j Ijo in jajca ter užival svoj zajtrk. * kakor hitro je mogel, ne da bi sam _ | vedel za, vzrok svoji naglici. Vzrok j' temu pa jo bil. da ga je prihod ; gostov vznemiril in z^nedel. Začeli t je premišljati, kaj naj siori z do-1 sleci. Kot staremu samcu mu je* bilo težko ukreniti vse tako, ka-i kor bi ]>i!o treba. Ko je izpil »e t j eno čciio čaja. se je vrgel v našla- ' ^jnjač, «.eflel zložno in prijetno ter 1 prav kmalu začel govoriti sani pri sebi nekako tako-le: j "Na kri \YitluM-kigtonov ! Kaj naj ]K>enem jaz, stari samec, z ma- • . Lini otročičem in dojilko, ki je ta- ' ' ko č-rna kakor pikov as, in vrhu-Lj toga še z enim črncem? Ali naj j ^ .i jili pošljem zopet nazaj? Da. to bi bilo najboljše! Toda otrok! Kri-čaje se bo vsako jutro zbudil ob peti uri— poljubiti ga moram tni- ; } krat vsak dan — krasno! — In ._ potem ta zamorska dcjilka — z de-belimi ustnicami — ki bo vedno poljubljala otroka in ga vzdigo-. vala proti meni — nevedna kakor L žival — in ako bo otroka bolel tre-bu»ček, mu bo nikdar brez II bolečin v tis^buhu — uboga, ubo-ga moja nečakinja — kaj .se je; vendar zgodilo ž njo in z njenim! jj drugim otrokom! — Rad bi nežel 0 to drug.) ubtsžico! — In prišla bi remkaj k meni in skrl>ela za otro-t_ ka. — Ne vem, kaj naj storim — najrajši bi poslal po svojo sestro I. Moggy -- toda ta bi delala pre-v velik hruič — nočem se prenagli-! e ti. Naj premišljujem še dalje!" i Pri teh besedah je .Withering-' n tona premotilo dvakratno trkanje! i! na vrata. »z "Prosto!*' je odgovoril. V so1k> je vstopila kuharica z it obrazom, ki je bil tako rdeč, ka-a kor bi bila ravnokar pripravila oibed za osemnajst ljudi, in brez' >- navadnega predpasnika, i* 44 Pprostite, prosrim", je deja-o la in se priklon ila, "prosim vas, da sa poiščete dnigo kuharico." *e "O, jako dobro'', je odgovoril >- mr. Witherrngton nejevoljen radi d motenja, "In ako vam je prav, bi šla raft da še daneti — ne ostanem več tu-1- kaj, gospod." "Pojdi k vragu, ako hočeš", je a* jezno odgDvoril mr. Wltheriaigton, "toda najprej j>ojdi iz sobe in zali pri vrata za seboj!" Kuharica je odšla in mr. With-ni eringtom je bil zopet sam. d- "I*reklic&na .stara babnica — je kaj neki jo je ugriznilo! Najbrž« le noče kuhati za črne ljudi, maslim, u, da, to bo." ' al Tukaj je Witheringtona iznova e- zmotilo dvakratno trkanje na o- vrata. »z "O, gotovo se je že premislila, ni Vstopi!" Sedaj pa ni bila kuhariea, tem-j ar več hišna Mary, ki je prišla v Č- sobo. ko "Oprostite", je dejala plaikaje, je "zapustiti hočem vašo službo." r- "To je zarota, sveta nebesa! je Dobro! Lahko greste!" "fte dre\ri, gosjxxi, ako vam je ►a- prav", je odgovorila, k- "Še v tem trenutku, ako horn češ!" je jezno vzkliknil mr. With-aj er ngton. ri- Hišna je odšla, W itherirugtonu 'o- pa bilo treba Hekao#časa, da se je in nekoliko umiril. "V tej dežrii naj gredo vsi «lu-rii žabniki k vragu!" je rekel napote sled. "Prevzeti norci — nočejo snažiti sob za Črnimi ljudmi, »mlaj slim — da, taiko je — rakom naj ko gredo žvižgat vsi, črni an beti! Vem moja hiša je narobe zaradi pnho-ji- da majhnega otroka. No, jako ne-im prijetno je to —• kaj naj storim f Slika nam kaže oddelek vojaštva v Barceloni. Temu mestu kakor tudi vsej Španski upravlja zaenkrat general Primo Rivera, kateri je s. svojim vplivom prisilil španski kabinet k odstopu. Kralj Alfonzo se strinja z ustaškim gibanjem. Ali naj piŠljont po sestro Moggy i — Ne, pošljem po Jo-uata-lia!7' -Mr. Witherington je pozvonil, in Jonatan se je takoj prikazal. 4'Kaj pomeni v>e to. Jonatan?" je dejal. "Kuharica se jezi, Mary joka — obed ve gresta odtod — kaj naj vendar pomeni vse to?" "No, William jima je ipwedal. kako ste ukazali, da bosta obadva čina gosta spaa pri njiju." "Ta Ic-pov! Vedno nam dela sit-nc.sti. Jonatan, veš, da nisem nikdar mislil kaj takega." "Gotovo nisem mislil, gospod-, zakaj to bi bilo proti vsaki spodobnosti", je odgovoril Joaiatan. "Dobro torej, razloži jima vso i tvar, zakaj ničesar nočem več sli- J sati o tem." Mr. Witherington se je nato za-5el posvetovati s kletarjem in je: [ odobril v.se. kar je oni na&vetoval.; j (Dalje prihodnjič.) D vorna dama umrla. i Na Bledu je dne 2S. avgusta u-. mrla, zadeta od kapi, dvorna da-• ma Danica ITrlstičeva. Tniplo so prepeljali v Bcsograd. Pokojnica j je b"la zelo plemenita žena Umrli so v Ljubljani: Antoni Skubic, kočar, 40 let. — Viktor Putarec, rcjenec, 4 mese-ce. — F ran Novi j an. mesar, 48 let. — Neža Verbajs, rešetarjeva žena. 3.1 lei. — Fran Vrtačnik, železniški vratar. 54 let. — Franc Močnik, dninar, SO let. — Vinko škifblc. posestnikov sin, 14 let. — Neža Štcfe, doki a, 63 let. — Josip liirtič, posestnikov sin, 2 leti in pol. — Stanislav Fišer, pol leta. POZOR, ROJAKI! FARMA NA PRODAJ! Proda sc 1S3 ttkrov obsegajoča fanna v državi New York, Columbia O . Zemlja je v»a oibdela-na za sadjerejo, imam 1200 sadnih dreves, 1S00 vinskih trt, na farmi sta dve hiši in sicer enajst-•jobna in stir:sobna, v kuhinji je > voda. Furnace, peč, telefon in vse drugo ter vse potrebno pohištvo. Veliki hlevi za krave in konje, . prostor za secio in za orodje. 