JCLe&Mxrfoa\jL tomeckam
gusilo enotnih sindikatov za sl. prihorde in trst
uto IH, st, 20.	PoStnlna plačana v gotovim.	Trst 27. HVgUStH 1947.
Iz VS©bin© ! Acegatovi biriči — Sadovi dctno-kracije št. 11 — Lonjerci in nova cesta —Vozniki
—	Pripravimo se za trgatev — Kmetijski opravki
—	Napenjanje pri govedu — Pol leta jugoslovanskega načrta —- Naš zadružni tečaj — Socialno zavarovanje.
Spedizioni in abbon. postale 11° gruppo. Cena : 15 ML . 10 )L , 4 din
KOMU SLUŽIJO ?
Takuka sleherne manjšine, ki hote vsiliti svoje voljo vdini, je to' da seje v njene vrste razdor, ‘k ruij njeno stavbo pri njenih te-meliih. Delavski razred ima v bor-proti zatiralcem stoletne izkušnje, hi mu od prve do zadnje potrjujejo tn njegovo spoznanje. Prav te iz-huSnje so ga izutHe, ^a mora biti nhgova poglavitna skrb združiti 1,se svoje sile in jih ohraniti tesno Povezane, neomajno enotne.
^ enotnosti je bila vselej vsa niegova mot. Z njo je uveljavil vse Sv°ie socialne, vse gospodarske in tudi vse polititne teinje. Brez nje 'e Pri vsej svoji ogromni veti ni ^Proti razredu kapitalistov slednemu mnogokrat podlegel. Enot-Uost delavskega razreda je bila in ostane osnovni pogoj njegovih zmag, pogoj njegove polititne in gospodarske politike, stvarni pogoj resnitne demokracije.
TrSaško delavstvo se je teh iz-“Scn/ zavedalo v vseh zadnjih le-11 krvavih borb proti fašizmu in dueistitnemu okupatorju in potem e posebej po osvoboditvi polititnih ,n sindikalnih borb za ohranitev v°išh pridobitev.
TriaSko delavstvo ve, da je bila ^itev njegovih vrst v dveh stro-vuih organizacijah atentat na nje-
Soi>o
enotnost. Ve, da so se vsi
P°skusi od konca 1945 pa do da-J^s' da bi si ustvarilo enotno stro-vno organizacijo, izjalovili ne po ttodevanju njegovih sodelavcev, ^tueC na zahteva njegovih smrt-, sovražnikov in po zaslugi nji-0v'h petolizniških priganjačev, ^‘rtost pomeni danes v Trstu in ** medsebojno zaupanje, med-°Mo pomoč, na narodnostnem ^ točju enakopravnost in bratstvo, socialnem enakost, na gospodar uspeh v borbi proti iskori-u'uem, na strokovnem za vse v Sc 'K‘ mcri bol/še plače in znosnej-5pg iv‘i*nle. Spričo lega svojega tn<1Z’lanla ie tržaško delavstvo v ,'n aprilu prisililo vodstvi Pan stikalnih organizacij, da sta ^ Prve korake združitvi na-sta ' S*0 ie mirno njiju, kadar koli TSc Ustavili na tej poti.
Varii'i!<tVe delavstva v tržaških to-iiruV so tedne. V duhu teženj po ^ vseh delavskih sil in v stmo sporazumov med obema PajstrVU[",a organizacijama so si po in najformalnejših tovar . demokracije izvolili svoje . n,ske odbore.
?b°r(lj. ' se jc zgodilo r Delavska husled*1’. k' ie postavila piko na ^OceJ!!1.1 u vsei zapleteni volivni r' ^0 bi sc do smešnosti za-,e tg 0 pred vsako »prevaro«, ki ,r}»Ske te,n 'Uhto čast in poštenje ‘Picig ^ delavca, kakor da bi nc ^Ica	2 tjudmi, ki jih veže
V a Sr><Iil v borbi za delo in ,CI> Po	s tatovi in sleparji,
'^oljenih nicn'h hstnih kleV2u\ah r°v ne n “notnih strokovnih odboji Prizna.
?0,eaj imajo danes tržaške ^kc a'??sto enega po tri to-e do	°rc ^ Zakaj imajo še
• nes ločene menze, ločene
Tržaško delavstvo ne bo nikoli odstopilo od sindikalne združitve
Spričo neprestanega zavlačevanja in izigravanja so ES zahtevali neposredno sodelovanje
in stalno nadzorstvo svetovne sindikalne zveze
Danes ni več nobenega dvoma: po 8 mesecih pogajanj, sporazumov, prekinitev, zavlačevanj in izigravanj je vsakomur na dlani, da ljudje, ki si prisvajajo pravico govoriti v imenu enega dela tržaških delavcev, braniti njih interese, delovati vsaj za zboljšanje njih gospodarskega stanja, dejansko delujejo proti njim, na vsej črti izdajajo njih pravice in interese, načrtno razkrajajo njih edinstvo prvo in najjačje orožje v sleherni — politični in gospodarski, socialni in mezdni borbi proti skupnim nasprotnikom. Tu ni več mogoče šariti z izgovori in zavitimi formacijami. Delavci, ki se vsi od prvega do zadnjega zavedajo, da je v njih tesno povezanem sodelovanju, v njih sindikalni združitvi edini izhod iz vseh težav, so siti slepomišenja.
Mar jih bo kdo prepričal, da je pravilno ravnanje lažnih zagovornikov in njihovo svetohlinsko zavijanje oči, ki ž njimi že nikomer več ne morejo prikriti svoje resnične vloge priganjačev kapitalističnih izkoriščevalcev, k jim je razdor v delavskih vrstah (>rva etapa na poti do popolnega zasužnje-nja vseh delovnih najemnih moči delavskega razreda vsega sveta, v Trstu enako kakor v Ameriki in Grčiji, Egiptu in Iranu, na Kitajskem, po vseh peljh kontinentih.
Umetne politične zapreke
Kdo je letos v februarju celo delegatu svetovne sindikalne zveze Tomasu v brk oviral združitev tržaških delavcev z ugovorom proti najnaravnejši, s tržaškim statutom že obče priznani narodnostni enakopravnosti tudi v okviru sindikalnega pokreta?
Kdo je odklonil sodelovanje pri velikih manifestacijah bratstva vseh delovnih ljudi o 1. maju na tržaških ulicah in se jim skušal umakniti izpred oči vse javnosti h konvencionalni govorniški komemoraciji mod štirimi stenami tržaškega kinematografa?
Kdo je pri tem privlekel za lase .v javnost vprašanje zastav in tako spet razvnel narodnostno nasprot-stvo na račun in škodo delavske solidarnosti?
Kdo je začel nazaditje vprašanje samostanskih sester v zvezi s sindikalnimi volitvami, ko je to vpra-anje nedvoumno rešeno celo v De Gasperijevi Italiji?
Kdo je izsilil priznanje volivne pravice celo za obsojene fašiste in kolaboracioniste?
Kdo je odrekel solidarnost s španskimi delavci v duhu načel SSZ o borbi proti slehernemu fašizmu?
Kdo je torej s političnimi manifestacijami rušil delavsko enotnost, miniral združitev?
stenčase, ločeno sindikalno organizacijsko poslovanje ?
Ker narekujejo Delavski zbornici njeno ravnanje delavski interesi ali ji ga zapovedujejo delavski sovražniki? Lahko so mnenja različna, to gre za notranjo ureditev stavbe, za njeno zunanje lice, toda kdor izpodkopa je njene temelje, jc ne gradi, man'eč jo ruši.
In kdor ruši delavsko enotnost pri njenih temeljih, služi sovražniku delovnih ljudi, jc izdajalec vsega delavskega razreda.	M.
A ne samo na političnem področju!
Kdo je na področju taktike zavlačeval imenovanje svojih zastopnikov v posameznih odborih za strokovni sporazum?
Kdo je izsiljeval volitve zgolj v onih strokah in podjetjih, v katerih je računal na svoj uspeh?
Kdo je izigral določbe o volilnem premirju In sprožil prvomajsko časopisno kampanjo?
Kdo je prav v poslednjem času preprečil volitve v stroki pristaniških delavcev, ki je bila v duhu-zadnjih sporazumov vsa za njih izvedbo, pa zgolj za to, ker v njej nima nobenega pristaša?
Kdo v nasprotju z vsiljenimi določili volilnega postopka sedaj i? enakega razloga noče priznati, da bi stavbinci iz tržaškega dela cone A izvolili v svoji stroki zaposlenim delavcem odgovarjajoče število delegatov?
Kdo je pri poljskih delih zaposlenim družinskim članom malih kmečkih posetnikov najprej priznal volilno pravico, a jim jo spet odreka?
In kdo je na področju postopka od vsega začetka — v duhu svoje lažne, razkolniške »demokracje« — zahteval za sindikalne volitve ločene kandidatne liste, ko so bile enotne prvi simbol resničnih delavskih teženj po združitvi?
Kdo je do nesmiselnosti zaklav-zuliral volilne paragrafe, da so nastali mučni spori ob volitvah skoraj slehernega tovarniškega odbora in delegata?
Kdo je izkrivenčil sporazum ob zaključku prvomajskega spora, da se je lahko skozi zanke paragrafov svojčas izmotal v novo brezpravje?
Kdo je na vse zadnje navajal posamezne strokovne tajnike svoje organizacije, kako naj sploh preprečijo volitve v kmetijski stroki, kako naj se sploh pridobe novi vc-Ulci z razdeljevanjem živeža in je tega odrekalo brezposelnim, ker enostavno nimajo volivne pravice?
Kdo je končno dosegel, da združitvenega kongresa ni bilo ne v marcu ne v maju in dn smo končno tam, kjer smo bili na začetku, ali še dalj nazaj?
Kmalu bo potekel že tretji rek, ki ga je zveza postavila za sindikalno združitev tržaškega delavstva. Vsa prizadevanja tržaških delavskin zastopnikov so ostala zaman. Zalo naj zveza pošlje v Trst svojega stalnega zastopnika, ki bo nadzoroval in vplivat na končno izpolnitev te prve združitve tržaških resnično demokratičnih delovnih množic.
Najnovejša pretveza s trebanskim incidentom
Prav pred dobrim tednom sta se v Trebčah sporekla dva delavca. Beseda je dala besedo, nazadnje je eden izmed njiju izkupil klofuto. Naključje je hotelo, da je bil član Delavske zbornice in, kakor trdijo njeni zastopniki, tudi član njene organizacije pri podjetju Italstrade. Incident pa se ni pripetil sredi dela, ne na delovnem prostoru. Celo razlog prepira ni patlrobneje znan. Pač pa je bila prav ta nezgoda za delavsko zvezo dovolj resen razlog za novo zavlačevanje pogajanj.
Njeni zastopniki v OOSS so zagrozili, da jih ne bo k pogajanjem za združitev, dokler ne bosta na prvo sejo pozvana tudi oba prizadeta delavca in ne bo OOSS stvar razčistil.
Pri Enotnih sindikatih so bili presenečeni. Kako je smatrati osebno obračunavanje dveh poedincev za zadosten razlog, da se prekine delo in celo sproži spor v najširšem merilu ter onemogočijo pogajanja, ki zadevajo življenjske interese deset in deset tisočev tržaških delavcev in njihovih družin. Kako naj OOSS pritiče nezgodnemu dogodku tolik pomen, da se sam loti rešitve nastalega spora, ne da bi ga po vseh pravilih '.n sporazumih obratni odbor in strokovni odbor sindikalni sporazum niti ne povohala. ES so v tem smislu odgovorili Delavski 7.borp'.ci. Odgovoru je sledil odgovor. Napočil Je petek, .ko bi se morali sestali. Seje ni bilo. Delavska zbornica je dosegla svoj namen. Pogajanja za nadaljevanje sindikalnih voljU v so spet obtičala na mrtvi točki.
Enotnim sindikatoh) ni preostalo drugega, kakor da , so sami objavili omenjena Bf/iIVš ib predvsem' delavstvu dokazali, kako je ljudem pri Delavski zbornici pi a v na vsakem pasjem.repi) prineseni izgovor, da le preprečijo nadaljniTj pogajanja, in še posebej spričo okoliščine. da'so pri' Delavski zbornici celo zagrozili, »da.,bode.spričo 'treban-skega incidenta spyožili noy. prepir pred. vso »najširšo javnost|o.
Prav zaradi . švpje bedne/nesmiselnosti pa Je ijil Jrebanski incident poslednji udarec' na žebelj. V zavest tržaškega delavciva ie pre-
drlo do kraja spoznanje, da ljudje pri Delavski zbornici za nobeno ceno nočejo sporazuma na združitve, nočejo mogočne delavske fron te, prav tako ne, kakor so jo onemogočili mednarodni monopol ski imperialisti s T A F T -R a r 11 e y e v i m zakonom v Ameriki, z erož'cm v Grčiji, z aretacijami v Iranu, z državljansko vojsko na Kitajskem.
Da bo konec besedi
Toda Enotnih sindikatov in ž njimi vsega zavednega tržaškega delavstva ne bo nihče odvrnil od njihove jasno začrtane, edino možne In tudi edine rešilne poti, poti do združitve vsega delavskega razreda, do zmage nad izkoriščevalci in njihovimi valpti.
Zato so se njih zasTopniki odločili za skrajni korak. Pokrajinsko tajništvo ES je poslalo te dni pariški centrali svetovne sindikalne zveze poročilo o položaju in zahte valo njeno intervencijo.
SUCICE
V SLIKI
Bil sem precej po svetu in pod tem in onim kmečkim krovom: italijanskim. nemškim, srbskim, ’'ur-škim, madžarskim. Kmečko iiudstvo si je bistveno povsod podobno kot roka roki, ki je med njima le majhna razlika. Vendar moram reči. da ima kraško ljudstvo neke svojstvene poteze, kj si jih ne moremo razlagati drugače kakor s tem, da živi Kraševec v svojevrstnih razmerah. Kras je svojevrstna zemlja, ki vdoibe v svojega človeka poseben lik s svojevrstnimi duševnimi potezami. Vidne so odpornost, kljubovalnost -- ki se često izmaliči v kraško trnu --samoveljavnošt, nepopustljivost- pro-sfoduSnost, neposrednost, gostolmb-nost.
Ce vidi Kraševec v tebi iskrenega zagovornika svojih pravic in svetovalca. če se prepriča, da nisi samo besednik, ampak da nekaj razumeš in se spoznaš tudi v njegovih gospo darskih potrebah, se ti približa in se mu beseda razveže do globine la-ko. da porečeš: Zdravo, kleno zrno pod trdo lupino — trden kov s k raške skale 1 Vse njegove napake, ki ti jih mogoče priznale, ko je izred no dobro razpoložen, se ob takem duševnem stiku razblinijo.
Pogledaš na levo in desno po hiši — kakor pravijo kuhinji — in okrog nje, pa se prečesto ne moreš načuditi, odkod ima gospodinja toli-' (Nadaljevanje na 2. strani.)
KMETJE, POZOR!
Ameriški kapar uničuje naše sadno drevje! ^ri Slivju in više v Brkinih so celi nasadi sliv skoraj
uničeni. Ponekod so se do kraja osušila cela drevesa.
Zdrav sad
Ožrte veje na češpljah v Brkinih
Tržaški delavski razred
bo za vsako ceno branil svoje sindikalne pravice
Nove mezde in doklade
V borfci proti neizbežno naraščajoči sili delovnih ljudi ubirajo Svetovni inonopolski imperialisti povsod in vedno isto pot: najprej razkrojiti in oslabiti delavski razred, potem pa zasužnjiti in do kosti izžreti vse delovne ljudi.
Tako se je zgodilo še letos v A-meriki, kjer so stavkajoče ustrahovali s pendreki in aretacijami, da so potem izdali prosluli Taft Hartleyev zakon; tako se je zgodilo v Turčiji, v Španiji, Portugalski, Grčiji, Egiptu. Iranu; tako so poskusili storiti v Italiji, ko je žolti minister Scelba po tovarnah prepovedoval sindikalna zborova-
SLIČICA V SLIKI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ko časa in moči, da si tako prikupno uredi svoj dom. Kdaj je prihranila toliko sredstev, kje in kako trgala, da je zamenjala staro k raško ognjišče s sodobnim Štedilnikom in lončeno posodo z aluminasto? Odgovor najdeš na njenem licu, k; so vanj vklesane skrb in odpoved, ljubezen do doma.
Mož in žena- starši in otroci, rod za rodom — samo delo in skrb. Družina zlepa ni lačna, čeprav nima kar jn kolikor zasluži, česar je vredna. Gospodinja to ve, Kar ima, te-meliito izkoristiti in pripraviti »a * v lonec.
Ni torej naše ljudstvo toliko ž^ev pomanjkanja, kolikor žrtev občutja in zavesti, da zasluži boljše in lepše življenje.
Malo je plodne zemlje, malo polja-malo travnikov, malo delavnih rok malo travnikov, malo delovnih rok, ljudeh (oliko več življenjske Volje, odpora, ophmizma. Gibaj, mahaj, tolči, udar na udar od iutra do večera, od pomladi do zime, od mladosti do visoke starosti, v zdravju in bolezni. Ali ni fak človek vreden nekaj več?
