Od vseh političnih strank. katerim 'i' res kai do šole in našeea stanu. pa upravičeno oričakuiemo. da ne bodo uoorabliale med nami dosedaniih metod. katere ne koristiio iip nam. ne niim. Sta- novsko zavedno in moralno visoko stoieče učitelistvo ie naiboliša in na.itra.1neiša onora tudi pošteni politični stranki. —sk!. Za našo stanovsko moralo io ugled. Naša stanovska morala in ujded sta tekom zadnjiri let vedno padala in padala tako. da smo prisli že na ničlo in marsikje tudi pod nio. Teea deistva ne more taiiti nikdo in nespametno bi bilo ga olepševati in pred niim zapiiati oči. Vzrokov, da ie prišlo tako daleč. ie več iii o vsakein bi se, lahko napisali dolgi članki. Jaz iih delim v dva dela: v zunariiie in notranje; v krivdn drueih in v našo lastno. Krivda drusriri ie. da so nas izrnbljali v svoie strankarsko politične natnene ni nas izrabliaio še sedai. V tem so erešiie vsc stranke in trrešiio še sedai. Naša krivda ie Ra ta. da smo se da!i izrabliati ne samo kot posamezniki. amnak tudi kot stan In ta naš srreh ie veiik. mnopo večii. kakor se navadno inisliTeara našesfa velikeea ereha n; krivo samo bivše vodstvo, amnak še. v večji meri članstvo saino. ki ie ^azilo za doseeo če tudi često samo navideznih in trenutnili LTnotnili dobrin. vsa načela in temelie. na katerih sta slonela naša stanovska morala in ueled. Pri tem nc pomajra noben iziravor. da so bilp takp in tako nrilike in da ni bilo možno dru^ače postopati. Ako bi bili ostali na višku stanovskc inorale. bi nas ne bile smele zaDeliati i/. naše ravne rooti nobene razmere in pritisk. na re.so bile še tako zapeliive in vabliive. Tako so na padali v nastavliene mreže nosamezniki in število teri Dosameznikov se ie večalo in večalo tako. da danes lahko z vso upravičenostio eovorimo o nropali stanovski morali med celim stanoin. Pa iposflejmo! Preišnje čase ip bilo nas sram. da bi se šli oredstavit nri kompetencah za kako službeno inesto posaineznim funkcionariem p r o s v e t n e uprave Ako fe to storil kak pos-nn^znik pod silo živHenskili razmer (ki so bile često mnogo težie nesfo so današnie). ip to skrival kot nekai nečastneea. Drusri so ea obsojali in so srovorili o nritiskaniu kliuk. In danes? Danes se oblazi vse mosoče politično-strankarske faktorie. katerih režim ie slučaino na krmilu ter se berači za mesta. In koliko oosredovani strankarsko-političnili. osebniih in priiateliskih sc z^odi. prediio pride do take osebnosti. katera bi res lahko posredovala! Da bi šel kdo k predstavnikom prosvetne uprave. ali pa sp obrnil direktno in samo na oreanizaciio. to mu ne pride niti na misel. Sai kažeio žalostne izkušn.ie. da več zaleže oritiskanie kliiuk celo pri ženSri posameznili političnih činiteliev in noslancev. kakor pa se taka kvalifikaciia in službena doba. ln danes ti pritiskači kliuk neženirano povedo. da so bili tam in tain v tei zadevi in so dobili od teea in oneea tajnika političriie oreanižaciie taka in taka zawtovila. Kakšno ie uoklicno delo v šoli in kakšno ie Drosvetno deln izven nie. do tem ne vDraša nihče več ob takili prilikah. niti vrhoviia nrosvetna unrava. se mani pa seveda posredovalci sami. Tako se vrši demoraiizacia našejra stanu že nekai let. tako se ruši naš stanovski uyled in tako sp zavaia učitelistvo. da ne posveča vseh svoiih sil poklicmemu deln v šoli in prosvetneinu izven nie To ie na veliko zlo ne sauio za naš stan. ampak tudi za šolo kot tako. Ta demoralizuioči oroces pa tiuli nrav nič ne ikoristi političnitn strankam. ker navJdezni trenutni usnehi posameznikov odbiiaio traino številne dobre idekie i>ristase. Stranka morda tnenotno oridobi in naveže nase eneca pristaša često dvornliive vr.ednosti. izeubi oa deset dobrili somišiienikov. čenrav vedno ne tolčejo na veliki boben in ne sili.io rovsod v osi^redie. Dobro se zavedamo. da propadanjie stanovske moral^ izvira i7 voinih. zlasti oa še iz oovoinili razmer. ki so močno zrahliale vso tcniel'e rrincipom preišnjeea živlienia in udeisrvnvan.ia. nli iili ina celo docela uničile. Ta rak-rana na našem stanovskem telesu obstoia že leta tn leta tc" ^e ie večala in večala tako. &J. ip doseda strašen obse^ in nrodrla prav do mozira. To ie treba nosebei povdariti ravno vsled tcea. ker mnotri naivneži trdiio. da sta naš stanovski u?led in morala padla šele letos na dan snreietia Deklaraciie. Takrat sta bila že davno na tleh in če iih bo možno kai dvieniti. m inore in mora dviirniti le udeistvovanjc in dosledno izvaianie načel. na kaierili sloni Deklaraciia. Treba bode miioeo doslednesra disla in truda orednn ozdravimo to rak-rann. Zakai boriti se dan-es proti zlu. se pravi nlavati naravnost nroti moeočnemn toku razmer. ki drve z natni — v poarubo. Toda kliub tetnu ne stncmo več odlašati in s? izosribati boiu Sai smo bil; že itak predoleo ravnodusni in sinn mirno slcdali. kako se nam uničuieio naivečje moralne dobrine našetra stanu. Začeti moramo naipreie Sam' nr» sebi. Komur ie kai na lastneni osebnem neledu. komur ie količkai nri srcu dobrobit lastneea stanu in šole. ta nc bode stopil -/a dosea:o svoiee-a cilia na r>nr> takn poniževalno in opolsko not. po kateri ie liodila zadnia leta velika večina našeea učitelistva. Obenem pa moramo orav odločno apelirati na našo prosvetno imravo. da se drži pri nddaii službenih mest strogo nrinciipov. za katerc nain iamči zakon. da službie oddaia lp. na podlaei razpisov ter odločno zavrne vsak partiiski pritisk. Če zahtevate od učiteliStva. da vzcala značafe ne daiaite m» oovoda. da oostane «amo neznačaino ter išče nemoralnih sredstev za idoseeo cilja!