12 . krav, 1 bik, 4 konji, 4 prašiči, 200 piščancev, 30 rac, 1922 Ford . trnek, 1922* Chervolot Touring avtomobil ter vse moderno orodje - in stroji. Poljski pridelki in nad ' 100 ton sena. Oistega dobička prinaša letno ta farma nad. $3900. , Tukaj je dober trg za vse pridelke. ker je le 4 milje večjega ! mesta in 1 miljo do malega mesta, kjer s;;) šole, prodajalne, cerkve, j klavnica (Packing House), Feed Store, kjer lahko prodate seno m - vse take stvari. Kraj se nahaja v - ravnini brez kamenja in brez močvirja. Eno miljo do glavne držav- l ne ceste, ki bo v kratkem preure-s jena m bo vodila preko moje zemlje. To posestvo lahko kupita dva - skupno in si potem razdelita, ker - je dovolj za dve družini. Prodam 3 za nizko ceno za $20,000 (dvajset - tisoč),* takoj je plačati $10,500, j ostalo pa na petodstotne obresti. ■ Pišite za pojasnila na lastnika ali ^ pa pridite osebno pogledati Na t- slov: Anthony Koren, Box 93 t Claveurack, N. Y. (Adv.J Izbiranje lege za vašo hišo. (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Predno si izberete hišo ali lot, >ravi John M. Ciries od Department of Commerce morate najprej biti na čistem, koliko moret-.1 potrošiti za ta svoj dom. Ko ste •;e odločili — in to ni mogoče kalna lahko roko, marveč treba natančnega proračunjenja dohodkov in izdatkov tekom dolge vrste let, pride na vrsto vprašanje, kje naj vaša hiša stoji, naj gre za že zgrajeno hišo ali za lot, na katerem si date zgraditi hišo, prihajajo v po-ttev okoliščine. Najprej pride na vrsto vprašanje, koliko naj potrošite za sami lot. Mnogo je odvisno od tega, J da-li je loi urejen (improved) ali! ne. Ako cesto ni asfaltirana, tro-1 toar (sidewalk) ni bil še postavljen, niti ni tam še nikakih naprav zn vodo, svetlo, plin in odvod, morete dobiti zemljišče (lot) za manj od pet odsto. kar vas bo stala hiš u na vsak način nikar ne plačajte čez deset odsto. Ako so bili že napravljen zgornji "improve-monts", bo strošek za zemljišče stal veliko več; redkoma pa bi smelo veljati čez 30 odsto od vse-?a stroška za hišo. Treba zapomniti si, da ako ne nameravate zgraditi takoj na kup-jonem zemljišču, zgubite obresti, ki bi jih vam prinašal denar vlo-ion v to zemljišče in da v^m bo •"reba plačevati davke iia zemljišče in morebitne posebne doklad" assessments) za zgradbo ceste in Iruuih naprav. To vse treba vra-■unati v stroške za lot. dasi mogo-e, da vrednost zemljišča med tem •oi-aste. Ako na eenem zemljišča zgra-lite nenavadno drago hišo, vaša iiša bržkone ne bo v skladu z Malimi hišami v okolici, in vred-»ost hiše ne bo odgovarjala onemi, kar ste zanjo potrosili. Ako !ia drugi strani zgraditi ceno hi-o na dragem zemljišču, boste nautili na težkoee, ako jo hočete prodati, kajti taka hiše morda ni-"csar ne doprinese večji vrednoti zemljišča. Izbiranje lega za hišo je nava-Ino stvar poravnave, zlasti v ve-•ikih mestih, kjer si mora človek :zbirati med malim lotom v bolj ugodnem in pristopnem kraju in med večjim lotom, oddaljenim od -središča mesta. To vprašanje je dostikrat spojeno z vprašanjem, ali naj stoji hiša na samem, ali naj bo spojena z drugo hišo, ali pa nanizana na vrsto hiš. Hiše na samem sredi prostranega zemljišča so najbolj priljubljene; ako pa je lot ozek, so dostikrat srednje sobe odvisne za svetlo in zrak od ' ozkega prehoda v širini treh do petih čevljev na obeh staneh. V takem slučaju je mogoče, da je dobra hišica nanizana na vrsto hiš bolj prijetna. Ta družine z otroki je najbolj ' ugoden prostor z vrtom. Vrt za zelenjavo tudi prihaja v poštev. 1 Šola in igrališča naj bodo v bliži-' ni. Mnogo ljudi nerado stanuje ob 1 cestah, kjer je veliko prometa zla-t sti po noči; take ceste so posebno » nevarne za otroke. Ugonost lege za hišo je odvisna i tudi od mesta, kjer hranitelj dru-- žine dela. On mora paziti na to, da . mu bo mogoče iti peš na delo ali N pa da so prometne .zveze take, di mu bo mogoče iti delo in prihaja*' ti domov brez prevelike zamude č:isa. Samo pričakovanje, da se! bodo take zveze sčasoma vzposta-; vile. ne zadostuje. Tudi za gospo-! dinjo je veliko važnosti, kakšna , je daljava do najbližjega tržišča.| Dasi mnogi želijo stanovati bli-j v;u svojih sorodnikov ali znancev,' ta ok« liščina bi ne smela biti ne-rodajna za izbiranje zemljišča, i Važno pa je paziti na to, kake vrste ljudje stanujejo v dotični okolici, zlasti pa to, ako imate otroke in jih hočete dobro vzgojiti. Ako jo mesto razdeljeno v zo-[ nt v ziuislu takozvanih "zoning' laws", potem je najbolj zanesljivo zgraditi ali kupiti hišo v od-: dclku, rezerviranem za stanovanja. "residential district". V takem slučaju ni nevarnosti, da bodo nekega dne zgradili tovarno, garaže ali trgovine blizu vaše hiše, kar bi znižalo njeno vrednost. Ako pa ni takih zon, potem treba vprašati, da-li obstoje kake privatne restrikcije. Da-li so te re-trikeije pridržane v kupnih pogodbah? Dali take omejitve obstoje za vse hiše v bližini? Ce ni takih omejitev le na enem lotu, uteg-| ne kdo zgraditi tam kako grdoj stavbo ali delavnico, ki pokvaril vso okolico. Treba vprašati, da-li ob toji tam kaka naredba, da se *me zgraditi hiše le ob gotovi mi- -nimalni ceni. Ali morete toliko potrositi! Ali so one privatne restrikcije take, da je vaš dom ob-va.ovan? Za koliko časa veljajo on~ restrikcije! Dostikrat se dc-traja. da