Po vsem tem se vprašaš: Kaj bi lahko zraslo iz tega zrna- ko bi klilo in se razvijalo v boljših okolno-stih ? Kako je razsodno, razgledno in naveličano mrcvarenje. kako si želi spremembe fega neznosnega stania spoznamo iz niegove besede.
Mogoče poznate Samatorico, majhno spodnjekraško vasico na Tržaškem ozemlju. Povedal bom primer, kako to ljudstvo v njej misli. Beseda je od ondofnega nešolanega kmeta.
»Ne poznam dobro zgodovine«, je dejal med drugim, »a vem, da ni delovno ljudstvo še nikoli izzvalo vojne. Ne potrebujemo oboroženega nasilja, ker smo si povsod enaki. Vojna je kapitalistično dobičkarsko podjetje. Citam, da nas ie zadnja vojna veljala menda 1500 milijard dolarjev. Kaj bi v naših vaseh napravili samo z desetinko ene milijarde 1 Kamen bi spremenili v rodovitno zemlio, zgradili vodovod, popravili poti. napeljali elektriko- sezidali Sole, bolnice, nasitili lačne, odpravili bolezni... še nekaj s(o let življenja pod kapitalizmom — in človeštva bo konec. Da pa ne bo tako. imamo mogočno in učinkovito sredstvo: strnjenost naše armade. Sarnn to 1«
In drug glas iz sosednje vasi
Vroče je bilo. škržati — zvesti glasniki vročih kraških dni — so vztrajno drgnili svojo enolično pesem, ko sem stopal v reber. Znanec me je povabil na oddih pod črešnio na koncu vinograda.
»Tako je letos. Upali smo, da bo letošnji pridelek boljši. Ni nam dano. Na tei zemlji ie kot zakleto in vedno slabše. Sar vidite: Vsi pridelki so domala odpovedali, vinograde je precej omagalo po toči In še boli po suši . . .« Pogovor je zasukal še na to in ono in končal, kakor sem pričakoval: pri naši novi ureditvi in sodbi o njeni bodočnosti. »Kaj
nja. Tako naj bi se končno zgodilo tudi v Trstu. Povsod je bil končni namen eden in isti.
Mahinacije tržaških kapitalistov *
V Trstu so ljudske pijavke od vsega početka krenile na pot gospodarskega pritiska. Pričeli so zgroziti z odpusti in tudi dejansko odpuščali z dela ljudi, ki so se kakor koli izpostavljali za interese vsega delavstva in tudi v obrambi njih čisto sindikalnih e-konomskih pravic.
Nič drugače si ni mogoče razlagati, da se niti ne spomnimo vseh lanskih in tudi letošnjih odpu. stov — zadnje ukrepe in ravnanje pri Acegatu, kjer nočejo priznati svobodno in demokratično izvoljenega enotnega tovarniškega odbora, pa na pošti ih pri CONAT-u. Nič drugačnega pomena Cosuli. cheve izjave, ki se ž njimi naj-strože prepoveduje vmešavanje tovarniškega odbora v »zadeve podjetja«. Se prav posebej pa vel a to za zadnje ukrepe uprave trža. ških skladišč, ki je enostavno odpustila z dela novo vrsto delavcev.
Odpusti v pristanišču
Opirala se je pri tem enostavno na odredbo angleškega polk. Kerferja. ki se mu ni »zdelo oport.URo«, da bi bili ne glede na ves uradniški, a predvsem gospodarjem suženjsko zvesti upravni aparat — v javnih skladiščih nameščeno toliko delavcev. Nič ga seveda ni motilo, da so medtem sprejeli na delo 8 nadaljnih »ubežnikov«.
Pri vsem tem pa so ravnali seveda zelo »taktično«, pa spet ne toliko, da bi mogli dejansko prikriti svoje zle namene, ki so imeli kakor vedno in povsod v vseh po-sledntih dveh letih povsem določe-
Po gornji tržaški okolici še tik pred vojno v marsikateri hiši ni bilo električne razsvetljave. Napeljava je bila draga, marsikateri mali posestnik je ni zmogel. Se leta 1943. je Acegat 13 posestnikom na Proseku predložil proračun za napeljavo toka v njih’hiše. Znaša! je 400.000 lir!
Leta 1945. <o se Nemci, ki so poldrugo leto prej zagospodarili tudi v Trstu in po tržaški najbližji okolici, pripravljali na cbramho pred morebitno invazijo. Preplavili so gornjo okolico, se utrjevali po Veni proti morju, pa tudi na drugo plat, od koder jim je grozila s Trnovske planote čez Kras in iz. Like ter Korduna mimo Brkinov še vse resnejša nevarnost. Kakor sedanji okupatorji so za svojo vojaščino zaplenili celo vrsto hiš, stanovanj in sob tudi po okoliških
pravire ? Bomo kdaj dihali malo bolj prosto? Kdaj nas bodo naši prijatelji pustili, da si sami uredimo svoje stvari in opravke? Menda bi jaz ko’ preprost kmet desetkrat bolje upravljal občino, dež-elo ali državo Kot ta gospoda. Kaj ne bi ? Pošteno bi vzel. kjer je preveč;, in dal tja, kjer je premalo. Kjer je preveč, tam že ni pošteno. Ali je podedovano od nekoga, ki si je tudi mogel priboriti le na krivičen način, ali ie vmes oderu--tvo. sleparstvo, kraja. Drugo ni mogoče. Vidite zlodeje pri onem uradu
v Trstu! Milijone so pobrali. In tako počenjalo povsod. Ali je taka uprava sposobna upravi ja'! ljudstvo? Ali naj garamo in se mučimo samo za te pijavke ? Prekleto ne 1«
Srečal sem ženo — vdovo. Bolehna je, zaskrbljena, plašna. Vojna i> je pustila srčno napako. Pa mora vendarle delati. Zanima se za politične dogodke, za gospodarstvo, kulturo. Rada čita. »Kaj bo z nami ? Ne
no politično ozadje. Odpovedali so najprej 12 mlajšim delavcem, potem pa kar povprek 39 nadaljnim in med njimi tudi članu pristaniškega obratnega odbora. Na odpovedne norme, ki so uzakonjene z uredbo okupacijske ob'asti v tem, da bi se morali glede sindikalnega funkcionarja sporazumeti z obratnim svetom, so se enostavno požvižgali.
Toda delavstvo je strnjeno in odločno odgovorilo. Upravi skladišč je postalo ostro spomenico in zahtevalo popravo prizadejane krivice. Zahtevalo je posebej, da se odpuste z dela predvsem Netržačani, da se taki ukrepi izdajo v sporazumu z obratnim odborom. Pred zadnjo soboto je dalo svojemu protestu izraza tudi z. enourno stavko.
OOSS opozana
Tudi OOSS je brez oklevanja izpolnil svojo dolžnost v obrambi delavskih pravic. Poverjeniški vojaški oblasti je poslal protest, v katerem ugotavlja, da služi odpuščanje z dela ustrahovanju vseh onih, ki zastopajo sindikalno organizacijo v podjetju in pomeni zato omejevanje delavske zaščite, ki je z zakoni priznana v vseh civiliziranih deželah. Opozoril je okupacijsko oblast na njeno lastno splošno odredbo (št. 4), ki priznava delavcem pravico, da se organiziralo in si svobodno izvolijo svoje zastopnike, ter že s tem tudi zaščito -indikalnih organizacij ter njih funkcionarjev. Ker so delodajalci že ponovno kršili to pravno zaščito članov tovarniških strokovnih odborov, je OOSS zahteval, naj jo okupacijska oblast v polni meri jasno prizna. OOSS jo bo branil za vsako ceno, ker je pridobitev dolge osvobodilne borbe, ki je v njej posredno ali neposredno sodeloval ves tržaški proletariat.
vaseh, na Proseku, na Krntoveiu, Opčinah, Banah, v Bazovici. In na račun Tržačanov so si vanjo napeljali električni tok za razsvetljavo in druge potrebe povsod, kjer ga dotlej ni bilo.
Zaman so ljudje čakali na račune
Ko je bilo vojne in okupacije konec, so ljudje prišli spet do svojin stanovanj in sob, pa so po Nemem podedovali še elektriko. In so se je tudi posluževali. Ze od vsega početka so si bili na jasnem, da bo treba odplačevati pristojbine za tok in so se tudi ponovno zanimali za ureditev te zadeve. Prizadetih je bilo 75 posestnikov na Proseku, okrog 40 na Kontovelu .kakih 6 pri Sv. Križu in, kakor kaže, tudi še
vem, kaj mislijo. Imam občutek, da smo spe1 pod fašizmom. Bog ne daj tega! Drž.atj moramo trdo, še bolj kot do sedaj. Samo s slogo bomo prekrižali njihove namene-«
Trčim na skupino koscev in neka} delavcev na sosednji njivi> ki kopljejo krompir. Vsi bi radi vedeli, kako je z ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo, s pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo, z ljubljanskim procesom in Se marsičem. Končno mi nekdo z nasmehom pomoli droben časopis: »Bil sem radoveden in sem ga kupil. Ste čitali o ljubljanskem procesu? Zločince zagovarjajo, izdajalce perejo. Studi se mi in ga ne moram Citati. Ne čudim se. če se kapitalisti zaganjajo v nas in tja gor (pokazal je proti vzhodu). Ne gre pa mi v glavo, kako more biti proti nam naš Človek. To so propalice, ki niso vredne niti pljunca«.
Tako misli in presoja na^e zdravo ljudstvo.
V pekovski stroki
V	stroki pekovskih delavcev ie bil pred dnevi dosežen mezdni sporazum, ki določa nove osnovne mezde, draginjske doklade in na novo ureja še nekatere druge probleme delovnih odnosu ;('v.
Nove osnovne mezde znaš rjo za specializirane delavce po 590, za kvalificirane jo 548 lir dnevno. Draginjske doklade so enake kakor za delavce v industrijskih panogah. Nove mezde m doklade se izplačujejo od 1. jurnja dalje. Delavcem so bile zagotovljene po ena delovna obleka na leto, nadalje posebna zimska doklada na osnovi novih mezd, družinske doklade po istih vidikih, kakor velj-nio za trgovske nameščence, posebni dopusti v primeru poroke in stalno službeno mesto v primeri bolezni, ki bi trajala do 6 mesecev. Sporazum je bil predložen v odobritev pristojni poverjeniški oblasti. U-speh, ki so ga delavci dosegli s tem sporazumom, je v odhočilni meri pripisati 'njihovemu odločnemu stališču in trdni solidarnosti, ki so ju pokazali v vseh poslednjih tednih, ko so vedno znova nastale težave pri pogajanjih.
€ V obrtniški panogi
Ko je bil sklenjen novi mezdni sporazum za delavstvo v industriji, so se pričela pogajanja za novo ureditev plač tudi v posamčz-hh strokah obrtniškega delavstva. Pogajanja pa le počasi nap-eiuiejo. Glede na to je bil zaenkrat dosežen sporazum, da se prično izplačevati vsaj nove draginjske doklade. V smislu tega spoi-azuma se draginjske doklade izplačujejo za dobo od 1. avg. do 30. septembra življenjskih potrebščin in prejmejo:
V	starosti nad 20 let moški 651.30 20 let 475.95 (355.30), vajenci v starosti od 18 do 20 tet 4.5!). 31' (355.60), od 16 do 18 let 355.60 (277.80), pod 16 leti 177.50 (177 30. vajenci in vajenke v drugem pol letju vajeniške dobe po 157.15, v
večje število po drugih bližnjih vaseh.
Pa se zanje in za njih elektriko nihče'ni nič b*-i.gal ne leta 1945. in tudi še v prvi polovici 1946. ne. Končno so pa lanj v juliju le pripravili Acegatovega ravnatelja Bi-narija, da je poslal po omenjenih vaseh agenta podjetja, ki je ugotovil, kod vse imajo od pričetka leta 1945. elektriko. Na Proseku je hodil od hiše do hiše v spremstvu Franca Rupla, ki je že prej po vasi štel kilovate, kolikor so jih porabili, kjer so pač imeli elektriko napeljano. Ljudje so bili zadovoljni, da se je stvar premaknila z mesta in so tedaj pričakovali prve račune. Vedeli so, da bo treba poravnati pristojbine za ves tok, ki so ga porabili od maja 1945 dalje, a bili so prav zato zadovoljni, ker so menili, da se bodo sedaj odkri-žali skrbi in dolga.
Pa so jih obsodili
Prišlo pa je drugače. Od Acegata se zanje spet ni nihče nič zmenil, Pa čeprav so se sami za stvar ponovno pozanimali. Minilo je nadaljnje leto dni. Tedaj pa je treščilo kakor iz jasnega. Na lepem so vsi po vrsti prejeli od sodišča obvestilo da so bili obsojeni — sicer pogojno — na 2, 3, 6 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in zaostankov za elektriko.
Ljudje so bili presenečeni. Saj so vendar ponovno opozorili pristojne, da čakajo na običajne račune, ki da bi jih radi poravnali, da ne bi bilo sitnosti in nepotrebnih dodatnih stroškov. In kaj so hoteli sedaj? Da bi ugovarjali, najeli advokate, se pravdali in si morda nakopali novih izdatkov? Molče je večina sprejela krivico. Nekateri so se pa le uprli. In so se zglasili s protesti pri Acegatu. Tam pa so jim kratko in malo vse utajili: vse njih prizadevanje, da bi stvar uredili, in še celo lanske oglede, pa čeprav so jim. bili priča vsi prizadeti posestniki in stanovalci.
Pa da ne bi kdo pozabil: Nemcem tržaški Acegat ni predložil nobenega računa In jih tudi ni toži).
prvem polletju po 58.60; družinski poglavarji pa v starosti nad 20 let 561.30 (492.75), od 18 do 20 let 520.85 (423.80). Za brivce se bodo te doklade uveljavile, ko bo urad za cene prilagodil dokladam seda-‘te tarife.
Za osebje kavarn in barov
Preteklo sredo je bil dosežen nov mezdni sporazum tudi za isebje kavarn in barov. Po tem sporazumu se njihove plače za mesec julij povečajo za 80%, z avgustom dalje pa za 40%. Draginjska doklada je bila določena za tromesečje junij- avgust na 424 lir dnevno, za september In pos'ednie mesece bo določena naknadno. Novi mezdni sporazum velja do konca leta.
Poganjanja za trgovsko stroko
Trgovski nameščenci so sredi P0; gajanj. Trgovci so se postavili Prl razgovorih o normativnem delu delovne pogodbe na stališče, da se morajo trgovski nameščenci odredi sedanjun plačam odgovarjajočim odpravninam. Pri tem so se sklicevali na odločbo rimskega ka-sacijskega sodišča iz leta 1934. Zastopniki nameščencev so zamao ugovarjali, češ da ta določba ne more obveljati na našem ozemUu‘ Izkazalo se je, da bi se spričo sp0" ra o tej stvari utegnila razbiti vsa pogajanja za nove plače. Zato so zastopniki nameščencev začasno PT>' stali na maksimalno odpravninov znesku 60.000 lir.
Pri pogajanjih so naleteti ^ znatne težave tudi glede nov«1 osnovnih plač. Kar se tiče draginj" skih dok7ad je bilo sklenjeno, bodo določene v skladu z lokainii” indeksom cen življenjskih potreb ščin, ne da bi od njih odtrga'1 dnevno po 104 Ure. kakor velja za delavce v industrijskih 3h‘c" kah. Nova pogodba naj bi se uv*" ljavi’a s 1. avgustom. Draaini K* dok'ade pa naj bi se izplača'e tU' di za junij in julij. Trgovskim u8" meščencem bo priznanih tudi datnih dnevnih 58 lir. kakor ve'.'* to za industrijske de'avce in "f' meščence, vendar bo ta dodatek z* žene in mladoletne soraztnern
znižan.
V kemijski stroki
Tudi v kemijski stroki se že kaj tednov razvijajo pogajanja 1 novi mezdni sporazum. Predvse" se pogajanja nanašajo 1. na nov^ pravičnejšo porazdelitev de'avct in nameščencev po plačilnih sk ptnah glede na delovno sposobn®^ in- odgovornost ter dobo zapos* ^ ve. 2. na nove osnovne mezde,^ na draginjske in ostale doki*1 Medtem kaže. da bodo glede dobo zaposlitev doseg'! tudi posebne nagrade, in sicer v ® kratnem znesku, ki odgovar’a di 125 delovnih za delavce z '1V(i ti službe, 250 ur za one z 2(5 ipt in 300 ur one, ki so že nad 20 v službi.