so one omejitve veljale za dobo 25 let in da ta doba skoro poteče- V takem slučaju nimate nikake zaščite pred morebitnim neugodnim sosedom. V glavnem je ono zemljišče, koder voda ima dober odtok in je zato suho, najbolj ugodno za stavbo. Trošek za.temelje in klet je odvisen od kakovosti zemlje. Kame-nita tla utegnejo provzročiti mnogo večjih stroškov. Trošek za u-zravnavo zemljišča treba vračunati v prvotni trošek za lot. Brezdvomno mnqgo ljudi ima najrajše zemljišče, kjer je dreves in grmovja in katero je mogoče lepo in privlačno prevrediti. Dostikrat prihaja za lego hiše v poštev smer gotovih vetrov ali soln-ca. Treba paziti ne le na velikost in obliko lota, marveč tudi na njegovo lego v okolici. Kuhinja ali garaža sosedne hiše utegne prov-zroččati veliko sitnosti. , Vrednost hiše in lota ali lota samega je odvisna od njegove primernosti, da služi za dom. Splošni značaj okolice, sosedstva in javne naprave na razpolago imajo svoj posebni vpliv. Razumen človek bo zahteval več navodil in informacij o vrednosti zemljišča in hiše, nego mu jih nudi interesirani prodajalec. Zato je dobro vprašati ko-1 ga, v katerega imate zaupanje, naj vam poda svoje mnenje o vreduo-> sti. Dobra, hranilnica ali stavbena zadruga vam morejo dati tak na-i svet. Ako so ti zavodi navadno vo-- ljni posojati 60 odsto od vrednosti i pesestva, ali vam ponujajo le 40 i od sot, pomen ja, da je kupnina pre i velika. Mogoče je dobiti dobro ce- tiitev tudi od poštenega zemljiškega trgovca, ki je na dobrem glasu, ne pa od protnotarja. ki je danes tukaj in jutri drugje, in kat«yega naloga je, da lovi kaline iu potem "gine. Pred vsem treba zavedati se. da m človek pri tem izbere prostor, kjer bo bržkone preživel mnogo let svojega življenja in da od te iz- hire utegne biti odvisna sreča o-trok in njegov lastni uspeh. ALI VESTE,— «la slavili slovenski t>nsiK:o vrsto let na «lunajski tlvor-lti oj»eri. jxije «tlaj v Ljubljani? Ali veste, da navadne ritrarete vsebujejo navaden tobak, lli-luiar turške ci^tirt1-le I Ml 100r/r čisti turški tobak i Vsak je svoje sreče kovač. | ^ JUD JE navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronašli, da sta usoda in sreča taki, kakor so si ju sami provzročili. Nobena druga stvar ne dop t* in ose k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje. Napravite si Vaš način hranjenja še danes in ^vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na "Special interest account" kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto. DENARNA NAKAZILA V STAKO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IX PO JAKO ZMERNIH CENAH. ZASTOPAMO VČE PREK MORSKE FAROBRODNE DRUŽBE. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Nt »lan: 2. res oženil hi se: 3. Knzen: 4. Knn čka j»e-sern; 0. Vasovalec; C. Na tr^u; 7. Pesem o beli hišici: 8. Prošnja; J>. I>an slovanski; 10. Tihi veter o. Rožica i slavulj : ^O. Naša zvezda; lil. I^ihko nt>£; 32. Pod noč: 33. Kaj hi te prašal; 34. Ii<»že pravde: 35. Na grobih: 30. Nad zvezdami; 37. Vabilo: .'18. Uslišl nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja; 42. Bartira; 4:t. Ob- Ilaček; 44. Utopljenka; 4.7. Potrkali na okno; 4(1. Glas tJrobo-va : 47. Katrica; 4S- Deklica, ti si jokala: 4!). Jaz bi ra«l ru-deeih rož: HO. Zdravi ca; HI. V mraku; 52. Ix-p:i ntiša domovina; 53. Vigrecl se povrne; .74. Vinska: 55. <*>j . Slovenae. Srb. Hrvat: Cl>. Naša zvezda : til. V slovo; G2. Iz-gubljeni cvet: G3. Sanak spava: «4. Ulejte. kako maira pra-viC-ni: 05. Naprej ; 04J. Kje dom je moj. 07. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska : 7'1, Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina: 70. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka: 80. Što čutiš. Srbine tužni?; 81. Po!>ratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noci. 85. Milica: SO. Njoj : 87. Njega ni: 88. Pod oknom; 80. Prva ljuliezen: 90. I^ihko noč; HI. Pri oknu sva molče slonela • 92. Strunam: tKJ. Siov«>: 04: Strunam: 05. Prošnja ; 90. V ljubem si ostala kraji: 97. Pod oknom: 98. Ljubezen in pomlad: 90. Lahko noč: 300. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 10:t. Prclja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York flHRHMHHHHl Uspehi f dvaisetiii dneh ali se vara pa vrne denar. * Proizvaja bogata rdečo kri, mo-čne stanovitne ^žlvce, življenja polne možice in ženske. ^^Jfev^^i^^ če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam^^SPi^r . ^f. j spomin mrači in vaše telo mraČi, če ste se že nave- Jonatt pomirljiva ia narkotična sredstva, potem posku- 'VaLX Nusa-Tone. in izprevideli boste, kako hitro se boste 'M čutili drucačnejra človeka I Devet desetin človečkih bolezni. 1tot iJH «peha vanje, anamija, revmatiine bolezni, glavobol, novralnja. T^WBllBi-J^BK napnmer slabi te^. neprebava, vetrovi in ko!cinje. zaprtje, 1 "THH pomanjkanje enerjaje, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne- \ tati fiVJEfli rc.n(?St' ''haja ia pomanjkanja iivčne moči. redke zvodenelo krvi 1.W I slab« krvne cirkulacije. 1 Nkjt, j^mffll .. \ -Eak vfaVo delovanje telesa Je odvisno cd iivčne Bile za svoje I mL V'' sivljenje tn delovanje., živčna mpč je poglavitna stvar za želodec. / M V Jetra, led.ee. drob. utnpsnje srca in krvno cirkulacijo. Nuea-Tone II kS^ /L. k^i. v \ Se najbolj uspeino zdravilo za. nervozne in fizično izd-lane. Zakaj T//,/l^n^/rtO* k 1 Kersesioji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih'.^aHKbrT ^»Sl predpisujejo najsiavnejii zdravnikL — Nuna-Tone je bogat na »n fosforja — ter jo hrana krvi in živcem. 7M JNuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačnje čreva. da. iMBTKGa F redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene se- ISOAPn. stavine. l,^ več vetrov in kolcanja. težke sape in pokritega. ^BTYlf I Jezika. Njc ved bolečin id boiezni I Kuga-Tone daje čudoviti tek. (I dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje. ® ,?bofati ^ »redi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje ^■Tfj'' zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močno in postavne može, rdrn-v*J»c »n kraancjšo žensko. Nuga-Tone ne vsebuje omami ji vih sredstev ne zdravil, katerih •e človek navad L Zavit je v pripraven zavojček Pokrit je s sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočili ga boste ▼ sem svojim prijateljem. NA^ MPOI^ GARA^CUA^-C«na Nuea-Tone je en (SI OO) dolar za steklenico. f^V^.T^i* devetdeset (9Q) taKrt, poino mesečno zdravljenje. Vi lahko . 'r**'-1"' zdravljenj« ii pet (JS.OO) dolarjev. Jemajto Nuga- T—s dwJwt (20) daL Ce »Iste zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek zaeno • ikatljo ™ »»» hc«no takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izvubiti niti penija. — Ml "faaa^ljL^ Nuga-Tonc je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni —_ KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA._- NATIONAL LABORATORY, S-20 , 1018 S. Wabash Ave., Chicago. liU ? ^ etSSČfeSr?^ ***** .............. "" P^ite.............. Ime .....................................................;......... Cute te It*, all B. F. D..................................................... .....*.........................Država .................... ...... . , . • f Agrarna reforma. « (Groteska.) Uospoil Vinko sedi v svojem čt uradu in razmisJjuje. Težke miali si mu roje po glavi. j"', *'l)a sein dolgočasen'*, mi je re- vt kla. "Da nisem kavalir ..." tki "Hm, če bi m bil scain izbral ot očeta, saj bi morda bil kavalir". ta "Da me je sita", je pristavila..bi "No ja, saj to ni tako hudo. To k< ie ni največjo hudo", sp iuu je po-muzal Pre&rren. "Dejala pa mi je k< tLwii h u< i; > besedo. Kako ie ? Da A aem ji pravzaprav odveč, da je moj prijatelj Vanko fant druge kore- V nine in da jo naj /a naprej sploh d< pri miru pustim". vi V tugi in mukah je glava go- d« spoda Vinka bolj in bolj klonila. Zdelo se mu je, da so se mu oči n< o via žile. d, "Popoldne ob štirih pojdem » l>] Vankom na Rožnik". To so bile k, »jene zadnje besede, ki so Vinka K najb Ij i*>trle. k Skušal je biti ravnodušen. da ti celo ciničen. "Mulier hominis eon-fusio", si je mislil. Obenem pa je m mislil tudi na ona obla ramena Vj Kvoje Dulcinije. na njene planite- ]», če poplede in na njene strastne ij, vzdrhtljaje. Jr " Vrarinm et mutabile semper fe-mina", je dalje modroval. "Da. Sj res je! Ni baba vredna kaplje £ cvička! — Ampak ta njena nebe- aj čka meč i ca in pa potem še bolj m gori ..." "Crr, err. err", se oglasi ta tre- ]l; notek telefonski zvonec. "Halo. kdo tam*'1 "Halo. tu urednik 'Večernih novic". Ali si ti. Vinko t" "Da! Kaj je?" "Glej, da bo do štirih članek o agrarni reformi v mojih rokah! Cuješ. ob štirih je zadnji čas. Obljubil si ga tudi. Pa honorarja ti tudi nikoli več ne nakažem. če boš ^ tako zanikern!" y "Prinesem". m "Crr, err, crr". ni Mimogrede omenjeno, je bil go- |) spod Vinko referent za gospodar- tc ski oddelek "Večernih novic". Na h1 agrarno reformo se sicer ni razu- P mel več od ministra za agrarno re- P' firmo. pisal pa je neprimerno V; boljše članke od njega. Vinko je sedel k mizi. ,^noj mu 1 ' , r je udaril sko«i kožo, pero mu je P uhajalo iz potnih rok. "Ob štirih", je zamrmral. "Ob „ n štirih pojde z njim na Rožnik. Ob štirih mora biti agrarna reforma p v uredništvu. Pa suh sem tudi. Na j( Na Rožniku bo prijetno ..." Predle, zavijale in mešale so se k mu misli in nesmisli. Pred njim š« ko plesali agrarni ministri svoj d 1>rodolomni agrarni ples, poleg t( njih pa korupcija in čivčije, koloni P an veleposestnik i. zakonske do- 1 ločbe. cdredbe, ukazi in še razlit*- ^ ni drugi prikazi. Pol štirih. Ona je napravljena ^ in pripravljena za odhod. Skoro ^ gotovo ima o\ii beli klobuček, ki j ji tako dobro pristoja. Gospod r Vink" je vzdihnil in pisal: t "Kolonizacija v južni Srbiji s uspešno napreduje. Doslej je bilo i odanih toliko in toliko družinam š toliko in toliko jutrov zemlje v obdelovanje". "A jaz nimam, kamor bi polo- ' čil svojo glavo", se je razbolel go- ' *pod Vinko. In je nadaljeval: "Glavna ovira kolonizaciji so odmetniki, kačaki in komite ..." ter zamahnil, da prežene nadležno muho. ki mu je ple/ala po nosu. "Pet minut manjka do štirih in on jo gotovo že čaka . . .»