Dan za dnefl^
ZA ANTIFAŠISTE v tržs^ zaporih so zbrali proseški de'* j ki so zaposleni na novi cest* Lf] podjetju »Italstrade«, od skromnih zaslužkov 3000 lir. zali so svojo delavsko zavest f jjj pričali svojo solidarnost s tov® v ječah.	.	„9-
MED NOČNIMI ČUVAJI )« stalo resno mezdno gibanje. 2'-' ...j leti se delodajalci izmikaj® jgfc ureditvi delovnih odnosov. y panjih dneh so se nočni čuvan krat zaporedoma sestali in zadnje pooblastili svoje sind1« zastopnike, da sklenejo novo . V no pogodbo v najkrajšem .j') drugačnem primeru bodo na-stavko. V četrtek se bodo P° nja z delodaia'ci spel	f1
V TRŽAŠKIH BOLNICA^ ^ po zadnjem mezdnem gibanj meščencem v njihovih ?ari a & vsaj delno ugodili. Povserrl P ^ol-pozabili na nameščence oti'«'*11 0)jKf niče, katerih položaj je ae gjjiii1, težji, ker imajo opravka z h' \eP nebogljenimi otroci. Zahtevat1; nameščencev se upravnemu ^ p niso zdele niti toliko, važne. , se sestal in o njih razprav'J
Acegatovi biriči
so prizadejali našim ljudem po gornji tržaški okolici hudo krivico
Sadovi demokracije Št. It Lonjerci in nova cesta
______; ^_________n vir f >	11 nritniili nri anvmvii4riiV* t^rkTl in
V našem listu smo 1. julija t. 1. v članku »Takole obnavljajo na Krasu« kritizirali obnovo slovenskih vasi po Krasu in povedali, da 24 vso zadevo nekaj ni bilo v re-^u- V Kobdilju. Komnu, Štanjelu, Prvačini. Dombergu, Rihemberku, na Žagi in drugod je polkovnik Rowman slovesno razdelil ključe »obnovljenih« poslopij njihovim Posestnikom. Novinarjem so delili tiskane prospekte, ki so hvalili zavezniško upravo in njeno obnovo, toda če si majo natančneje pogledal številke, si se začudil: 25 popravljenih hiš (samo streha in notranja dela) 30 milijonov. 175 hiš V ttornbergu z enakimi popravili ™ milijonov. Enako je bilo tudi Po drugih krajih. Ljudstvo je gle-
dalo
opravljeno delo, čitalo visoke
številke o potrošenih milijonih in Primerjalo obnovo v coni A z ob-°vo v coni B, brez visokih mili-lottskih številk in b»ez tiskani« Prospektov za novinarje. Ljudstvo J" Vse pretehtalo in zmajalo z gla-*s temi številkami nekaj ne bo v redu«.
koliko je bilo lani govora o po-Mzdovanju Tržaškega Krasa. Sto-milijon0v so potrošili zanj, če Pa šel nekaj mesecev pozneje P° goleh, kjer so pogozdovali, si »el same zevajoče luknje, drev«; ,a nikjer. Nešteto se jih je posuši-■ Na enak način so meliolirali ra;ke pašnike in »opravili« še ne-Kak ^rttgiN del. Kam je šel denar? j*0, upravljajo javno imovino?
0 In komu polagajo račune za jo ^ovo? Vedno češče ljudje šušlja-q 0 poneverbah in nerednoslih. glasil se je tudi tisk ir. zahteval
Pojasnila.
tedaj je počilo. Sredi julija je j lciia nenadoma zasedla tirad za na dela in aretirala dva zavez-oTieirja, ki sta vodila urad uJ“!la je sledilo v zapore oi s^adnikov civilistov. In potem ko Vr.stile nretacije drugih uradi.i-u;., *n gradbenih podjetnikov aii gt ovib delovodij. Odkrili so o oinne poneverbe, ki so po mne-tekaterih prehajale v tisoče
osem so
sih l),onov' nepravilnosti pri mzpi rj , tavnih del, sleparske licitacije taj . n° življenje raznih zasebnih lc in zaupnih uradnikov..
^ čuvajke do grofice
je imela tajnica načelnika javnih del Miroslava Stru-*tan V 'rrslu razkošno opremljeno Več OVanh'. kjer so se shajali na f4|)erie njeni civilni in uniformi-V „_Pr*jatelji in se zabavali pozno °v- Tudi mnogo belogardistov je
je imelo tam svoje zatočišče. Poleg tega je imela »tajnica« Miroslava, hči železniškega čuvaja iz ljubljanske okolice in pozneje žena fašističnega oficirja Bessija, ki je še sedlij v koncentracijskem taborišču za fašiste nekje v Italiji, v neki tržaški banki milijon lir na tekočem računu »za male osebne izdatke«. Odkar se ji je godilo tako dobro, so jo imenovali grofico, češ da si je z zakonom pridobila ta naslov. Pri hišni preiskavi so našli v njenem stanovanju tudi o-krog 50 parov čevljev. Očitno so prav po njeni zaslugi in priporočilu dobila delo tudi podjetja, ki so jih vodili ljudje, ki so pobegnili pred ljudsko sodbo iz Ljubljane, Zagreba, s Sušaka in iz drugih krajev Jugoslavije. Med njimi je n. pr. vodja gradbenega podjetja Ikore-dit Frano Mokrovič, ki so ga nacisti postavili za podžupana v Zagrebu. Z izgovorom, da morajo na Krasu obnavljati vasi le slovenske tvrdke, so si pridobili monopol na obnovo hiš po deželi in napravili tista skrpucala, ki jih tako dobro poznajo ne samo po »obnovljenih« vaseh, ampak tudi v njihovi okolici. Za to svoje »humanitarno« delo so prejeli stotine miHj-mov, od katerih so del odstopili majorjem, njihovim tajnicam in drugim vplivnim sleparjem.
Tržačani pa se stikajo po podstrešjih
Majorjev tolmač in tajnik Ricci, ki se je nekaj časa izdajal za inženirja, pa ga v rojstni Florenci poznajo samo za navadnega vodiča po mestu, je napravil v Richard-sonovi družbi pravcato kariero. Skupaj sta prišla jz Italije in takoj začela svoje umazane posle. Čeprav je v Trstu veliko pomanjkanje stanovanj in se mora premnogo družin stiskati po podstrešjih ali pa jih živi po 8 do 10 v prostorih, kjer Je prostora komaj za dva ,je imel ta človek kar tri razkošna stanovanja. Eno zase, drugo za svojo priležnico in tretje v rezervi za ženo, ki je včasih prišla iz Italije k njemu na obisk.
Tgdi Anita Huebner .tajnica majorja Sguireja, je imela razkošno mnogosobno stanovanje, kjer se je zbirala podobna družba kakor pri Štrukljevi. Ta ženska je bila za časa okupacije v službi Nemcev. Ko so prišli v Trst Angleži je presedlala k njim. En fašist ali pa nacist več ali manj se v taki službi niti ne pozna. Saj jih imajo toliko. Epuracija? No, to je pesek v oči za lahkoverneže.
Pa še tobak, mamila, diamanti
Tudi tretja »osebna tajnica« An-dreina Luzžatto je imela svoje razkošno stanovanje in uživala visoko pokroviteljstvo svojih šefov in raznih podjetnikov.
Koprski
ljudski škodljivci
'Nedavno so v kojnsKem semenišču zaplenili velike množine prikrivanih živil in druj h potrebščin. Na prvi sliki (na levi): kolobar pokvarjenega sira, na drugi spodaj: ros zaplenjene moke.
Pri takih ogromnih sleparijah milijoni seveda niso imeli nobene teže v rokah teh ljudi, ki so počenjali z njimi kakor mačka z mehom in jih razsipavali na vse strani. Tako so baje samo za eno večerjo o Novem letu potrošili z darovi in napitnicami domala 1 milijon lir. »Luftinženir« Ricci je razsipaval denar po tajnih hazardnih igralnicah, kakor da bi imel zlat rudnik. V tržaškem pristanišču je policija zaplenila štiri motorne čolne, ki jih je ta dobro organizirana družba uporabljala za svojo zabavo in tudi za tihotapljenje cigaret, mamil itd, v Italijo. Dva ali trije čolni so imeli dvojno dno.
Od podjetnikov so prejemali darila, ki so šla v milijone. Tako je neki major dobil v dar lovsko puško, ki je veljala približno pol milijona. Pri hišni preiskavi so našli v stanovanju nekega uradnika prstan z diamanti, ki ga cenijo nad en milijon lir.
Se večjo škodo pa je povzročil način, kako se je uporabljal denar za javna dela. Mnogo javnih del so podjetniki izvršili površno in s slabim gradivom. Druga in sicer najdražja pa z vidika obče koristi sploh niso bila potrebna. Kakor je bilo pri pogozdovanju, kjer so odklonili sodelovanje ljudi, ki poznajo kraške razmere in se niso hoteli ravnati po njihovih nasvetih, brezuspešno ter so zaman trošili stotine milijonov, tako je bilo z gradnjo cest. Ogromne vsote gredo za ceste, ki imajo zgolj strateški pomen. Drugod so popravili ceste tako, da so bile v nekaj mesecih slabše kot prej. Popolnoma pa so zanemarili gradnjo novih hiš in popravljanje starih, ki bi ž njimi olajšali stanovanjsko bedo v Trstu, ki je od konca vojne vedno enaka.
Kaj pravi sodnija?
Da se na policijo ne moremo mnogo zanesti, je znana stvar. Saj so bili ravno policaji tisti, ki so kradli v Nabrežini cele vagone sladkorja in so celo inšpektorji tihotapili jugoslovanske cigarete v Italijo. Zato je umil j iv?), da tam če-sto ne vidijo stvari, ki jih vidi in o katerih govori vse mesto. Zato je tudi pri škandalu z javnimi deli mnogo soodgovornih ljudi lahko srečno odneslo pete in milijone v vse bolj varno Italijo, Švico in drugam. Po jnestu krožijo govorice o milijonih, ki jih ima baje neki policijski inšpektor v Švici.
Po prvih obtožnicah sodeč pa bi tudi sodnija najraje zmanjšala vso zadevo. Obtožnice proti zavezniškim oficirjem pravijo, da je prejel major Richardson 20 milijonov, major Squire 7 in kapetan Wilde 10 milijonov raznih »nagrad«. Javnosti se zdijo te vsote prav neznatne v primeri z dejansko škodo.
Pri razpravi pred angleškim sodiščem ^ta tako major Squire kot kapetan Wilde priznala obtožbe, iz katerih zlasti pri majorju Squireu izhaja, da je prejemal podkupnine od raznih gradbenih podjetij in da so šle včasih te nagrade v milijone. V svojo obrambo je izjavil, da ni poneveril javnega denarja, ampak je prejemal samo darove in da je pač tak italijanski način sklepanja kupčij. Pozabil je seveda pristaviti, da so dajala podjetja nagrade le za protiusluge, ki so morale biti mnogo večjega obsega. Sodišče še ni razglasilo obsodbe ter pravi, da jo mora potrditi vrhovno vojaško poveljstvo. Tudi razprava proti civilnim obtožencem, ki se je začela 19. t. m. je bila preložena na 28. t. m. zaradi procedure. Zanimivo je pri vsem tem. da so vsi obtoženci že takoj spočetka izjavili, da so nedolžni. Poleg vseh drugih bodo sedaj dobro zaslužili še odvetniki.
In kdo je prav za prav kriv
Odkar je okupacijska oblast z zloglasnim odlokom št. 11 odrekla ljudskim oblastem vsako sodelova nje v javni upravi, je šla ta uprava stalno rakovo pot. Organi oblasti so se obdali s celo vrsto fašističnih sodelavcev in političnih beguncev iz inozemstva. Mnogi med njimi so prej sodelovali z Nemci, marsikateri je prišel s krvavimi rokami. Tem ljudem nikoli
Opoldansko sonce se je uprlo v hrbet, da smo vsi potni, ko počasi lezemo po klancu od Podlonjerja proti Lonjerju. Cesta, bolj poljski poti podobna, je razorana od nalivov in kamenje leži vsevprek. Gašper, zastaven lonjerski kmet, je
pritožili pri gospodarjih podjetja SICELP, ki gradi cesto, in zahtevali, da pošljejo komisijo, ki bo skupaj z zastopniki Enotnih sindikatov ugotovila škodo in se pomenila s posestniki. Pa nam niso nič odgovorili. Le dva delavca' so poslali, da
menda uganil mojo misel.
»Cesta ni bila vedno taka,« je pripomnil, »lani«, ko je bila v Trstu tista velika stavka, smo Lonjerci cesto temeljito popravili, da je bila kar v redu. Se celo valjar nam je občina posodila, da smo jo lahko zgladili. Od takrat pa je ni nihče več popravljal. Ze večkrat smo prosili občinsko upravo, da bi določila kakšnega človeka za cestarja, ki bi skrbel za manjša pnpra-
sta pobirala manjše kamene ter ga skladala v kupe. Tu naokrog je bilo, kakor da bi padala toča«.
Kdo bn poravnal škodo
V bližini sta bila zložena dva kupa kamenja. Eden je imel najmanj 30 kub. m, dočim je bil drugi nekaj manjši. Nekoliko dalje so bili še drugi kupi. Težje kamenje je še ležalo pod drevjem in med trtami.
vila, toda tam ne slišijo ra to uho. In vendar 'smo včasih, pa še pred zadnjo vojsko imeli takega cestarja«.
Vas je dremala v opoldanski vročini, od belih zidov je žghtelo. okna so bila zastrta. Pred podružnico Rdečega križa se je gnetla kopica otrok. Pri vodnjaku ob cesti sta dva mladinca in eno dekle točili vodo v velike lonce. Na levi strani v strmi rebri nad vasjo, je bil slišati ropot drobilca kamenja. Po lesenem žlebu so delavci spuščali na novo cesto kamenje za podlago.
Mini: uničujnjn nasadi:
»Kako je z gradnjo nove ceste proti Padričam? Ali dobro napreduje?«
Gašper se je ustavil in s skoro sovražnim pogledom ozrl proti novi cesti. »Eh, ne vem, kdaj bo tega konec. Vse polje nam bodo uničili. Čakajte, pokazal vam bom«.
Pridružil se nama je še drug Lonjerec in tovariša in mene sta popeljala onkraj vasi, med sadno drevje in vinograde.
»Tu. poglejte te češnje! Popolnoma okleščene so in prihodnje leto tudi ne bo sadu, ker so veje vse polomljene. To je vse zaradi tega, ker uporabljajo pri miniranju premočne mine. Kaj pa, cenejše je tako in delo je laže. To jih pa ne briga, koliko škode prizadenejo s tem nam kmetom. Glejte tu v vinogradu: Samo meni so uničili 30 trt, ki so imele komaj po osem let«.
Med vrstami trt so ležale velike skale, vsaka po 100 kg in več.
»Ali so tudi te vrgle sem mine?«
»Tudi. Pred nekaj tedni smo se
ni bila mar ljudska korist in so gledali samo, kako bi si napolnili žepe na račun ljudskih žuljev.
Za dosego tega njihovega cilja jim je bilo vsako sredstvo prav. Zato pa se vrstijo v Trstu že dve leti škandali in poneverbe, ki so dosegli že sam vrh začasne vojaške uprave.
Ivo Marinčič,
»Gospodje mislijo«, je dejal zopet Gašper, »da so s pobiranjem kamenja že vse opravili. Kdo pa nam bo vrnil naše polomljeno sadno drevje in trte? Koliko smo se morali truditi mi in naši predniki, preden smo spremenili to pusto grapo v rodovitno polje!«
Vprašal sem oba posestnika, oe so že prej kdaj govorili s podjetniki.
»Seveda smo,« sta hitela zatrjevali oba hkrati. »Se februarja smo jih opozorili na škodo, ki jo bodo z minami delali na polju. Tedaj smo cesto posebne mreže, ki bi ustav-cesto posebne mreše, ki bi ustavljale kamenje. Povedali smo jim tudi, da bi take mreže lahko dobili v novem tržaškem pristanišču, kjer so jih imeli med vojno za obrambo proti podmornicam. Bomo pogledali, so dejali takrat gospodje in to je bilo vse«.
Hnulni sindikali na iIrIh
Počasi smo se vračali po stezi proti vasi. Na desni so molele češplje svoje okleščene in prazne veje, na levi so se šibile druge pod težo dobre letine. Med vrstami trt so bole velike rjave lise: suho listje s polomljenih stebel.
»Vidite,« je pokazal diugi kmet bližnjo hišo, »ta je bila prva hiša v Lonjerju. Pravijo, da so jo zgradili Slovenci prod davnimi stoletji. Odtlej smo vedno v miru živeli. Sedaj pa so nam prišli pustošit naša polja s to nepotrebno cesto. Ko bi jo vsaj iz Padrič (jbrnili jsroti Sežani, bi vsaj neka* pomenila. Tako pa . . .«
»Vsak dan smo v nevarnosti,« je še pristavil Gašper. »Ko sem zadnjič delal na njivi, ki je več kot 100 m od ceste, bi me kmalu zadel v glavo težak kamen, ki ga je vrgla mina«.
»Kaj pa sindikati?« sem vprašal.
»Sindikat se je pritožil v našem imenu in se briga, kolikor se pač more, saj je ta še edini, ki brani naše koristi. Škodo pa nam bodo na vsak način morali povrniti«.
Koprski paradižniki
Zdaj jih ne mečejo več v morje
Ne samo žganje
Zaradi odpornosti koprskih srednjih slojev se v Kopru ni razvila nobena večja industrija. Koprska gospoda se je bala, da bi tovarniški dimniki kvarili lice starinskemu slogu mesta in da bi delavci s svojo proletarsko zavednostjo ogražali njihov položaj srednjeveške fevdalne gospode, ki ie do kosti izkoriščala svojega bližnjega.
V Kopru je le nekaj manjših podjetij; za izdelavo metel in ščetk, za konserviranje rib in manjša ladjedelnica za čolne. Poleg tega pa ima še koprska Napreza tovarne za izdelavo paradižnikove mezge, ki deluje prav za prav že od 1. 1904. Menjala je že več gospodarjev, sedaj ’ je po združitvi Kmetijskega konzorcija (Con.forzio Agrario) z Okrajno zadrugo prešla v roke kmečkega ljudstva.