• "Crr, err, crr!" ' "Halo. Kdo tam?" "Prednik "Večernih novic". "Tu Vinko". "Vrag Te vzemi! Zakaj ne prinese« članka? Ali si gotov?" "Da, da, samo ae južno Srbijo koloniziram". "Glej. da mi jo brž skolonizi-raa in prineses!" "Crr. crr. crr!" Gospod Vinko piše. piše. Spre-letava ga mraz in vročina. Roka mu vzdrhteva. Čas teče, agrarna reforma pa »oče naprej. Pol petih. Krasen dan je. Pot na Rožnik se koplje v solnčnih pramenih in si oddihava v pre-Ijubeznivih aenčicah. Rožice že dvigajo "glavice, osvežene po ve- i-erneui vetriču in ptički so ugla- k >ili svoje kljunčke kar najbolj , P amoroso". Ni vraga, da bi elo- P rek ne posegel po čaši opojnosti. P ;i jo nudi ljubezen! Vauko in ona. ž )ba mlada in kipeča mladosti, še- e ata v tem razkošju . . . Mlada in n jrezskrbna . . ; Glej. stopila sta za I1 iošato bukev! Nič se ne vidi ..." b "Prekleta reforma! Košata bu-!p iev ! Nezdrave razmere ! Kuluk ! i \h. sedaj j:> jmljublja . . d "Norec!" se j<> pograjal spotl j i inko. "Končam članek, pa poj- U leni na Rožnik in napravim kra- ! lal. Še pomnila me bosta Sedaj pa ^ lalje. Kje si-ni Že nehal?" v "Aha! V Prekmurju vladajo naravnost neznosne razmere. Ma- 11 Ižarski magnati ... In njej se k blešče očesca, kakor svoje1 čase, ko so mi obetale sladke urice ... j Kako neki ji je ta vrag prišel ta- * ko blizu? In tako hitro? Čaka j,! ž ti že ]»okažem. hinavec!" s Gospod Vinko se jezi in kuje i maščevalne naklepe. Članek poči- i ia. Gospoflu Vinku kloni glava še « bolj. V srcu ga skeli in tudi oči < <»a peko. Vinko ne more nikamor ? in ničesar več. ^ l'ra je |>et. Telefon zapoje. Go- p -pod Vinko že ve. kaj to pomeni.'s Zabije odločno piko in odhiti a, > agrarno reformo, oroseno z vroči- r rni solzami v uredništvo, i Nad Rožnikom sije solnee. Kma- J lu pa leže na zemljo večer ... 1 ■ š ; ' a "Special Delivery". 11 ___ j f Foreign I^ar.puage Information Service, T Jugoslav Bureau.) Ako kdo hoče, da se njegovo pi-"rao dostavi čim najhitreje, ga 1 pošilja po "Special Delivery".!1 ro je, kar v starem kraju pravi- 4 no "ekspres". V to svrho pošmi urad ]>rodaja posebne "Special s [>el i very znamke za deset cen- ( tov, ki se prilepijo ti a pismo po- , Sej; običajne poštnine; zadostuje , pa tudi. j!ko m» poleg običajne poštJiiaie prilepi za 10 centov navadnih znamk in se napiše na pi-■»mo besede "Special Delivery". 1 Tedaj l»o pošta dostavljala pismo J največjo mogočo r.agljico potom 1 posebnega poštnega sla. i Ta ekspresna pošta je bila usta- 4 novljena 1. 1886, in način tega hi- " tre ga dostavljanja je poslal jako 1 popularen. Računa se, da se za i letos bo znašale vse pošiljatve po . "Special Delivery" 80 milijonov -comadov. Začetkoma je pismono-ša zahteval potrdilo (receipt) ?a dostavi pisma; kasneje pa se je to opustilo. V sled nove naredbe poštne uprave pa je začenši od 1. julija 1923 zopet oživel predpis, da mora pismonoša dobiti potrdilo od naslovijenca, razun v posebnih slučajih. Ako poštni sel ne more osbeno najti naslovi jenca ali osebo, ki bi bila upravičena podpisati zanj potrdilo, pač pa je prepričan, da se, naslovljenec vrne tekom par ur ali tekom dneva, on sme pustiti pi-srao, ne da bi dobil potrdila, ako ima naslovljenec primerno poštno skrinjico. i Ta nova odredbo bo — kakor se upa — preprečevala tatvine ekspresnih pisem ali paketov in omogočala poštni upravi, da daje račun za zgubljene predmete. Na drugi strani bo zagotavljala hitro in sigurno dostavitev, kajti, ako postni sel bi moral prinašati ekspresno pismo nazaj k poštnemu uradu, bi se to pismo moralo vendarle dostavljati kasneje potom rednega pisinonoše. To pa bi le po-menjalo izgube časa. Ako pa pošiljatelj želi, da sc "Special Delivery" pismo v vsakem slučaju ne dostavi brez potrdila sprejemnika, on sme zazna-miti na kuverti, da on to želi. V takem slučaju bo postna uprava ugodila njegovi želji. Ker bo minulo nekaj ča?a, pre-dno sc občinstvo privadi -na ugod nosti te nove odredbe glede dostavljanja "Special Delivery" pi sem, poštna uprava nalaga vsem " poštarjem, naj ob vsaki primer » ni priliki razložijo strankam nn » vi ruičin dostavljanje, ekspresnil pisem. » t--- ^ EC JAKI, NAROČAJTE SE »A 'OLAS NARODA', HAJVKČfi e SLOVENSKI DNEVNIK V -I ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Reško pristanišče izgubljeno za nas. NARODA, 18. SEPT. 1933 EHS ——■——i ■ ■ — Velikopotezna jadraiLskat poli- si tika Italije začenja z onim dnem. n . ko je italijanski zunanji minister j podpiral pogodbo, s katero se od- d _ poveduje kraljevina Italija vsem p pretenzijam na posest Tunisa. Z v železno doslednostjo in z izradno s« . gibčnostjo se je pognala 'italija s i na morje na levici, z namero, da k i postane Jadran njena izključna s ' last. Zdelo se je, da bo z žalostno - pojjjodbo v Rapallu ta pravda ob- n j jadranskih ljudstev vsaj za dogle- ti den* čas končana. Daleč za nami y 1 jc že oni dan. ko so zastopniki ju- n . goslovanske države podpisali ra- I . pallsko pogodim. Toda še vedno s a glavna načela te pogodbe niso izvršena : Pridobitve, ki jih je dose-) gia Jugoslavija v reškem vpraša-. nju, so postale predmet novih tež-e kili sporov. a Rapallska pogodba je točno in ^ . jasno določala, da se ustanovi t1 .