Na Mudi jih zbirajo
Sezona paradižnikov je na višku. Po cesti v Kopru je zjutraj nepretrgana vrsta vozov, polnih zlatega sadeža. Iz Izole vozijo s kamioni od vzhodne strani pa z vozovi, s konji ali z osliči, nekateri celo z voli. Največ vozov je iz Brtokov, Ankarana, Kampela, Semedele in Salare.
Na Mudi, v zadružnem poslopju gre marljivim delavcem delo naglo od rok, tako da kmetom ni treba predolgo čakati. Eni tehtajo, drugi prebirajo, ženske čistijo za predelavo odbrano blago in ga stavijo na sonce, da še čim bolj dozori. Na drugem dvorišču pa že
Procesija vozov z rajskim sadom na koprski Mudi
čakajo tovorni avtomobili, da bodo odpeljali še ne preveč zreli sadež V Trst, Ljubljano, na Reko.
110 stotov mezge hkratu
V tovarni odbrane paradižnike zmeljejo, jih skozi dve siti vse prečistijo, tako da na njih ni več olupkov ne semena in tistih zelenih žilic v njih. Rdeča tekočina teče v bazen odtod pa po ceveh v kotle, tako z.vane »bule«, kjer se celih 6 ur kuha in meša. Domačin, strokovnjak v svojem delu, pri pravlja in vmešava v mezgo posebne začimbe iz zelene, petršilja, korenja in paprike. Skrbno .pripravlja vse to, recepta pa ne izda nikomur. To je njegova tajnost. V tovarni dela že 20 let.
Dva velika kotla lahko sprejmeta po 110 stotov tekočine. V sosednjem prostoru je ogromna peč na premog, ki greje vodo, tako da se mezga v sopari kuha in izdeluje, vse druge naprave so na električni pogon. Ko je mezga pripravljena, otvorijo delavci kotle in natočijo mezgo v sode.
V obeh kotlih prekuhajo v zadrugi po 110 stotov mezge na dan
V zadrugo prihajajo, ogromne množine paradižnikov. V tovarni delajo stroji in ljudje noč in dan. Ko sem si ogledoval naprave, so mi pravili, da so tistega dne do 10. zjutraj sprejeli od kmetov 200 stotov paradižnikov le za predelavo. Paradižnikov je v Koprščini mnogo, v rodovitnih letih so jih morali kmetje večkrat metati v morje, ker jih ni bilo komu prodati in je bila konkurenca iz Italije prevelika, domači špekulanti brezvestni. Sedaj je vendar drugače. Zadruga sprejema vsako množino blaga. Cene so primerne zato kmetje prav radi oddajo svoj pridelek v zadrugo. Ce bi šel ves koprski pridelek paradižnikov po privatnih poteh na' tržaški trg, bi cene nedvomno padle. Bile bi vsaj nestalne, poleg tega pa ne bi bil človek nikoli gotov, da bo oddal tudi večjo množino blaga, ki mora naglo od rok. Mnogo kmetov oddaja letos svoj pridelek še z večjim veseljem. Raznih »paronov« in »šinjo-rov«, ki so prebirali in odbirali zase najboljši sadež, ni več. Kmet je sam gospodar svojih pridelkov, odkar mu je agrarna reforma dala zemljo.
Albin Bubnič
Slive so dobro obrodile, jablane tudi. Taka letina, da je še ni bilo. Ze vozimo sadje v zadrugo, ki dobro p'ača in prevzema vsako množino vsakega sadja. Tudi nezrelo sadje, ki odpade smo dobro prodali. Kmalu bomo začeli pobirati tudi slive. To bo. dela ž njimi, toliko jih je. Veje ne morejo več vzdržati, marsikatera se lomi pod težo, take so kot grozdi. Ce rc bi pritisnila suša, bi bile slive debelejše. Tako so bolj drobne toda tem slajše. Tudi slive bomo prcxlaU v zadruge za izvoz in za industrijo.
Marsikomu je žal, težko mu je pri srcu, da nima dovolj čebrov in sodov, da bi vse spravil vanje, kuhal in pil. Preveč mu ugaja sn-vovec.
Zelo je ta zadeva zapeljiva. Človek de'a prej račune, kako ga bo nakuhal, si ga nekoliko privoščil, ga nekoliko spravil za svojo rabo pozimi in za košnjo, drugo pa prodal za dobre denarce.
Načrti so lepi. toda ko začne teči i/. kotla, Usti vonj in s'ast in okus- kaj kmalu zmešajo človeku pamet in se uračuna. Tedaj vse pije: gospodar pije, ga razliva in ponuja vsem. Zena ga pije in še otroci. Ce vstopiš v hišo, ti ga po-
Melioracijska
na vipavskem Lijaku
dela
Regulacija gor iške ga Lijaka spada med na j večja melioracijska dela v Sloveniji. Hudournik ie povzročal ogromno škodo na skoraj 1000 ha velikem področju. Fri melioracijskih delih sodeluiejo tri mladinske brigade poleg prostovoljcev iz bližnje in daljnjo oknic?. Med brigadami se najbolj oblikuje gc-riška Stjenkova brigada, ki presega normo za 20%. V 266 delovnih dneh je opravila delo, za katerega so spočetka računali 400 dni. Brigada je bila proglašena za udarniško in si priborila prehodno zastavico. Mladinske brigade so predzadnji teden izkopale 2621 kub. m zemlje, splanirale 600 kv. n površine, odbrale iz nakopane zemlje 203 kub. m kamenja narezale 180 kv. m ruše in izruvale 13 velikih drevesnih panjev.
Med prostovoljci se najbolj odlikujejo oni iz Bukovice, ki so si prav tako priborili svojo prehodno zastavo. Predzadnjo nedeljo so Bu-kovčani presegli normo za 100%, odlikovali pa so se tudi ljudje iz Šempasa in Gradišča pri Renčah
Skupni delovni uspehi iv-lad inskih delovnih brigad in prostovoljcev so znašali ob nedeljah r.d 4. jun. do 27. jul. nad 24 tisoč kv. m očiščenega terena ob strugi, lil tisoč kub. metrov izkopa, nad 11 tisoč kv. :n izrezane ruše, skoraj 7 tisoč kv. m splaniranega zemljišča, skoraj 1600 metrov izdelane struge v dvojnem profilu in nad 900 kub. m kamenja, pripravljenega za tlakovanje.
V zadnjih dneh so prispele na Sempasko polje nove mladinske čete: Rogova brigada z 232 mladinci in mladinkami iz Trbovelj, Novega mesta, Črnomlja, Kočevja in Krškega, Kajuhova četa iz. Celja, Lackova četa učite'jiščnikov, ki se je tudi izkazala za najboljšo.
Medtem je bilo ob hudourniku
opravljenih že nad 70% vseh zemeljskih del prav do demarkacijske črte. Kaže, da bo izkop do demarkacijske črte končan že te dni. V gornjem toku Lijaka bo treba zgraditi še pet pragov in poleg tega pa še štiri dolinske pregrade.	. ^
NA SADJARSKI IN VINARSKI SOLI v Škocjanu pri Kopru se bo pričelo, kakor smo podrobneje poročali v prejšnji številki, v septembru novo šolsko leto. Sola ima svoj internat, v katerega bodo letos sprejeli tudi mladinke, Ki bodo pod posebnim nadzorstvom,- Vsa oskrba bo veljala po 2.500 lir mesečno; revnejšim dijakom pa bo priznan 50 odst. in 75 odst. popust. Podrobni razpis je v Delavsko kmečki enotnosti z dne 13. avgusta t. 1.
nuj ato kar v loncih kakor vodo in moraš piti Pijejo znanci in neznanci. domačini in tujci. Vas je taka. kakor da bi pust še pred zimo trajal dva meseca. V mirne hiše se naselita nemir in preoir. Žganje rodi besede, kreg kletev in zločin. V mokrem in mrzlem obcestnem jarku obleži pijanec, ki se ga je nav’ekc-1 in ne more do mov. Tam se bo nabral mraza, revmatizma in morda iet'ke. morda Ga bo ubil ce'0 mraz. Knjige bi človek niša! o vsem tem in nobena beseda bi ne bila pretirana. Ljudem pa bi vstajali lasie od groze.
Res je. ko si truden in' znojen, se ti Šilce slivovca prileže, ali pa tudi pozimi, ko tl mraz stresa ko sti. In tudi če te v trebuhu ščioa ali če ti je treba rano očistiti, sli-vovec ne bo odveč. Se v čaju je dnhor Toda to so ’e kozareH in od časa do časa. Kdor je sampoa sebe gnsnrdar. si ea mirne duše lahko skuha nekaj litrov 7a svojo rabo. driigačo pa je stokrat bolje, da sadip proda in zbere nekai de-nar!a.
Ko bodo sedaj slive zrele, naj si
nr I r»r	in m n »-m p-
OBNOVA V PRESTRANKU
tnnovanjska ru.su
'“lezničarjc-
Prestranku
lade za otroke in zase, moški naj si jih nekaj posušijo za domačo rabo. ^Slivovca pa čim manj, da bo več veselja, več zadovoljstva tn več sreče po" družinah! Ko pa boste dobili denar za sadje, se spomnite tudi sadnega drevja. Nabavite si škropilnic, železnih krtač, škarje in nože, žagice in še drugo orodje. Nekaj jabolk pa shranite za vaše otroke, da jim jili ne bo manjkalo pozimi.
STAVKA
V	TRŽIČU
Pred nekaj časa je tržiška upra‘ va Jadranskih združenih ladjedelnic (CRDA) odredila delno izporo delavcev iz letalskega oddelka podjetja. Po tem ukrepu so bile posa" mezne skupine delavcev ob določenih dneh izločene od dela. N® ponovno zahtevo delavstva uprava ni pristala, da bi se ž njimi pog0* godila. Zaradi tega je v ponedeljek 18. t. m. popoldne vse delavstvo letalskega oddelka nastopilo protestno stavko. Z njim so se solidarizirali tudi delavci vseh ostalih oddelkov tržiškib tovarn Združenih 1®“' jedelnic ter stavkali eno uro. Hkrati pa so hoteli s tem dati poudarka tudi še vrsti svojih drugih zahtev, ki so Jih postavili zaradi nevzdržnih razmer v ladjedelnicah. Up’'aVa ladjedelnic je namreč pred kratkiib dovolila postavitev plošče v sp<h min na nekega—delavca, na kateri pa je bil napis, ki je žalij ostale delavstvo. Nekateri nameščenci tn tudi drugi elementi, ki nimajo v ladjedelnici nikakega opravka. s° se zač-Ji nedopustno vmešavati v poslovanje tovarniškega odbora-Ko se je zadnjič mudil v Tržiču P°' slanec Pratolongo, ga je peščica ljudi napadla. Delavstvo se je zaradi tega silno vznemirilo in zahteva strogo kazen za vse krivce-Končno uprava ladjedelnic tudi vira priprave za volitve novega 1°' varniškega odbora ih delegatov P” mestnih sindikalnih organižaclia*1’
V	zvezi z vsem tem se je 'posebna delegacija delavstva ponovn” zglasila v upravi ladjedelnic, 0 ^ . mogla ničesar opraviti. Sele ko
d 'avstvo nastopilo stavko, je uPra' va zavzela drugačno stališče in n8] slednjega dne so se pričeli r-izij0^ vori med njo in predstavniki 3'11 dikalnih organizacij, ki so do vf' čera toliko napredovali, da se J delavstvo odločilo za prekinit6 stavke. Nekaj dni pozneje je b' dosežen sporazum tako glede la izprtih delavcev kakor glede v mejitve dela. Delavce letalske^ oddelka bodo smeli v bodoče 9 niti z dela kvečjemu po 12 ur 11 nesec.
Drobne novice
80 MLADINCEV mladinsKC ^ lovne brigade F. Petmcco se pred dnevi vrnilo s proge Sau1'-a Sarajevo v Tržaško Istro. V so jim priredili svečan sprsi^i Ljudstvo je bilo navdušeno zaz 3 uspehov, ki jih je dosegla njih dvakrat udarna brigada.
O PRILIKI ZADNJE STAV^ v rafineriji olja je tržiško dd^ stvo zbralo skoraj pol milijoria. Denar so razdelili med stavka!0 delavce in delavke.
VOZNIKI
Problem voznikov se je pojavljal že pred vojno in se je sedaj še poostril. Najti je treba ugodno rešitev tudi za »furmane«. Da bi začeli sedaj voziti z vozovi namesto z vlaki in avtomobili da bi elektriko nadomestili z baklami, tem pač nihče več ne sanja. Razvoj pomeni napredek ne nazadovanje. Da bi vozniki vozili po 15 in 20 stotov drv ali oglja v mesto in zato izgubljali cele dneve, se res ne izplača. Vožnja s kamioni ali z vlakom je cenejša in hitrejša. Vožnja z vozovi z volovsko ali konjsko vprego se izplača in je primerna Ig za krajše vožnje, po 5 ali 6 km in po cestah, ki ne zdržijo težkega tovornega prometa, 3 konjsko, volovsko in še celo
kravjo vprego na daljšo razdaljo blago (posebno sadje) preveč trpi in ga tudi ni mogoče prevažati v večjih množinahT
V načrtnem in sploh v umnem gospodarstvu so take vožnje naravnost resna ovira, ki jo je treba odpraviti. Pri tem seveda trpi voznik, ki mu zmanjka dela in zaslužka.
Na srečo se s takim prevozništvom ni bavilo mnogo ljudi in je bilo poleg tega omejeno na posamezne kraje in še tam na posameznike. Pri nas so taki kraji na Pivki in ob cesti iz Trsta proti Reki; nekaj jih je na Tolminskem in po gozdnatih predelih, nekaj tudi po krajih, ki imajo slabe ceste (Brkini).
Mnogi vozniki pa niso živeli le od vožnje. Večinoma imajo doma večja ali manjša pmestva. Z vožnjo so dosegli postranska zaslužke, nekaj denarja, ki so 'i ž njim pomagali v kritičnih časih. To sn eni. Drugi (ki najbrnj godrnjaje) so zaslužili z dr-ig-.ni posli več kakor s samo vožnjo. Eni so tihotapili, vozili med drvami žganje ali kavo ali kaj drugega. Drugi so spet dobro zaslužili, ko so meščane opeharili pri teži ali na druge načine Drva so nakupili suha, v Trstu so jih prodali mokra ali pomešana s svežim. Oglje so kupili suho. v Trstu je bilo mokro, pomešano z zemljo. Iz Trsta so vozili drugo blago in spet sleparili ljudi, če je bilo mogoče, prav tistega nesrečneža, ki jim je kakšen dan poprej proda! drva, oglje ali kaj drugega. Marsikateri »furman« z Obrovega, Loč, Golca, Poljan, Gradišča, Slivja itd. je bil obenem »šfeftar«. Dr-
va in oglje so nakupova i v Čičariji, krompir in sadje v Brkinin, Dobro si moral paziti da te niso opeharili pri teži ali pri računu. Pravih »furmanov«, ki bi bili pošteno'.živeli zgolj z vožnjo, je prav ma'o. V vsakem primeru pa je treba najti rešitev za ta problem. Vsi se m<&ajo sprijazniti s tem, da nazaj ni mogoče.
Voznik naj bi vozil les iz gozdov na cesto ali na bližnjo žago, ga prevažal po krajših progah, od žag do postaj, vozil, koder kamioni ne morejo. To velja za vozn-ke z lesom, ostale bi bilo treba uporabi ti pri obnovi, za vožnjo gradbenega materiala po vaseh, kamor so spe-'jane slabše ceste, za prevažanje kamenja po krajših progah. Primerno bi bilo, da' bi vozniki pristopili k raznim obnovitverfim zadrugam.
Za špekulante pa ni druge rešitve, kakor da svoj položaj dobro
premislilo in si preskrbijo di11^, zoposlitev. pošteno delo v ‘^ji-alt v industriji. Saj povsod P a manjkuje delovnih moči. Ce \ ^ kdo še mlad in pošten ter *?' vozil, se bo naučil šofiranja i11
lili1
0«
bo bodočnost zagotovljena ke ^ brih in veščih šoferjev nik0 bo preveč.	j
Res, da so težave. Človek mere preleviti kar čez noč. (i nazadnje bo moral vsak ra7' ^ čas, se vključiti v dandinašn e g V* ljudsko in prav zato P03^e ,vSel)' koristno udejstvovanje.	aV«'
so sindikati poklicani, da jeii> jem okviru preučijo ta Pr‘^ )N' in rešijo posamezne prin106®,: ^ rist poedinca in še poscb'J|]^|)I1, ljudske skupnosti. Tako nefa nesmiselnega godrnimju , gf)[) ^ zumevanja, pa več * iristm^joe6 la in tudi več temu <'dgiva
ga zaslužku.
Albin



Vi
KMETIJSKA PRILOGA ŠT. 5
51
<>'w ■
Pripravimo že za trgatev
Trgatev se bli?a> za^ je potrebno, ^ se nafi vinogradnik pripravi na-nio. Na žalost posvečajo pri nas na Primorskem temu delu premalo skr-“ ■ Zato tudi naS vinogradnik zaradi syoje malomarnosti dostikrat pokva-t* Pridelek, ki je zahteval od njega oliko truda in tudi toliko denarja. f"1 Primorskem, posebno v Istri, je ktarstvo za nagega kmetovalca ena ^'važneiših panog gospodarstva. Za-°_tnoramo v bodoče posvetiti veC „ nie. Vse doslej je bilo zelo zavarjeno.
Pravih kleti pri nas, skoraj bi re-e' til. Kmetje uporabljajo za klet avadne shrambe, k; spravljajo va-• e Vse mogoče stvari: razno orod-krompir, korenje, kislo zelje itd. ake shrambe seveda niso nikakor rutierne za predelovanje grozdja v sm° y vinski kleti razen vina ne ti v ^ n'č drugega. Klet mora bi-;°likor mogoče pod zemljo, tako Dr'Kp	pozimi in poleti v njej
' l>žno vedno enaka. Kako je <0 Koče dosečj pri nas. v takih kleteh S(l‘r()ma shrambah ? Prav zaradi tega te Itn^h kraiih ,ako važne zadruž-l,te j e(‘> ki bodo ustrezale vsem za-'r'am umnega kletarstva. Ker je že pred vrati, se sedaj ne bo-Ijot^^Pu^čali v razpravo, ampak si
Kakor
1^. vina ___________________
leži'’ ni0rarno prebeliti z apnenim bc rt’’ ki mu dodamo 2 do 3 % mo 6 galice. S, tem beležem uniči-ki 5VSe škodljive glivice in plesni,
taj ' z v‘nom ter povzročile v njem Vse e.^0'ezni. Prebeliti je treba tudi ii viV,nske podstavke, na katerih stola Posoda. PregledaM ie treba <ohr.OS 'r*3eti> da se okna in vrata ^ ZaP'raio.
? ^'nska posoda
Ittaj Prazn° posodo se na5 vino-kidj 'k Prenialo briga. In ravno za-lllto 'k ^'ontarnosrt imaio vina to-0hra« °lezn' ‘n napak. Ce hočemo
O* vinsk.
''iStamo- 5-:m
najboljši način pripravili na razpolago, da si ne pokvarimo, smo že omenili, v kleti rane sme bitj nič drugega, »ramo prebeliti i ki mu dodamo 2 do 3
v t-i, Se Po!avile in razvile v kleti ^ik U 'eta ‘n b' lahko prišle v
tior37,“ vinsko posodo zdravo, jo smo vino iztočili, s
'Sto
k>e0ramo toliko časa. dokler ne pri-V0 laL n'e popolnoma čista voda.
lo nj Vodo dobr.o oprati in izpirati j °rar
N„0iz nie r_r........	...........
brnemo posodo na veho, iz-^ Po^, ^‘Inii čep in pustimo, da *VePla osuS‘- ie suha, io za-!> v^o. ^veplanie ie treba ponovi-
kid . a 2 do 3 mesece, če ostane Prazen
!0U(
en- V suhih kleteh moramo
s°d(
tej . ,ePlati čeSč« kakor v vlažnih. ' vino.
gradniki pa puščajo prazne
sJednje nayadi ležati v kleti do na-!i in ?J1.>lporabe' ne da bi iih opra-"k nek ,.eplali Ko iih spet rabilo v,aie °,ko oplahnejo in natočijo 'te a]j °st ali vino. Taki sodi so teitn0 z an.' Pokvareni. Ce iih upo-te° |e a v,no, se tudi vino pokvari.
prej reba vso vinsko posodo tu %,jitn trRatvijo pregledati ter io tea ri^1_0l'*stiti in oprati. Ce je po-
Vit; 5^>kvar,ena, jo je treba popra-t r'enihe t0 sP'ob mogoče. V r e Pon primerih je posodo nemoteni in aV^'' te 80 sed' dali časa e? Kotov 80 Prepuščeni samim sebi, .teti, r), P°kvariio. Sodi postanejo kvarij0 esnivi ali se kako drugače
JoSoCikasti sodi
I Pii panaVadno *aki. ki so bili sla-t>n0Splok nič oprani. Dišijo ze-„ teo vi Po oclu. Ce v tak sod na-..te. pj °’ se vino prej ali slej
bonioeSt° da bi imeli dobro s°de n 'meli dober ocet. Cika-
0ramo dobro pripraviti in
očistiti, to se napravi takole: Za sod 4 do 5 hi vzamemo 20 litrov čiste vode. ki jo zavremo in ji dodamo 2 do 2.5 kg navadne sode, ki se v vodi raztopi. Ko se je soda dobro raztopila, zlijemo tekočino v sod, ga dobro zamašimo ter ga približno pol ure s to tekočino močrfo izpiramo! Nato izlijemo tekočino iz soda in zavremo drugih 20 litrov vode, vodo zlijemo v brento in ji dodamo 100 do 150 gr žveplene kisline (acido solforico gregio), ki je v mirodilni-ci (drogeriji) ni težko dobiti. Ko dodajamo vodi žvepleno kislino, moramo bitj zelo previdni, da se ne opečemo, zato jo vlivamo v vodo zelo počasi. Tako pripravljeno tekočino vlijemo v sod in sod spet dobro izpiramo. Tudi to tekočino spet izlijemo. S tem dela še nismo končali. Sod moramo izpirati še nadalje s čisto vročo vodo in potem z mrzlo, dokler ni popolnoma čist. V tako pripravljen sod lahko natočimo vino brez skrbi.
Plesnivi sodi
V vlažnih kleteh prazni in neza-žveplani sodi gotovo poplesnijo. Take sode je mogoče očistiti, le dokler je plesen zelene barve iri na površju doge. Ko postane rumena in dobi črne robove, soda nikoli več ne bomo popravili. Ce plesnivih sodov prej ne popravimo, dobj vino duh po plesni. Plesniv sod pon ra vime takole: Ce sod nima vra':e, moramo izbiti sprednje dno. Sod drgnemo s sirkovo krtačo in čis'o mr zlo vodo tako dolgo- dokler ni nopdlrn-, ma čist. Enako tudi dno, Ki smo ga -'zbili, iz soda. Ko smo sod temeljito očistili, mu spet vdelam', sprednje dno. Kakor ori cikaš*1:.i: sodu, vzamemo tudi tu 20 litrov zavrete vode (na sod 4 do 5 hi) in jo vlijemo v sod. Nato vlijemo skozi veho še 1.5 do 2 kg žveplene kisline. 1’aziti moramo, da se pri vlivanju žveplene kisline ne opečemo. Sod dobro zamašimo in ga s tekočino v njem približno pol ure dobro izpiramo. Tekočino potem izlijemo. Pri tem je treba paziti, da tekočino ne izlijemo v bližini kakšnega drevesa ali rastline, ker vse požge in pomori. Nato zavremo še 20 litrov vode, ki ji dodamo 0.5% sode, de se v njej raztopi. Raztopino vlijemo v sod in ga spet dobro izpiramo. Ko smo tekočino odlili, izpiramo sod še z vročo in nato z mrzlo vodo. dokler ni popolnoma čist. V tako. očiščeni sod bomo natočili vino ali mošt brez vse skrbi.
Blizu morja plesniv sod lahko izpiramo e mrzlo morsko vodo, nato ga osušimo in namažemo znotraj z
oljčnim oljem. Sod bo na ta način popravljen. Vanj lahko natočimo vino. Ce nimamo morske vode, lahko vodo osolimo z kuhinjsko soljo in ravnamo na isti način.
Pa tudi z morsko vodo ali pa z ognjem
Plesnive sode lahko popravimo tudi takole: Sodu izbijemo sprednje dno. ga položimo na dva *rami''a z odprtim dnom proti sebi. V sod naložimo nekaj popolnoma suhe slame ali docela suhega dračja ter zanetimo ogenj. Kadar začne dračje dobro goreti, valjamo sod počasi sem in tja, da obžge plamen vse stranice seda enakomerno. Da se utor re ožge in ne pokvari, ga neprestano močimo s staro cunjo ki smo jo cvili okrog konca droga in ki 'o ponovno namočimo v vodi. Ogem mora v sodu goreti toliko časa, da se
ooge v sodu vnamejo in s plamenom zagore. Ko so začele doge goreti, poveznemo sod na odprto dno, na ravna tla. Ogenj se y sodu takoj zamori. Pri tem delu moramo paziti, da ogenj v pravem času zamorim i, drugače nam sod popolnoma uniči. Seveda se ta način popravljamo plesnivih sodov lahko uporabi samo enkrat pri vsakem sodu, ker z njim sod zelo oslabimo.
Naši vinogradniki pa sode po svoje popravljajo ali bolje rečeno kvarijo. Naberejo nekaj trsnega, n res k-vinega ali smokvinega listja, do nekaterih krajih tudi janeževega listja ga skuhajo in stavijo v sod. s', tc zmesjo operejo sod in po nriln-vem mnenju je sod potem pripravljen za vino. Tako »popravljanje« sodov je popolnoma zgrešeno. Z navedeno zmesjo se bolezni v sodu ne uničijo, prežene se samo tisti zoprni vonj po plesni in z drugim močnejšim vonjem, k; pa prav tako slabo vpliva na vino. Zato je treba tak način »popravljanja« sodov vsekakor opustiti.
]olc Gortan
KMETIJSKI OPRAVKI
V MESECU SEPTEMBRU
POLJEDELSTVO. Letos smo v zelo kritičnem položaju glede krme za živino in zato je pravilno, da posvetimo temu vprašanju čim večjo skrb. Zasejati moramo v ta namen čim večjo površino zemljišč z krmilnimi rastlinami. Problem krme za našp govejo Žiyinp bo rešen le na ta način, da posejemo čim več detelje, lucerne in drugih krmilnih rastlin ter da krmo insiliramo. V septembru režemo koruzo za zeleno krmo. Prjv nas insilaž-a zelene krme Se ni udomačena- zato sušimo ko-ruznico Turščična stebla porežemo ob suhem Vremenu ter dobro osušeno spravljamo v kozolce ali senike. Krmilno peso ne spravljamo v vlažne kleti, temveč na njivi osušeno, v zračne shrambe. Nikdar ne bo dovolj poudarjeno, da moramo stmišča preorati, čim spravimo pridelke z njive. Cas je da preorjemo njive, namenjene za jesenske posevke. Nabavimo si pravočasno dobre vrste pšenice! Uničujmo škodljivce v žitnih shrambah 1
Krompir izkopljemo ko dobro dozori, t. j. ko se mu vršiček posuši. Dozoreli krompir ni voden, če ga prerežemo, obenem se ga koža dobro drži, o čemer se prepričamo, če ga drgnemo s prsti. ( O shranjevanju krompirja glej članek v zadnji številki Enotnosti).
TRAVNISTVO. Našj travniki so popolnoma izčrpani. Temuseničudi-ti, saj se večina naših kmetov sploh ne zmeni za njih gnojenje in bra-nanje. Namesto dobrih trav in detelj raste po travnikih mah in raznovrsten plevel, takih travnikov ne smemo puščati še dalje vnemar, temveč jih moramo gnojiti in rahljati s travniško brano. (Glej članek v Enotnosti o peskanju zemljišč).
VINOGRADNIŠTVO. Najboljše trte, od katerih bomo pravočasno vzeli cepiče, in nerodovitne trte, katere bomo precepili je treba sedaj zaznamovati. Odložimo trgatev, dokler ni grozdje popolnoma dozorelo ! Pred trgatvijo moramo ugotoviti z merilcem sladkobe, koliko sladkorja ima mošt. Ako množimo odstotke sladkorja z 0.6 dobimo odstotke alkohola (graduacija vina), ki bo imelo vino, ko bo sladkor prevrel,
SADJARSTVO. Prekopavajmo s travo in plevelom zarasle vinograde in sejmo inkarnatko, grašico ali turško deteljo za zeleno podoranje (gnojenje)! »Dokler so drevesa sočna iih cepimo v »speče oko«! (Glej članek v zadnji številki Enotnosti!)
Letos so jabolka in hruške izredno dobro obrodile, zato moramo podpreti z sadjem preobložene veje. Ce ima drevo dobro vejo vodnico, privežemo viseče veie k njej. Odbiraj-
mo zrelo in odpadlo sadje 1 V Vremski dolini je segnil po tleh marsikateri tisočak. Cim smo sadje odbrali, začnimo čistiti drevesne krone.
Na ta način bomo dali drevesu pravilnejšo obliko in poskrbeli, da prodreta svež zrak in sončna svetloba v notranjost krone. Gnojimo sadnemu drevju z gnojnico, da na ta način ojačimo očesa (popke), ki bodo obrodili naslednje leto. Borimo se proti škodljivcem sadnega drevja 1 (Navodila v posebnih člankih Enotnosti). Sušimo za domače uporabo in izvoz fige, slive (češplje in drugo sadje 1
VRTNARSTVO. Sejmo solato, peteršilj, špinačo in čebulo za naslednje leto 1 Plodnost in rast paradižnikov. melancan, paprike in kumaric podaljšamo, če zalivamo nasade z vodo, v kateri smo raztopili na vsakih 100 litrov po 1 gr čilskega ali norveškega soli ca. ali z razredčeno gnojnico. Zeleno zdleno povežemo v šope in obsujemo z zemljo, da postane bela. Režemo stebla belušev (špargljev), čim plodovi pordečijo in dozore. Cepimo vrtnice v »speče oko«! Sadimo čebulice hiacint, narcis itd. V lonce presajamo češarke (strobili-conifere)! Presajajmo jih omešane z zemljo med korenine ! Žveplajmo po plesni okužene rastline 1 Uši na zelenjavi in okrasnih rastlinah uničujmo z raztopino tobačnega izvlečka ali 1% rastopino Ni-cola!	7 '
ČEBELARSTVO. Cim opazimo, da zaradi suše ni več mogoča paša in da v panju ni dovolj hrane, moramo čebelam dodati nekaj satov medti. V vročih dnehi ni umestno pitati čebelb' s sladkorjem, ker se ta lahko pokvari. Pokvarjena hrana nanr lahko uniči čebelne družine." Po sladkorju sezimo le v skrajni sili ! Na krivi poti so oni čebelarji, ki mislijo prihraniti nekaj denarja, če pitajo čebele le s sladkorjem.
KLETARSTVO. V kleti mora biti vse pripravljeno za žlahtno kapljico. Iz nje moramo odstraniti vso staro Saro, krompir, peso, repo itd. Vinska posoda mora biti snažna in zdrava. Od čepov se ne sme cediti vino, k; se na zraku pretvarja v ocet. Na več mestih je še vedno opaziti, da naši kmetje obdajajo čep s starimi cunjami. Cunja postane pravo leglo ocetnih glivic, ki pri zalivanju pridejo v sod in pokvarijo vino. Torej proč s cunjami okoli veh in čepov, če hočemo, da nam vino necik-ne. Kakor na zunanjost tako moramo tudi pazit; na notranjost sodov. V nesnažnem, znotraj plesnivem sodu dobi vino duh po plesnobi. Sploh moramo vsak sod dobro preduhati. preden vlijemo vino vanj.
Dr. Fran Juriševič
Brez kamna ni kruha
V'naslednjem objavljamo zaključek razprave o peskanju naših zemljišč, ki smo jo pouzeli po slovenskem kmetijskem strokovnjaku ini. V. Beltramu.
Glavni elementi za gnojenje zemlje in prehrano rastlin str kalcij v naravni obliki, fosfor in ka’cij v domačih fosfatih, kalcij kalij, fosfor v lesnem ..pepelu, dušik in ostala hranila v dobrem hlevskem gnoju. Apnenje ali peskanje je važno in neobhodno potrebno, vendar pa samo po sebi še ni zadostno. Poleg peskanja ohrani gnojenje s hlevskim gnojem še nadalje svoj pomen za rodovitnost zemlje. Ljudje bodo morali slej ko prej paziti na hlevski gnoj in gnojnico, skrbeti za gnojnične jame in gnojišča.
Poleg vsega pa imamo še drugo gnojilo, ki ga vse premalo cenimo,
in to je pepel. Bukov pepel vsebuje 50% apnenih, 12 odst. kalijevih in 10 odst. fosfornih spojin. Tudi premogov pepel vsebuje apno in žveplo ter je koristen zlasti za zboljšanje mokrih livad. V Sovjetski zvezi je nabiranje pepela dobro organizirano. Izkoristiti je treba tudi odpadke apnenic.
Pri peskanju seveda ne bomo dosegli uspehov, če bomo zemljo osleparili. Z nekaj zrni peska tla ne bodo zboljšana. Za naše kraje ima peskanje velik pomen, ker je učinkovito sredstvo proti suši. Za kraje v visokih legah pa je važno, ker ogreva mrzla fla, s tem pomaga vegetaciji spomladi in pospešuje dozorevanje plodov še pred jesensko slano. Z apnenjem tal bodo rastline bolje izkoristile tudi hranljive snovi hlevskega gnoja. Apno je torej velikega pomena za
vse kmečko gospodarstvo. Zato si je treba kar takoj pobliže ogledati domačo zemljo, kakšna je, kaj potrebuje; ozreti pa se je treba tudi po apnencu, kje ga bo mogoče najlaže dobiti; pripraviti si je treba načrt in se kar najpodrobneje seznaniti s tem uspešnim in cenenim načinom pomožnega jačanja zemlje. Prihranili si bomo s tem mnogo truda in skrbi in jeseni bo plod zemlje in dela 'toliko večji.