- svobodna in neodvisna reška dr-j. žava in obe pogodbeni stranki sta se obvezali, spoštovati neskrunje-e nost t«1 državne suverene tvorbe i- na vse večne čase. Ljudstvo reške-e ga ozemlja je začelo graditi svojo -•i državo. Izvolilo si je zakonodajno ! r zbornico, zasnovalo je prve osnove samostojne uprave. Toda lepe-ga dne so tuji državljani. Italijani i.1 strmoglavili suvereno ljudsko za-X. >topstvo an so se polastili vlade v i- reški državi. Ena izmed pogodbenih strank, Italija, je naenkrat .. imela državno oblast Reke a* rokah. Formalno se je mogla Italija Še izgovarjati, da se nje ne tiee , akeija. ki jo je ixvedla skupina zasebnikov. Stvarno pa je ugntov-j ljeno. da so ti pustolovci, ki so opustošili cvetoče gospodarstve e. reške države in uvedli kruto sa-mosilje nad grudorodnim reškim - prebivalstvom, imeli skrivnega ,a podpornika v rimskih vladah. Ta-♦ ko je bila prvič globoko ranjena j. suverenost reške države. li Kaj je storila v onih zgodovin-il skih dneh belgrajska radikalno- . demokratska vlada ? Ali je ožigo- I r>" sala ta vidni prelom rapallske po I godbe? Ali je j>ozvala Italijo, da j K uveljavi eno temeljnih načel rapall I ® -ke ]K»godbe. tla vrne Reki držav- I l no suverenost ? Mar je priskočila I [fi z vsemi razpoložljivimi sre(> se pomika mučeniško mesto v na-,v vočje in dejansko oblast Italije. ! I Stojimo preti zgodovinskimi od- I ločitvami. Mussolini je viwslal ju-J le . J ^ goslovanski vladi noto. ki po- ! srtavlja Jugoslavijo prerl odloči-is tev: Ali privolite v skupno upra-li. vo Reke ali pa anektira Italija re-b- ško ozemlje. Tu ne gre več za to. la se primenijo in izvršijo določno be rapallske pogodbe. Za to gre. bi da se rapalska pogodba bistveno revidira. j V teh zgodovinskih dneh blesti ^ 11 I . . duševni vodja belgradske vlade s ^ <%*ojo odsotnih jo. Gospod Pašič j A je v inozemstvu. On želi odložiti no odgovornost za izgubo Reke na« or tuje rame. Jugoslovanski ministr i ne ski predsednik sluti, da bo dejan-in sko uničenje reške države silno i je vzburkali slovensko in hrvatsko N*a ljudstvo. Zato se je po priljublje-hi- n inavadi po»lal v zatišje. In iz Relgrada prihaja utemeljena vest. atl da je jug. vlada privolila zahtevi. nui da preide reška luka v upravo pa-*n",ritetene komisije, ki jo bodo se-; stavljali odposlanci Italije. Jugo-, slavije in . „ . zastopniki fašlstov-„„ ske klike na Reki. Res, rečeno je. M. da bo to obveljalo le za leto dni. p0_ Toda kako težko bo prelomiti de-na- janski stan y>o enem letu. težke . V j še posebno, če bomo imeli vlado ava tako šibkih energij in kratkega ! vida! ! >re-, rpj dnevi nam razkrivajo težke | politične napake, ki jih je. zagre-. šila sedanja vlada. Reško grud o-rodno prebivalstvo je z gotovostjo ner- pričakovano pomoči od strani jug. no-j države. Bilo je varano v svojih *nih Upih. Mesto da bi se jugoslovanska vlada naslonila na redko ljud-stvo in priborila veljavo njegovi £ U zakoniti vladi, se je spustila v po-gajanja z Italijo in sicer na način, ki je moral nujno voditi v bi- / i- m veno revizijo rapallske pogodbe i. na škodo Jugoslavije, r Samostojnost reške države je [- dejansko ugasnila. Reška luka n preide v navidezno skupno upra- Z vo treh držav, a dejansko v po- o sest Italije. Slovenci in Hrvatje a stojimo v ozadju in gledamo, ka- a ko nam zapirajo vrata v širo&i a svobodni svet. o Ko gledamo Slovenci t;i tragič- >- ni konec reške krize, se za veda-mo, da Jugoslavija jasne in ener- li gične politike na Jadranu voditi i- ne bo mogla, dokler Slovenei in »- Hrvatje ne pridejo a- jugoslovan- o -iki državi e 'f>n, i ie tako tnajheoi. kakor žep- p. m ura. Xazval g;i je "Ijilipu»t- jo crranit»ft:n. V \ i sn-fisnoft^'iu to te 10 tv1<->." in na vsaki dva jrod- r>. if-na komada.. Plošče st» tako maj- inc. da se jih more v žepu telov- - 'lika nositi t-.liko. koL.kor je po- a ieba za ves večer. C'e se postavi , gramofon na šampanjski kozarec >r.rem ima tako močan irlas, da st e- .... ... ra sliši r>o ceh d v. ran.. it--"_____________ ROYAL MAIL PMlteiteit »d Juoosiovanaka vtai«. Hitra, direktna, duite mai New York - Ckerkttf - Hamburg « norimi, velikimi, veličastnimi "O" paraiki Mo- d«nl t »Milmirik. — PotmU odphtw. | "OHIO", "OICA", "ORDUNA", "ORBITA" I V Evropo: CENt Iz Evrope: H III 11 III $130 In vet «103.5« Ham's tlM. lnve^$102.»0 $125in več? 90.00 Cherb'f |125.in veO $100.00 ........ 1106.15 Zacreb.......... »106.0« Skorikkoz privatna kabine v tretjem raurdu. VA2NO!Nc iztrebljata hm z nakupom tik*tov za vaAa soiodnikev Evropi. Nova kvota prtfne 1. jul. Za ovvcdila vpraAajt* pri lokalnih acentih aii pri j ROYAL MAH STEAM PACKET COMPANY ; 2f Broadway New York City | VABILO | na plesno veselico ter vinsko trgatev v Greensburgu, Pa. ! Tetn potom vljudno vabim« vse SLovenee in Slovenke, kakor tudi brate Hrvate iz Cireenšburgra rn j okolice na veliko plesno zabavo | v sebote zvečer dne 22. septembra v ?šlov. dvorana na Hammer Plan. Začetek točno ob 6. uri. Godba:' dekliški tamhura&ki xlw»r a (rreen«fcurga. Toraj na veselo .svidenje! Odbor. Kretanje parnikovShipping News X. septembra t H ansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg Hamburg: Bremen. Bremen. t 21 septembra t America, Genoa. 22. aeptembra | President Harding, Cherbourg. Bremer t Orbita. Cherbourg, Hamburg; MaJeaUc. Cherbourg; Veendam, Boulogne. 