Se izplača, se ne izplača? Ce kmet na to ne bi gledal, ne bi vzel v roke ne blaga ne motike. Oče, ki je vsadil majhno drevo, se ni vprašal, ali bo on trgal sad ali ne; če ga ne bo on, ga bo njegov sin. Kmet le dobro ve, da ga zemlja ne izda. če ji da, kar potrebuje. Zatb jo obdeluje s. tako ljubeznijo. Saj od nje tudi živi.
Na pomlad sta hodila po naših krajih dva agronoma, ki sta govorila o tem z. ljudmi in jih prepričevala o' koristi peskanja. Povsod sta naletela na splošno razumeva-
nje in povsod sta izzvala pravo navdušenje. V vsaki vasi, ki sta se v njej pojavila, so ljudje obetali, da bodo za prvič vsaj poskusili, Treba je, da se poprimejo peskanja po vseh naših vaseh, da se prav sleherni naš kmetovalec resno pozanima za to stvar. Uspehi se bodo kmalu pokazali. Tudi v našem kmetijstvu se bo edprlo novo poglavje. Umni gospodar ne premišlja preveč, ne ugiba in filozofira. Premisli, poskusi in se loti dela.
Inž. Vladimir Beltram, ki se za peskanje zelo zanima, je bil več časa v Kordunu in je sam opazoval, kako tam ljudje peskajo svojo zemljo. Napisal je brošuro »Melioracija kislih zemljišč«, kjer razpravlja o svojih dognanjih. Brošura je opremljena z mnogimi slikami iz Korduna in v njej je pisec navedel celo vrsto uspehov, ki so bili doseženi s peskanjem. Po tej brošuri smo tudi povzeli naša izvajanja.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič.)
Napenjanje pri govedu
Na»i živinorejci se relo boi', na* peni£.r.:a pri goveji živini, kajti za-•ad: te obolelosti pogine goveio v mnogih primerih v prav Kratkem Pasu
Vzroki napenjanja so v iapa‘’«era krmljenju goveda v hlevu. aa've|%-kraf "n v napačni paši.	ro-
sna. skoro zmrzla trava, povzroča ohiaienje želodca in naglo najemanje. Ako pokladamo živini spa iano travo, ki je ležala na kupih in se je Pe ogrela- imamo bolezen tu. Ako
Prerez treb iha
govedo takoj napojimo, ko se je na-žrlo zelene krme, ako na ponila1 prenaglo zamenjamo suho krmo z zeleno, se nam nesreča lahko pojavi. Ako krmimo s plesnivim senom, se pojavi poleg drugih bolezni tudi napenjanje. Posebno je znano, da povzroča napenjanje sparjena le'et'2.
Različna sredstva
Vse to napačno krmljenje povzroča, da se v želodcu goveda pričnejo tvorifi plini v silnih množinah-vamp se razširi in lahko dvigne tre bušne stene nad ledvično vretence. Včasih reši govedo le nagla pomoč. Poznamo več načinov, kako na: živini v tem primeru pomagamo.
Ker želodec pri naglem napenjanju preneha delovati, poskusimo ga spet spraviti v tek s tem, da pritiskamo z dlanmi na levo Jakotnico. Lahko tudi zgnetemo dva t'rda šopa iz slame ter ž njima levo lakotnico prav krepko masiramo. Tudi polivanje z mrzlo vodo po križu in po lakotni-cah ima včasih dober uspeh. Ce postavimo govedo do trebuha v fekočo modo, živina včasih ozdravi. Pripo-
Kako vtaknemo <iUir.ij:alo vrv v gobec, napete Hvali
ročljivo je nadalje, da zataknemu govedu skozi gobec debelo vrv. ki jo zavežemo za rogovi. Govedo vrv žveči, kar morebiti povzroči porigava-nje, torej izločanje sape skozi požiralnik iz želodca. Ce to ne zaleže, uporabimo takoi amoniakovo raztopino. štiri ali pet navadnih žlic amoniaka vlijemo v liter vode in damo to tekočino živali. Od zdravil, ki naj bi bila vedno pri rokah, je omeniti Se apneno vodo. To vodo pripravimo takole: Vzamemo dve žlici živega apna na liter vode. Ko je apno v vodi ugašeno in raztopljeno, precedimo to zmes skozi platneno krpo ter jo vlijemo govedu v gobec. Ni napak, če pridenemo poprej tako pri-oravljeni apneni vodi tudi kozarček žganja.
Vbod v lakotnico
V primerih, ko vse fo nič ne pomaga, je potreben — takole po preteku kakšne pol ure — vbod v vamp s posebnim, tako imenovanim trokarjem. Ta vbod napravimo takole;
Blizu zadnjega rebra (3—4 prste više) in na vodoravni črti. ki drži od njega do bedrenice- približno v sredi trikota, ki ga tvori normalna
jama leve lakotnice, izberemo točko za vbod. Tam obrijemo dlako in operemo obrito mesto z vodo in milom. Tudi frokar dobro razkužimo pred uporabo. Nato trokar nastavimo na levo lakotnico in sicer tam. kjer je najbolj napeta in z odločnim udarom zabodemo trokar v lakotnico. Paziti pa moramo, da je ost bodala obrnjena tako, da bi v podaljšavi prodrla ravno na sredino trebuha pod vampom. Bodalo izderemo. nožnica pa ostane v lakotnici toliko časa, dokler nismo gotovi, da ni nič več plina v želodcu.
Skrbna nega po operaciji
Ko je sleherna nevarnost že minula. izderemo še nožnico. Priporočljivo je tudi. da rano nato Se dobro očistimo in razkužimo z lizolom ter jo zavarujemo pred muhami, tako da privežemo Cisto platneno krpo na rano. Kdor naprav; vbod, si mora dobro zapomniti, da je s tem rešil
Torkar: nožnica in bodalo
žival naglega pogina, da pa ji je treba Se primernega zdravljenja, preden zares okreva. Na vsak način je treba držati žival po vsakem vbodu v vamp najmanj po en dan v strogem postu. Se kakšen dan"jo krmimo pičlo, kajti obilna krma bi mogla povzročiti ohromitev prebavil. Tudi odvajalno sredstvo je vedno na mestu.
Bolje kakor zdraviti pa je že prej skrbeti, da živa! ne oboli. Zato je treba še enkrat poudariti potrebo, da se izločijo iz krme vse snovi, ki so močno vodene, in da živini ne smemo pokladati nikdar preveč rdeče
detelje in lucerne, posebno ne vlažne alj pa ugrete. Tudi od siane osmojena trava je nevarna.
Dr. 1. B.
VPRAŠANJA
/. V. iz T. .■ Imam mladega prašiča, ki je videti zdrav in čvrst, se lepo redi. le v nogah je šibek, težko vstaja in s težavo hodi. Videti je, da ga noge bole. Kaj je temu vzrok in kako naj to bolezen zdravim?
Odgovor : Vaš prašič trpi verjetno na mehkokostnosti ali kosto-lomnici. Kako se ubranimo te bolezni, ki napada tudi druge domače živali? Skrbeti moramo za svetle, čiste, gorke in sončne staje. Menjati krmo, ki ne sme biti preveč enolična. Prašiča držimo na prostem, da rije po zemlji. Dajajmo prašiču zjutraj na krmo po eno žličko klajnega apna. Zvečer pa dajmo na krmo po
Suša, dež,
»Suše, kakor je bila letos in lani, ne pomnim«.
»Taka suša, in pomislite, da nam je pred 10 le<i dež kar kvaril njive !«
»Spominjam se, da leta 1917 ni deževalo od aprila do septembra«.
S h1’ne pogovore čujemo od poljedelca posebno v dneh, ko obupno upira svoj pogled v neizprosno jasno nebo, da bi morda kje izsledil dobrodošel oblak, ki bi namočil žejno grudo.
Se deževna in suha Jeia zares vrstijo po nekem določenem redu? In kakšen bi bil ta red ? Človeško življenje je le kratek utrinek v življenju sveta, zaradi tega nam tudi dognanja starih ljudi ne morejo dati odgovora na navedena vprašanja razen ugotovitve, da padavine v resnici niso vsako leto enake.
Ko bi pa hoteli ugotoviti, ali stvarno obstoja naravni zakon, po kate-
suša, dež
rem se suha in deževna leta vrstijo, bi morali imeti na razpolago podatke o opazovanjih, ki bi obsegala več stoletij. Meteorologija — težka beseda, ki pomeni preučevanje vremena - pa je mlada veda in nam ne more takoj priskočiti na pomoč.
In vendar so iznajdljivi preučevalci ugotovili za več stoletij nazaj, kako so se vrstila suha in deževna leta. Ker se nam zdi stvar zanimiva in malokomu znana, bomo kratko opisali, kako so prišli do takih ugotovitev, in končno, kakšni so zaključki.
V Sovjetski zv. imamo veliko Kaspijsko jezero, kj mu reka Volga dovaja vodovje z ogromnega področja. Kadar so deževna leta, se površina jezera zviša, kadar so suha, se zniža. Ker višino jezera že več stoletij merijo oziroma jo je mogoče dognati tudi na druge načine, so znanstveniki izrabili to priliko, da ugotovijo,
kako so se vrstila suha in deževna leta daleč nazaj v preteklost.
Do enakih zaključkov so prišli raziskovalci, ko so opazovali širino lesnih krogov ki jih vidimo pri prerezanem drevesnem deblu. V deževnih letih so krogi širši, v suhih ožji. Ker dosežejo nekatere vrste drevja ponekod lepo starost — tudi nad tisoč let — je razumljivo, da po njih lahko doženemo vrsto deževnih in suhih iet.
Najzanimivejše so ugotovitve, do katerih je prišel učenjak — ki so ga imeli za čudaka — ko je preučeval cene žita na svetovnih tržiščih, za katere imamo zelo stare cenike. Pridelek in torej tudi cena žita sta odvisna od primerne množine dežja. Jasno je, da je v zelo suhih letih znatno manj pridelka in da se cena žita zviša (vsaj tako je bilo svoje čase). Priliko je učenjak - čudak izrabil za ugotovitev suhih in deževnih let.
In zaključki?
Zaključki so si edini v tem, da so
KLAJNO APNO
Vsaka žival potrebuje za tvorbo kosti. mesa in krvi fosforne kisline in apna. Ti dve snovi sta sicer v vsaki krmi. a ne vedno v enaki množini. Poznamo krmo, ki vsebuje prav malo omenjenih snovi. Ce pokladamo živini trajno I? tako krmo brez vsakih drugih dodatkov, se ne more pravilno razvijati, boleha in hira. Ce je krava, ki jo krmimo s tako krmo. breja, trpi tudi zaplodek v svojem razvoju.
Zadostno množino apna in fosforne kisline vsebujejo dobro travniško seno. posušena detelja posebno pa lucerna. fižolova in grahova slama ter sezamove in makove tropine. V nezadostni množini tih je v repi. pesi. krompirju, v žitni Slatni, senu iz kislih trav (z močvirnatih zemljišč) ter v onem senu, ki smo ga pridelali na takem zemljišču, ki mu primanjkuje apna in fosforne kisline (na pr. ilovnata zemlja).
Živinorejec, ki pozna navedene lastnosti krme. mora takoj ugotoviti, ali dobiva njegova živina dovolj fosforne kisline in apna. Ce ni tako, lahko po potrebi krmo izpopolni. Živina, ki ji pokladaio seno in močna krmila, dobiva zadostno množino fosforne kisline in apna. Živina, posebno pa mladi prašiči, ki jih hranimo večinoma s krompirjem, repo. peso in delno z zrnjem, nimajo dovolj teh snovi. Tem jih je torej treba nadomestiti, pa naj bo na ta ali na oni način. Izpopolniti je mogoče tako krmo vsaj delno z drobno zmleto in izprano kredo. Ce pa hočemo doseči popoln uspeh, nimamo drugih sredstev, kakor da pokiadamo živini fosforno kislino, tako zvanoi klajno apno. Dobro klajno apno vsebuje približno 40 do 42% v želodčnem soku razfopljive fosforne kisline.
Priporočljivo ie pokladati klajno apno živini v sledečih primerih;
1.	ako ima žival šibke kosti, posebno pa če trpi za kostolomni^o:
2.	če je žival breja; taka žival rabi fosforne kisline in apna ne le za lastno telo. temveč v prvi vrst; tudi za razvoj zaplodka; posebno potrebo po teh snoveh čuti živina v
IN ODGOVORI
eno žlico ribjega olja, kj mu je primešano 0.3 gr fosforja. Slednje si damo pripraviti v lekarni.
/. P. iz P.: Ali :e treba soliter, ko je potresen (v mojem primeru po zelniku) posuti z zemljo ali ne?
Odgovor : Potrosite ga po 1 kg na 100 kv. m. Navadno ga ni treba pokrivati, ker se naglo razkroji, posebno če je vreme volhko in se bliža dež. Le če trosimo solite-ob suhem vremenu, ko sonce močno pripeka, je prav, da soliter pokrijemo. Tako preprečimo, da ob premočnem učinku sončnih žarkov’ ne izpuhti v zrak preveč snovi, ki so a-stlini koristne.
vremenske prilike v glavnih obrisih ponavljajo v približno isti obliki vsakih 33 let. To dobo 33 let lahko razdelimo na tri manjše enajstletne dobe, v katerih se suha in deževna leta prav tako vrstijo v približno enakem redu. V prvi enajstlefki imamo n. pr. najprej suha leta, potem več deževja in končno zopet sušo. V drugi enajstletki se to ponovi, ampak je suša manjša in deževje večje. V tretji enajstletki imamo isti pojav, le da je suša večja in deževje manjše. Seveda se v naravi vreme ne spreminja tako preprosto in enostavno.
Verjetno smo sedaj v enajstletki, ki je označena z najvišjo sušo v vsej triintridesetletni dobi. Ker smo v letu 1947, bi se izredno suho leto moralo ponoviti šele okoli 1975—80.
Ostane nam vsaj upanje, da gremo deževnim letom naproti. Ker želimo, da bi čita»elj (eh vrstic dosegel zdrav m vesel vsaj še 33 let, bo lahko sam ugotovil, ali smo dobri vremenski preroki aH ne.
drugi dobi brejosti in med doje* njem;
3.	mladi živini, da se njeno okostje dobro razvije in utrdi;
4.	ko pokladamo živini slabo seno ali rezanico ali pa seno s pustil1 travnikov;
5.	molznim kravam, ker rabijo t* snovi za mleko;
6.	ko napajamo živino z mehko vodo (deževnico);
7.	ako pokladamo kislo krmo (pf'' delano na močvirnem svetu) ali ko hrano, ki se rada skisa v čre vesju;
8.	če živina boleha ;
9.	ako pokladamo živini repo, p®" so, krompir ali korenie;
10.	ako se živina slabo razvija ima premalo krvi in ako postaja P'c’ menska živina mršava brez vidni!1 znakov bolezni.
Kdaj naj pričnemo pokladati klal' no apno? Kakor hitro zapazimo, da živina boleha ali kaže kakšno raž vado, ji moramo začeti pokladati klajno apno. Goveji živini, ovcafl1 ter prašičem ga pokladamo na ta na' čin. da ga na1 prej nekoliko poškm pimo z vodo, ga nato primešamo de telji. oblodi ali rezanici. Konjem P*1 trosimo klajno apno po senu. ki sn10 ga prej poškropili z vodo.
Koliko klajnega apna pokladamo ^ vini dnevno? Odraslemu komu ) do 20 gr, odrasli goveji živini 25 da 40 gr. pitanemu volu 40 do 50 £r' odrasil ovci in odraslemu pra-si'11 po 10 do 20 gr. žrebetu in po 8 do 15 gr, iagmetu in mla^€^n prašičku po 3 do 6 gr. piščetu 0.5“ do 1 gr, kokoši 1 do 2 gr. Breji h vini podajamo dnevno po 2 do 1 krat.
Ni treba, da apno vsakikrat P^56 hej tehtamo. Jemljemo ga z žli^’ Navadna velika žlica vsebuje oK0’ 20 gr, mala pa okrog 10 gr klai11^ ga apna.
Kmetijske
zanimivost1
HRANILNA VREDNOST Zn oceno hranilne vrednosti P jj, meznih vrst krme uporab1^ strokovnjaki običajno tako zv'a'j. »skandinavsko enoto*. Po tem stanu primerjajo hranilno vrcdh,. raznih vrst krme s hranilno v^jjj nostjo ječmena, kater so dol°L, za osnovo. Tako sta n. pr. 2-2<) cena ali 0.9 kg koruze enakovi-6®, 1 kg ječmena. V naslednjem S dajamo nekaj podatkov, iz k«1 ^ je razvidna hranilna vrednost ših najvažnejših krmil (k nl p pripisane številke pomenijo, potrebno toliko kilogramov do11 ^ krme, da je enakovredna pt ječmena); sveža trava lucerna 7.5 do 8, sveža kof112^ 5 do 6, sveža detelja 7 do 8,
7.5, sveže pesno listje 13, prečno 2.2, suha detelja 2, lucenta 2.1 žitna slama 5, °v j.S, slama 4.1, fižol 3.2 kronipd.^-pesa H, sladkorna pesa 4.4, * j ( za 0.9, žito 1, želod 1.2, otrom]fl(jii ječmenova «treba* (ostanki ® iz pivovarn) 5.5, sveže trop111 mlako 4.8.	pjt"
LETNI ŽITNI KOLEDAR-upnica rodi vse leto, v raznih ^ lah in pasovih ob različnem jjr ponekod v izobilju, drugod **: pri’ no. Prav zato se lahko velik, .pf-dclovalci begalo okoriščajo P 5/ kulaciji z žitnimi cenami lovnem trgu. V naslednjem Ijamo tako zvani žitni K ki kaže, kdaj in kje Pšenlfg#r*f', v januarju v Argentini, y 1 v v Indiji, v marcu v EgiP1 prilu v Mehiki, v maju /m jjR skem, v j trni ju v Španiji, ni ji in Italiji, Zedinjenih ° tu in zapadni Kanadi, v ‘‘ fo ^, Jugoslaviji, Nemčiji, Bchs1 ^ jd gliji in v vzhodni Kanadi-cembru v Avstraliji in N° ge-ffoji viji, v srednji Rusiji 111 • fPfo-Kanadi, v oktobru v sevCI . v ", v novembru v Južni AfrejA W cembru v avstraliji in R diji.
POL LETA JUGOSLOVANSKEGA NAČRTA
Pred kratkim so bili objavljeni Službeni podatki o rezultatih prve desetine jugoslovanske petletke. V sveži s tem je minister za indu-^r>jo in predsednik gospodarskega sveta FLRJ Boris Kidrič na-P«al članek o osnovnih izkušnjah tega
za 20°6, pri pridobivanju nafte za 12, v produkciji celuloze in papirja za 11% itd. Na republiškem področju sta črnogorska industrija in rudarstvo prekoračili načrt za 15%.
Prvega razdobja petletke. V	Judi V kmetljStVU
lo Vit 1 rnvv i 1 c-r-vl	11	n
'lem je razčlenil splošne uspehe, PjJ^udi splošne pomanjkljivosti v ‘Polnitvi gospodarskega načrta. Sotovil je, da je bil obči državni rt dohodkov prekoračen za 8%. a finančni uspeh se izraža v tem, a ®o dohodki v prvem poletju Pregli izdatke za 6 milijard.
Jub ogromnim investicijam obtok Jakovcev ni niti najmanj na-tiiii ‘'''vpa-k je pokazal celo - - . po zmanjšanju. 2e ta fi-tejn ) ^ rezuttat priča o solidnih ttva°^il1 ^ugoslovansk'-'ga gospodar-
^sPehi in pomanjkliivosti
Vsezvezni načrt produkcije je Prekoračen za :1% v industriji ^'darstvU' za 14% v proizvodnji * Nasproti lanski produkciji j, is letošnja povečala za 50%,
duh VCl^H tlKl1 Za republiško pro-. cijo, čeprav pri tej načrt v prvi ;Jt.°Vlci tega leta ni bil docela Sicer je zaostala kapi-f,.'a ^kraditev, toda lansko jc za 183% republiško in za Ul ' Nezvezno kapitalno izgrad-Med pomanjkljivostmi je tov-iHjJ* Kidrič opozoril na neenako-PotJ*1 v izvrševanju načrta, na ' da vod-'lni kadri vselej lij ^io ekonomsko celoto pedje-'aj aa. °Plls,ijo kampanjski zna-a|tciiPu Pcsanicznih gospodarskih ke i31?1' ^Pozori! je tudi na na.pa-Pri koncentraciji podjetij.
to /'Področju finančnega načrta
V proizvodnji lesa je bil načrt splošno prekoračen za 14.8%, posebej v Sloveniji za 10.8 in v Hrvat-ki za 9.2%. V prometu je bil prekoračen načrt pri prevozu potnikov po potniških kilometrih za 18.8%, v primerjavi z enakim razdobjem v predvojnem letu 1939. celo za 29%, v pogledu števila potnikov pa z 19 odnosno za 30%.
V kmetijstvu je bil prekoračen načrt setve v vsej državi pri žitu za 2.7%, od tega posebej v Srbiji za 1-4, y Hrvatski za 8.9, v Bosni in Hercegovini za 3.2 in posebej na državnih posestvih za 13%. V Srbiji je setev pese prekoračila načrt za skoraj 6%, setev tobaka za 4%. V Bosni in Hercegovini setev sladkorne pese za 30%, v Makedoniji setev tobaka za 13%. Načrt za odkup volne je bil v vsej državi prekoračen za 9%, od tega v Srbiji za 17, v Hrvatski za 18, v Makedoniji za 14, v Črni gori za 5%. V Sloveniji jc gradnja zveznih in republiških objektov presegla lanski obseg za 202, v Makedoniji za 274%.
In sedaj še
prvi slovenski avtomobili
di vplačani v odstotkih v pri-s postavkami v načrtu: na premet v zveznem, re-
S|Vll	in lokalnem gospodar-
bajv .5'44%. ;pri čemer so dosegle aa i Uspehov glavna direkcija fC?OVin'ske izkopanine 243.2, f.lav^ "0 ministrstvo FLRJ 353.2, irmu a ,direkcija zvezne- grafiške $tv0 r'-*e 228 3, slovensko ministr-Vrjj ^ ljudsko zdravje 192.83, dn-
Zadnjič smo poročali, kako v veliki tovarni avtomobilov v Rakovici pri Beogradu že gradijo prve jugoslovanske avtomobile na tekočem traku. Pred nekaj dnevi pa je vso Slovenijo presenetila vest, sta bila tudi v mariborski tovarni avtomobilov izdelana prva dva slovenska tovorna avtomobila.
Na Teznem pri Mariboru je podedovala nova ljudska Jugos'avija napol porušeno in tudi sicer nedograjeno tovarno letalskih delov. Na tovarniško področje je v času vojne treščilo okrog 300 bomb. Ljudje so se v zanosu osvoboditve z vso vnemo lotili obnove, popra-vili napol porušene zgradbe, zgradili nove in zgradili moderno tovarno, ki lahko izdeluje avtomobile od motorja do poslednjega vijaka in karoserije.
2e med gradnjo posameznih stavb se je posebna poskusna skupina lotila poedinih faz proizvodnje. Tovarna je danes v glavnem zgrajena in ure;ena. Med zelenjem stoje velike dvorane, notranje higienično urejene, in v njih se je proizvodnja razvila že v precejšnjem obsegu.
Pred dnevi so sredi dela zatulile tovarniške sirene. Po zvočnikih so po vseh delovnih prostorih v istem hipu razglasili, da je stekel prvi v tovarni izdelani avtomobilski motor. Naslednjega dne je stekel drugi in nekaj dni pozneje sta stekla prva dva avtomobila. Tip avtomobila iz mariborske tovarne je isti kakor oni v Rakovici. Vsa poskusna skupina se je odpeljala z njima po mestu. Brez predpisanih tablic z rožami in napisom svojega prvenstva sta si krčila pot mea radostno razpoloženimi Mariborčani.
V	kratkem bo odšla večja skupina avtomobilov na dolgo preizkusno vožnjo po Jugoslaviji. Prvi avto je bil pred dnevi tudi že v Ljubljani.
V	mariborski tovarni izdelujejo sami vse potrebno spec ia1 no orodje, povrta,a in posnemala za rezkanje in vse potrebne kontrolne aparate. Tovarna pa bo poleg avtomobilov pričela množično izdelovati tudi pnevmatična kladiva in velike ventilatorje za rudnike. Tovarni je priključena industrijska kovinarska šola.
ta^n'h t*c*loc*ck P° državnih pro-e
'Viis 117 9, socialno zavarova-
šJn0rj,.'“ ljudskih republik 187.2, thgj^.^Uski odpisi gospedarsk ih
MAGNITOGORSK
Ud.).
U seda| več kakor pred vojno
šlV;, .^Uočju industrije in rudar-u ' ,laert v skuPn> zvezni in 8* ‘'■ti proizvodnji izpolnjen za v Primerjavi s prvo polo-
H
1946 za 158% ter v prvi
'HioCi leta 1939 za 144%. Pred . ^r,)dukcija. je bila na podro-^	l,strije presežena pri steklu
•	^lulozi in papirju 25, to-
elektroindustriji za 373, v skt ji* cementa za 55, v komij-/* :ie ^Siriji za 4, pri premogu ** brn. novinarstvu za 10%. Načrt °račili v tobačni industriji
Pred kratkim je začela v magni-togorskem kovinarskem kombinatu obratovati nova martinovka. Kombinat ima sedaj šest visokih peči (koksarn) z veliko zmogljivostjo. 33 Martinovih peči, 2 bluminga, 8 va,jarn, 8 peči za proizvodnjo koksa in na desetine pomožnih objektov in velikih delavnic. Prevoz blaga po tovarniški obratni železnici je večji kakor na vseh finskih ali madžarskih železnicah skupaj. Rudnik v gori Magnitnaja daie več železne rude, kakor jih je dajalo pred 30 leti vseh 300 rudnikov v Uralu. Kovino, ki jo pridobivajo v Magnitogorsku, so uporabili za gradnjo stotin največjih sovjetskih industrijskih podjetij, moskovske podzemne železnice in kanala Moskva—Vo’aa. V času voj-
ne so vsako drugo granato, ki so jo poslali na fronto, izdelali iz ma-gnitogorske kovine. Na tisoče tankov je oklepala kovina Magnito-gorska. Kombinat mora ietos za 10 odstotkov povečati proizvodnjo iz leta 1943. Od vsakih 1000 ton železa, ki ga bodo leta 1950. raztopili v Sovjetski zvezi, bo 152 ton iz Magnitogorska. V magnitogor-skih martinovkah bodo raztopili nad 13% vsega sovjetskega jekla.
Vsako leto potrošijo znatna sredstva za kulturne in življenjske potrebe kovinarjev na južnem Uralu. Magnitogorsk je veliko mesto z višjimi in nižjimi šolami, bolnišnicami, klubi, gledališči, muzeji in stadioni. Na desnem bregu Urala gradijo sedaj novo mesto kovinarjev, kjer bo leta 1950. prebivalo okrog 100.000 ljudi.
sindikalni pokret
Si ^ Indoneziji
t	P°kret v Indoneziji
L* Se 1 v Pričetku tega stoletja si ^Voi^Vi:tal sP°rcdno z narod-li1'*110 borbo indonezij-JHg Mdstva. Ko je japonska g^Upirala Indonezijo, so Ubiral,1>režli v ilegalo in so or-1944 ^Por proti okupatorju. Cu&or ‘ v Indoneziji izbruh-
tm/ delati le v "J0111 Padl° na CVli tCcv Ko je bila po ka-V*'ašen Jaj>onske v Indoneziji ''Sii^i .roPubUka, so se indo-V!l*e Jokati izkazali za j^detn^dosledne branilce no-v fnc«a reda Na kon-
SN Wmbr'i 1945 pa so m°-
V' ?“i »v, 0,iezijsko delavstvo v 'ti iv, 0 no narodno neodvi-viai'"nalizacii° industrije, kapital, in za ^lezj.ir^aia delovnih ljudi. 8 sindikalna centrala
šteje 3-5 milijona članov. Biki je ustanovljena v letošnjem januarju in že po številu članov priča, kašo silno se je ojačil sindikalni pokret v Indoneziji in kako enoten je njen delavski razred. Indonezijski sindikati odločilno sodelujejo pri izgradnji mlade indonezijske republike, ki šteje nad 50 milijonov prebivalcev Zastopniki sindikatov sodelujejo v začasnem parlamentu in v lokalni samoupravi republike. V veliki meri vplivajo na povečanje produktivnosti dela in razvoj ljudskega gospodarstva. V kratkem času je bilo indonezijsko ljudvstvo osvobojeno kolonialnega suženjstva. Zagotovilo' si je svobodo besede, zborovanja, združevanja, tiska. vere. Ukinjeni so bili protidelavski zakoni, ki so jih izdale prejšnje nizozemske o-blasti. V Indoneziji gradijo sedaj celo vrsto bolnišnic, šol in socialnih ustanov za delavstvo. Program
generalne centrale sindikalnih organizacij zahteva, da sc nizozemske čete docela umaknejo z indonezijskih tal, da se nacionalizirajo sve važnejše industrijske panoge, da zastopniki delavcev in kmetov pripravijo načrt za gospodarski razvoj republike in da sc uvede obče socialno zavarovanje Na majskem kongresu, ki je bil na Javi, so indonezijski sindikati sklenili, včlaniti se v svetovno sindikalno zvezo.
V Albaniji
Sindikalni pokret v Albaniji se je pričel šele pred dobrimi d verni leti. V februarju 1945 je bil izvoljen na konferenci delavskih delegatov prvi začasni sindikalni s\et. Do oktobra je bilo 25 do 30 tisoč albanskih delavcev in nameščencev organiziranih v Spl rini sindikalni zvezi, razdeljeni na šest zvez pb središčih in strokah proizvodnje. Splošna zveza si mnogo prizadeva, da bi postala hrbtenica demokratične fronte delovnega ljudstva in
______________ ______ ____ Stran 7
Rekord jeseniških plavžarjev
Kovinarji vse Jugoslavrie govore o čudovitem uspehu, ki so ga letos dosegli jeseniški plavžarji. Pri proizvodnji surovega železa so presegli najvišje evropske norme.
Se v letošnji zgodnji pomladi so plavži na Jesenicah zaostajali za petletnim načrtom. Tedaj so se strokovnjaki, inženirji in tehniki ter delavci lotili dela z vso požrtvovalnostjo. Menjali so sestavo rude in ostalih primesi ter pre-iskušali različne množine rude, koksa in primesi pri posameznih zasipih. Cilj poskusov je bil doseči pri čim manjši potrošnji koksa čini večjo množino surovega železa in cim boljši proizvod. 17. julija so pri takem poskusnem zasipu nasuli v plavž 38% hematita iz vare-škega, 12 odst. hematita iz buko-viškega rudnika, 20 odst. aglome-rata (pečene rude), 6 odst. žlindre iz livarne, 22 odst. apnenca in 2% železnih ostružkov. Poraba koksa je znašala pri tej mešanici le 120% proizvodnega liva. Obenem je bila dosežena visoka proizvodnost plavža. Vsak kubični meter plavža je dal 1325 kg čistega liva najboljše kakovosti z 0,01 do 0.03% žvepla
m 1% mangana. Ce upoštevamo, da dosežejo v modernejših plavžih v Evropi povprečno 1 tono železa na kub. m prostonrine peči kar velja kot evropska norma, in da znašajo dosedanji rekordi okrog 1200 kg na kubični meter, tedaj je jeseniški rezultat izreden.
Vse delavstvo pri plavžu je pomagalo inženirjem in tehnikom pri poskusih, pa tudi s praktičnimi nasveti in predlogi. Ce'a vrsta se jih je izkazalo za Izredno požrtvovalne. V zvezi s poizkusi sortiranja najboljših mešanic rude in pri preučevanju delovnega postopka so delavci večkrat vztrajali pri delu po 15 do 20 ur in celo do 30 ur brez odmora, kadar je to posel zahteval.
Od proizvodnje plavžev je odvisno izpolnjevanje načrta ostalih oddelkov podjetja. Zato so uspehi plavžarjev omogočili, da je celotno podjetje na Jesenicah preseglo proizvodni načrt, da so Jesenice v, mladi jugoslovanski kovinarski industriji na prvem mestu, da so sedaj jeseniški plavži tudi prvi v Evropi.
Jugoslovanska mornarica
Jugoslovanska trgovinska mornarica je premogla leta 1939. 390.000 brutoregistrskih ton ladjevja (brez motornih jadrnic in majhnih plovnih enot pod 100 ton.). V času vojne je bilo uničeno 57% te tonaže. Poleg tega so bile uničene vse luke in vse ladjedelnice, tako v Šibeniku 73, v Splitu 60, v Zadru 47, na Reki 96, v Kraljeviči, Makarski, Baru in Ulcinju pa 100% operativne pristaniške obale.
Obnova, ki se je pričela sproti z osvoboditvijo posameznih krajev, je napravila ta čas že ogromne korake naprej. Na Reki in Su-šaku bodo že v toliki meri obnovljene, da je lahko blagovni promet reško-sušaške luke v juniju že presegel svoj predvojni obseg.
Obnovljeno ladjevje
Za obnovo jugoslovanske trgovinske mornarice je bilo treba u-sposobiti za delo najprej velike ladjedelnice v Splitu, na Reki in Sii-šaku ter v Kraljeviči. Najprej je bilo treba tudi obnoviti ladje za obalni promet, da je bila tako zagotovljena preskrba vseh krajev ob obali in na otokih. V razmeroma krotkem času so dvignili potopljene parnike »Zagreb*, #Rad», «Knin», »Sipami, »Vardar*, »Pče-lo», »Zoro*, »Dinaro*, »Konjic*, »Cavtat*, »Split*, »Batjuško*, »Slo-bodos, »Lapad*, pred Neapljem »Hercegovino* ,ob sicilski obali »Sarajevo*, v Trstu »Triglav*. V splitski luki dvigajo 7.000 tonski potniško-tovomi parnik »Balčik*. Večino dvignjenih ladij so že obnovili. Dvignili so iz vode in obnovili tudi oba velika plovna doka v Splitu in na Reki. Na račun reparacij je Jugoslavija doslej prejela tri parnike, ki pa so bili vsi poškodovani in jih sedaj poprav-
da bi čim trdneje povezala industrijsko in kmečko delavstva Včlanjena je v Svetovni sindikalni zvezi.