1 S. aeptembra t Berenguria Cherbourg. ] 26. aeptembra 1 Laconla, Cherbourg, Hamburg; Prea. Van Buren, Cherbourg: St. Paul, Char. < bourg; Giulio Cesare. Genoa. I 27. septembra 1 Minnekahda, Cherbourg. Hamhnrg. 29. aeptembra ] Albania. Cherbourg: Laffayette. Havre : Olympic. Cherbourr; Rotterdam. Boulogne; Columbus. Bremen. , 2. oktobra: Pittsburgh. Cherbourg. Bremen: Pres. Arthur. Cherbourg-. Brertv": Hesolut**. ; Cherbourg, Hamburg; Aquitanla, Cher-bourg, ( 3. oktobra: Paris. Hai-re: Peljrenland. Chevbo»irg:| Pres. P"lk Cherbourg; Seydlltz. Br. nun:1 Conte Rosso. Genoa. 4. oktobra: Westphalia. Hamburg. 6. oktobra: Homtrio. Cherl>oiirB; Ceorge "Wa«h!-i(r-ton. Cherbounr. Bremen: Orra. Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne. 9. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Mauretanla. Cherbourg. '0. oktobra: France, Havre: Pres. Garfl«ld, Cherbourg: Yorck. Bremen. II. oktobra: Pres. \%"ilaon, Trst; Mount Clay, Hamburg. 13. oktobra: Majestic, Cherbourg: America, Cherbourg. Bremen: Saxonia. Cherbourg; Chicago. Havre; Orduna Cherbourg, Hamburg; Ryr.dam. Boulogne. 16. oktobra: Berengaria, Cherbourg: Reliance Cherbourg. Hamburg; Canopic, Cherboiug. Bremen. 17. oktobra: Muenchen. Hamburg: Pres. Adams. Cherbourg; Tyrrhtnia, Chet-bourg. Hamburg. 18. oktobra: Albert Ballin, Hamburg; Rochatnbeau, Havre. 20. oktobra: La Savole. Havie: Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourp. Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher. bourg. 23. oktobra: AtjuiUtnia. Chertiourg; Pres. Roose\elt« Cherbourg, Bremen. 24. oktobra: Paris, Havre; Pres. Monroe, Cherbourg. ; 25. oktobra: [ Thuringla. Hamburg: Colombo, Genoa. ! 27. oktcbra: Homeric, Cherbourg; Hrblta. Cherbourg Hamburg: Tres. Hardlnjs. Cherbourg. Bremen; Vendain, Boulogne. 30. oktobra: lleaolute Cherbourg, Hamburg. Mauritania, Cherbourg. 31. oktobra: France. Havre: Pittsburgh. Cherbourg. Rremtn; Bremen, Bremen; America, Ge-Jnoa: Bevcdere. Trst. i [DSUIICHIINF t4aravnost v Jugoalarijo'1^ ( Edino direktno (Pomladno odplutja Otv< r tvena vužniM zoaneaa PRES. WILSON — 11. okt.; 30. nov BELVEDERE ............ 31. oktobra * MARTHA WASH. — 10. nov.; 28. dec. v Dubrovnik ali Trat. Želetn:na * rot mnj- »t zmerna. Ntbniih »i-3 re-ev Vorf>i%'te pri hliinj«n agentu ali p*-i . \ PHELPS UROŠ. A CO., 2 W«» St.. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VTELIXB vain o« ti sa potnika H * da Jc natanko poučen o potnih listih, prtljagi lo drugih »tvareti, U so v sveži s potovanjem. V sled dolgoletne laku3nje nam je mogoče o vsem tem daU točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najboljše painlke. ki imajo kabina ▼ m. raaredu. Ako ste se namenili potovati ▼ stari kraj. nam pilit« k« ko te * Vafio korist. IZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — I se more Izplačati dolarje le potni-I kom v Ameriko proti predložitvi od I ameriškega konzula potrjenega pot-I nega lista in oe več kot protivred-I nost od 3.00u. — frankov, to je pri-I bližno $200.— za enega potnika, i V slučaju, da naslovljenec za Iz-I plačilo dolarjev nebi mogel predlo-I žiti potrjenega potnega Usta. dobi I pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali . nam pa na novo naroči izplačati na-I kazani znesek v dinarjih, i Nadalje se nam zdi umestno pri-I pomniti, da nikakor ne moremo pri* I poročati pošiljati čeke v Jugoslavl- I Jo. I SploSno mnenje vlada, da se čeki. I ki se glase na dolarje, tudi v do-I iarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, I kot že zgoraj omenjeno, je v Jugo-I sla vi jI od vlade pod kaznijo pre-I povedano Izplačevati dolarje. I Tudi počil j a jo mnogi navadne | ameriške čeke v domovino. Ti pa I nikakor niso pripiavnl za ljudi na I deželi, ker so banke oddaljene in I izplačajo take čeke v dinarjih Seie I potem, ko dobe lz Amerike potrdl-I lo, da ao Jim bili odobreni. I Onim, ki stanujejo na deželi in ne I potujejo v Ameriko, Je najbolje po-I Ril jati denar navadnim potem v dl-I na r jih. kateri se jim izplačajo na I cadnjl poftl brez neprilik. I Tudi za nabavo potnega lista 1— I fposa) Je najpripravneje poslati I dinarje. Dokler namreč potni list I ni potrjen od ameriškega konzula. I ne more potnik dvigniti dolarjev. I Ptroške za razne listine In potni list I se pa lahko plača tudi a dinar j L I V Italiji in zasedenem 1 ozemlju — I so veljavne povsem drugačne odred-I be ter lahko izplačamo dolarje vsa-I komur do poljubne a zneska. Če je I r« namen jen "denar le za potovanje, I je na nakaznici označiti vidno: Iz-I plačati le, ako naslovnik potuje. I Vsled naraščujočlh stroškov smo I se morali odločiti pre v red i ti pri-I stojblno za dolarska izplačila kakor ' I sledi: Za Izplačila do $25. računa-I mo po 79 centov; od $25. naprej j po »%. to Je po 3 cente od vsakega IJ dolarja. I Na Bakaznief naj be vMae I jI bphMi ? dolarjih. j i Ta pristojbina Je veljavna aa i I dolarska lsplačila t Jugoslaviji ta j I Italiji. „ * j I FRANK SAKSER} STATE RANK i I 82 CevtUaA St, w New YerkGty DR. LORENZ O, 643 Penil Av®., PITTSBURGH, PA. (jT^F ■DINI eLOVKN#H9 •OVORVČI ZDRAVNIK i^KCIMLISV BOiKIH SSLKZNI, Msja atraka Je aeravfjsnjs akirtaalH In kronlS«lh Mml. Jaa ^^sS^ «• aeravtm na« a M tar imam aku*nj« v v»*n Solaanlht ^* in tor znam alevanako, aato vaa mores e^olfiama raaumaftl in aeaanatt vaea bole can, Sa vaa ozdravim In vrnam moč In zdravja. Iknl IS M asm •rMabll eoaabno akuSnJe pri »zdravljenju modklh glasni. Zato aa marate pepalnoma aanaatl na mena, maja akrfc pa ja, da vaa paealnama aadra-vlm. Ne adlaftajta, ampak prtdKa Cimpeaja, daa aadravlm saatrupljane krl, ana^utja In llaa pa MIhu, balami v grl«, te. padanj« laa. baHMIine v ^aotalt, etara rane; oetabaioati ti vina In beiaanl v mt»«. mlMic«». I etra h. želodcu; rman Ice raviratlsamj katar; alata lila« naduha Md. Vredne ure: T penadaljak: arada tn patsk o« I. dopoldne de I. popoUaet * terak. datrtok tn aobota od a dcpoldua da «. nvadari v artT'f-p te P*—fltfa ne II. iepoMae da «. pepnldaa. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV I po znižani centa Ij Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. || 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 II Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima jI 263 strani, .70 II Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam ta slika i v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo 1 I tesnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo || i resnično tako, kakršno je. I Knjiga vsebuje 157 strani, JO I j Juan Miseria. Spisal P. K Goloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. ij i Vsebuje 170 strani, .00 IJ I Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. I i Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- I ji sestavljen. Vsebuje 239 strani, .60 I j I Darovana. Spisal Alojzij Dostal. | I Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. | V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- I I Kanstvom in poganstvom pri etarih Slovanih. I I Vsebuje 149 strani, .43 I I Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. li Kmečka povest, ki posega do dna v življenje J Ij alov?nskega ljudstva ter ne zlasti odlikuje po i II živo in resnično slikanih domaeih značajih. — U Vsebuje 231 strani, * M II Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. i SI Kriminalni roman. Po v sem svetu poli vest, ki opisuje premetenost tajnega policista ! || Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna poll ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom, li Vsebuje 144 strani JO HI f HI Jeraač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. HI Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in III trpljenja. Vsebuje 123 strani, M lil Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. HI Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- li je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- II si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gobec, U nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki Ul junaki borili zoper prevzetne graščake in juna- III Sko umirali mučeniŠke s&irtl II Vsebuje 378 strani, .li III POftTNINA PROSTA "GLAS NARODA" sa Cortlandt St* New York Češki državljani, ki se pokopavajo na poljskem ozemlju. Pri razdelitvi Tešina je pripadlo mestno pokopališče Poljski, Se-se pokopujejo čehoslovaški občani na Polj>kem. Poljska carinska straža pobira zadnje dni carino od vencev in sicer 60,000 poljskih mark za vsak kilogram. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". M M m * Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE s rogom ali brez roga, Gene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia ploš6e dobite le pri IVAN PAJK Victor Daalar 24 Main 8t„ Conemaugh, Pa. Cenike ssatonj, pilite ponj. _____________ &OJAJO, NAROČAJTE SE HA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T SDBUtmH DRlAVAK. Tudi oni. ki fta nlao amarlAkl driav-Ijanl, »mejo potovati v atari kra i na oblak ln |lm Je dovoljeno vrniti aa. Na tello dajemo vsakemu tozadevna pojaanla. Kdor iell dobiti aorodalke ali raaoee is etar^a kraja, naj nam pl-4e ca navodila, kajti itevUo prlae> Ijencev Je opiejeno. Za potm e t roSke Irplafuje po na-iem naročila Jadranska brnka tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Slavno zastopstvo Jadraneka banka. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA, (preko Genova) Na;b sijia in najkrajša pot po Sredozemskem morju z naiimi veličastnimi pa rni ki, AMERICA ....... 21. sept.....31. okt. •GIULIO CESARE .............. 26. «apt. *DUILIO iprvokrutnu odplutje) .. 20. nov. COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec. #Xajvečjl in najhitrejši itulijajiski parnikl. Udobn« kabine tretjega razreda i 2, ( lo « posteljami za. družine ln ženske. Prt okusnih obedih Je vino brezplačno. ia podrobnosti vprašajte naS^pa agenta v vafiem mestu ali pa naravnost pri nmmi generale italiana Italia-Amerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Vafit zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, Belgrad ln njene podružnic«. POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so p°obla£eeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", n>: Joseph čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel. Upra^Tiištvo. ■nvvsnnr nnnn^r RAVNOKAR JE IZtLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA NsjnoTejis ilnatroTsns izdaj* Vsebuje 808 strsnt ^ Osna ■ po&tnine 93.— ■L0VENI0 PUBUBHINtt 00, 81 CerUsndt Street, New York Otty. N. T.