Uspehi njenega dela se že vidno kažejo. Povsod prirejajo tečaje zn specializacijo in za pobijamo nepismenosti, ustanavljajo , klube, knjižnice, športne in prosvetne skupine. Zaključeno je razvrščanje delavstva po sposobnostih za dodeljevanje mezd, ki se gibljejo med 140 in 380 franki.
Delavci, ki se izkažejo pri delu, prejemajo posebne nagrade in odlikovanja. Začelo se je tudi že delo po normah. V Kueovi, kjer je središče nafte, so delavci dosegli že 200% dosedanje storilnosti. Državi je delavstvo pomagalo s stoti-soči ur prostovoljnega dela.
Uzakonjeno je 8 urno delo. Mezde so enake za delavce kakor za delavke. Delavcem je zagotovljenih po 15 dni plačanega dopusta, delavkam posebni - dopusti za poro«. Ustanovljena so bila tudi razsodišča za delovne spore.
Ijajo. V Ameriki so kupili 14.000 tonski parnik »Radnik*.
Tik po osvoboditvi je jugoslovanska trgovinska mornarica razpolagala komaj s 165.000 brutore-gistrskimi tonami ladjevja, do leta 1951 jih bo imela 600.000. Tonažo ladij male obalne plovbe pa bodo dvignili od 64 na 80 tisoč torr. Pri vseh novih ladjah bodo povečali brzino. Skupna moč strojev se bo dvignila od predvojnih 220 na 400 tisoč konjskih sil.
Zato bodo po večini zastarele ladje nadomestili z novimi, zgrajenimi po načelih sodobnega ladje-delstva. Zgradili bodo tud j celo vrsto pomožnih enot, trajektne ladje, ladje za preskrbo obale jn otokov z vodo, vlačilce, pilotažne in pristaniške ladje, reševalne in druge plovne objekte. S tako sodobno trgovinsko mornarico bodo lahko v letu 1951 prevozili 6.2 milijona ton blaga in 3.800.000 potnikov.
Obalne naprave
Veliko skrb bodo posvetili tudi obnovi in opremi luk. Zgradili bodo tovarno za žerjave in prevozne naprave. Reško-sušaška luka bo do leta 1951. docela ibnovljena. Poleg tega bodo zgradili v jugoslovanskih lukah še 1.8 km nove operativne obale, tako da je bodo v Jugoslaviji skupno skoraj 14 km. Obnovili bodo vse naprave za varnost plovbe, posebno svetilnike, in zgradili posebno delavnico za vzdrževanje In popravljanje svetilni-ških naprav. Z razvojem težke železarske in strojne industrije bo ustvarjena tudi realna osnova za razvoj jugoslovanskega ladjedelništva.
Poleg vsega pa bodo v okviru petletke poskrbeli tudi za vzgojo srednjih in višjih pomorskih strokovnih kadrov. Zgradili bodo tri nove šole z internati.
Od vsepovsod
VODOVODOV je ime!;; vsa Hr-vatska pred vojno celih 830 km. Bilo je jasno, da so vstavili v njeno petletno gradnjo večjih vodovodnih omrežij. Do leta 1951. nameravajo zares zgraditi nad 1200 km vodovodnega omrežja za oskrbo okrog 600.000 ljudi z voda V Dalmatinskem Zagorju ž*> gradijo vodovod Šibenik - Drniš — Perkovič — Slivno, ki bo dolg okrog j 25 km in bo iz njega črpalo vodo vse prebivalstvo doslej brezvr.do-vodnega Zagorja.
VELIKI MOST CEZ DONAVO med Bogojevim in Erdutom je bil pred dnevi obnovljen. Most je dolg 620 m. Zanj so pripravili 2200 ton nove železne konstrukcije iz delov dveh starih, podrtih mostov. Dogradili so tudi nasipe na obeh krajih mostu, pri čemer so sodelovale množice prostovoljcev iz okolice.
Nekatere pomanjkljivosti
pri oddaji letošniega sadia
Kakor se je vedno dogajalo pri nas, ko je prijel tas oddaje sadja, tako so se pri tem tudi letos pokazale nekatere nepravilnosti. Nekateri sadjarji, če jih smemo tako imenovati, so že poskusili oddati zadrugam sadje, ki ni bilo ne ustrezajoče kakovosti in tudi ne dovolj zrelo.
Vse je šlo denar
Večina kmetov je pravilno pojmovala pomen kmetijskih zadrug v tem letu, ko je sadni pridelek izredno visok- bilo pa je kakor vedno tudi nekaj malodušnežev, ki so dvomili o zmotnosti domačih, Sele nekaj mesecev samostojnih zadrug, da bi odkupile tako velike množine pridelka. Vendar so se tudi tu razni razdirači kmalu prepričali, da so jim ravno te zadruge prekoristne. Najbolj jih je prepričalo dejstvo, da so zadruge že takoj od začetka začele odkupovati tudi odpadlo sadje, k; ga zaradi nezrelosti nikoli ni bilo mogoče prodati. Takega sadja, posebno jabolk, je bilo precej z ozirom na to. da so bila drevesa dobesedno
preobložena s plodovi, tako da v marsikaterem kraju niti stari ljudje ne pomnijo tako dobre sadne letine. Drevje je treba neprestano podpirati, drugače bi se premnogo vej polomilo. Zaradi preobilice plodov in premalo gnojene zemlje drevje ni moglo vsega vzdržati in je začelo sadje odpadati Naši ljudje pravijo temu. da se sadje »čisti". Cena odpadkov je bila precej ugodna, tako da je prišel marsikateri kmet do sorazmerno velikih izkupičkov, kate-terih se v prejšnjih časih ni mogel nadejati, ker so sadje odkupovali vedno le, ko je bilo popolnoma zrelo, medtem ko so letos oddali tudi najmanjše plodove in Se celo nezrele. Po določenem terminu se je cena odpadlemu sadju dvignila in ga sedaj še vedno oddajajo za industrijo, medtem ko odpadkov izpod 3 cm premera ne kupujejo več. Saj takega sadja skoraj ni več, ker so se, posebno jabolka, že precej odebelila.
Trganemu, zrelemu sadju sta bili določeni dve ceni. višja cena za ja-
bolka in hruške I. vrste, nekolika nižja za isto sadje II. vrste. In ravno pri oddaji tega sadja se je pokazalo nepravilno ravnanje nekaterih, sicer redkih kmetov, ker niso pripeljali v zbiralno bazo že doma odbranega sadia. Od prevzemnika pa so. zahtevali, naj jim neodbrano sadje plača po najvišji ceni z utemeljitvijo, da je vmes zelo mnogo takega sadja, kj bi ga lahko ocenili za prvovrstno
Ljudem so bile že prej na raznih sestankih prikazane nepravilnosti takega ravnanja glede na to, da bo sadje za izvoz in ni mogoče, da bi se izvažalo nesortirano. pa da bi imele zadruge zgubo, če bi plačevale manjvredno sadje po isti ceni kakor polnovredno. Večina ljudi je to uvidelo in odobravalo, saj je vsem znano, da mešanega sadja ni mogoče prodati po isti ceni kakor sortirano. Vsaka branjevka je takoj opazila, če je kdo pripeljal sadje mešane kakovosti, in je takoj odbila pri ceni ter ga plačala kot drugovrstno. Seveda tudi zadruge niso mogle drugače ravnati, kakor da plačajo tako
sadje kof drugovrstno, ali pa so omogočile kmetu, da je sadje v zbiralnici prebral in so mu ga potem plačale, kolikor je bilo vredno.
Toda prvo je poštenje
Druga nepravilnost se je pokazala v tem, da so nekateri začeli obirati še nezrelo sadje, tudi boljših vrst. ki ga zadruge spet niso mogle sprejeti kot namizno, ampak so ga klasificirale kot industrijsko. Vsak sadjar dobro ve .da nezreli sadeži radi kmalu gnijejo, ker zaradi nezrelosti niso trpežni. Ravno pri tem se je pokazal špekulativni duh nekaterih, ki so mislili: Najbolje je, da sadje, čeprav nezrelo, takoj oberemo, saj bo toliko težje in nam ga bo Slo manj v kvar. Niso pa pomislili na to, da trpj tudi sadno drevo, ker se nezrelo sadje da le težko odtrgati od drevesa jn se skoraj z vsakim plodom odtrga tudi rodni les. kar je zelo škodljivo, ker s tem plodovitost za bodoče zmanjšamo. Seveda je bil vzrok obiranja nezre-
lega sadja tudi v tem. da imajo nekateri sadjarji svoje sadonosnike daleč od doma- pa so se bali, da jim ga bodo drugi potrgali. Zato so ga raje sami prej obrali. Toda zadruge so prav ravnale, ko so tako sadje klasificirale za industrijsko in ga temu primerno tudi plačale.
Se nekaj: Pri nas je zelo veliko sadnih sort in se je v marsikaterem zaboju pojavilo razen jabolk poletnih sort tudi nekaj pozno jesenskih in zimskih. Tudi tu se je pokazala brezvestnost nekaterih špekulantov, kj so hoteli že sedal oddati sadje, ki ne spada že ta čas na trg. Tudi v tem primeru je bilo ravnanje zadrug pravilno, ko so odklonile blago.
Letos se ni treba bati, da bi celotnega razpoložljivega sadja ne mogli oddati. Vse bomo prodali. Cene za poletno sadje so precej dobre. Jesenski pridelek bo imel gotovo drugo ceno, zimsko sadje pa bo zaradi svoje trpežnosti doseglo prav visoko, ceno. Letos ne opažamo, da bi poletna jabolka porabili ra mošt, kakor je bilo to druga leta. Vse, kar je bilo odpadlega sadja, je prevzela industrija, še celo lesnik smo se iznebil! in jih prodali. Torej ni šlo nič v izgubo. Ravno tako bo v bodoče. Le zaupati je treba in nekoliko potrpeti ter po svojih možnostih pomagati našim zadrugam, kakor koli in kjer koli je mogoče.
Dr. Danilo KuStrin
FizkulM dogodki
V	NOGOMETU >e je v poslednjih dneh priče1'- novo kolo jugo. slovanskega pr t /a, v katerem sodeluje tudi n ^aška enajsterica Lj. Ponziane. V prvi tekmi proti sarajevskemu Torpedu je dosegla napdločen rezultat 1:1 (1:0), v drugi je za las pod'egla subotiškemu Spartaku z rezultatom 0:1. Presenetila pa sta nadalje Metalec, ki je dosegel izenačen rezultat proti Partizanu (0:0) in skopljan-ski Vardar, ki je premagal zagrebški Dinamo (3:2). S slednjim so na zagrebškem igrišču v nedeljo pomerijo tudi tržaški nogometaši.
Tržaško pokrajinsko prvenstvo 1940-47 so si priborili raški rudarji v kvalifikacijski tekmi z enajsterico Gasilni'a z rezultatom 4:2 (1:0).
V	borbi za Vatovčev pokal je v nedeljo Col premagal Strojno tovarno (1:0), Bojanci pa so dosegli izenačen rezultat v borbi proti Magdaleni (0:0).
V	ostalem je be'ežil nogomet tržaških naprednih društev v zad. nji sezoni lep uspeh: 71 enajsteric s 1543 igra’ci ie odigralo v o. kviru ZDTV kar 760 tekem.
V	LAHKI ATLETIKI sta bila v jugoslovanskem državnem prvenstvu dosežena 2 nova rekorda. Caladijeva (Spartak) je pretekla 800 m v času 2:27-3, Sabolovič (Partizan) pa 400 m v času 48,7.
Na Proseku so se v nedeljo zvrstili na prvih mestih v teku Fonda (Sv. Marko) 100 m v času 11.9. 200 m v času 24.5, 400 m v času 53.5, 800 m Sedmak (Vesna) 2:3.2, 3000 m Faidutti (Pristaniški), 4100 m Vesna (trojica Sedmakov) in
Socialno zavarovanje
delavcev in nameščencev v coni B
Kot je samo socialno za varov:, nje. z zakoni urejeno po posameznih panogah, tako je tudi njegovo izvajanje v večini držav poverjeno posebnim zavodom (n. pr Bolniški blagajni za primer bolezni, Zavodu za nezgodno zavarovanje itd).
V Italiji je socialno zavarovanje urejeno z .več posebnimi zakoni za vsako panogo posebej. Izvajajo . g^, posebni poldržavni . zavodi, ki imajo glavni sedež v Rimu, v pokrajinskih glavnih mestih pa podružnice. Take imajo:
Istituto hazionale per Tassisten-ža di malattia ai lavoratbri. (Državni zavod za delavsko bolniško zavarovanje), ki Je bil ustanovljen z zakonom z dno XI. jan. 1943: Istituto nazionalc per Rassicura-zione contro gli irifortuhi stil ia-
voro — INAIL (Državni zavod za zavarovanje proti nezgodam pri delu)*;
Istituto nazionalc della previden-za sociale — INPS (Državni zavod za socialno skrbstvo, ki izvaja ostale panoge socialnega zavarovanja (starostno In onemoglostno zavarovanje, zavarovanje zoper neprostovoljno brezposelnost, zoper tuberkulozo, za otroške in družinske doklade).
V Jugoslaviji Je bilo prej vse socialno zavarovanje urejeno z enotnim zakonom o zavarovanju delavcev, ki, so ga uveljavili 1. jul.1922. Vse . panoge socialnega zavarova-vanja je izvajal Osrednji zavod za zavarovanje delavcev s sedežem v Z:\greliu. V glavnih mestih banovin so bili okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Poleg tega zavo-
da pa so delovali že drugi zavodi za posamezne panoge nameščencev. Tudi v novi Jugoslaviji je socialno zavarovanje enotno urejeno in sicer je I. jan. 1947 stopil v veljavo zakon o enotnem, za vse enakem socialnem zavarovanju, ki pomeni v primeru s prejšnjim iz leta 1922. velik napredek, saj se v njem odražajo vse socialne pridobitve delovnega ljudstva, ki si jih Je priborilo v narodnoosvobodilni borbi. Zavarovanje izvaja državni zavod za socialno zavarovanje, ki ima sedaj svoj sedež v Beogradu. V večjih krajih so. podružnice zavoda-Oglejmo si, kako je urejeno in kako se izvaja socialno zavarovanje na Tržaškem ozemlju. V onem delu oone A, ki bo pripadal Tržaškemu, ozemlju, je ostala v veljavi še vedno vsa prejšnja italijanska zakotiodaja o socialnem zavarovanju. ZVU ni izdala nikakih odredb b tej stvari. Vemo torej, da je vsaka panoga za varavim ja urejena s posebnim zakonom. Za-
Naš zadružni tečai
Kdor se ranima za zadružništvo ali je član kake zadruge, bi moral poznati vsaj osnovne pojme iz zadružništva. Moral bi vsaj bežno poznati zgodovino ali prve začetke zadružništva in njegov razvoj vse do današnjih dni. Kot praktičen zadružnik bi moral tudi vedeti, kako zadrugo ustanovimo in kako io upravhamo.
Namen tega našega tečaja je. da podamo našim čifateljem nekaj misli o zadružništvu, obeležiti njegove začetke in razvoj, opisati praktično zadružništvo, da bi na ta način dali našim čitateliem priliko spoznati organizacij in upravo zadrug. Kajti ni dovolj biti Član zadruge, ni dovolj samo čakati in pasivno uživati koristi zadružnega delovanja, potrebno je predvsem poznati fežave in načine uprave in hkrati zadrugo podpreti v njenih stremljenjih. Le če bodo člani poznali zadrugo v njeni zamisli, če bodo poznali njen ustroj in delovanje, se bodo lahko zanio pravilno in koristno zanimali in bo zadruga tudi uspešno poslovala.
Nekaj podatkov iz zgodovine
Upamo, da bomo na ta način koristili razvoju in pravemu pojmovanju zadružništva pri nas, v katerem bo imelo predvsem naše delovno ljudstvo nasproti kapitalističnim parazitom svojo korist in oporo.
Trdijo, da je zadružništvo toliko staro kolikor človeštvo. Sledeč pri-rodnemu razvoju stvari, posebno če se poglobimo v naravo in opazujemo življenje in delo raznih živali, ki živijo v velikih skupinah, in če postavimo, da je med vsemi bitji naj-razumnejši človek, ki je prvi uvidel potrebo medsebojne pomoči, bomo morali ugotoviti, da jma zadružništvo daljne korenine v zgodovini človeštva.
Vsekakor je zadružništvo jako staro. Profesor H. Mueller je odkril zadružništvo v starem Babilonu 3000 !er pred sedanjim štetjem. Zadruge ali združbe so jmele različen značaj ali obliko, v kakršnem času in okoliščinah so pač nastale, a njih namen je bil večino isti, t. j. vzajemna pomoč šibkejših v borb; proti izkoriščevalcem. Ni tu važno, kako so se imenovale in kakšno obliko so imele, važen je namen.
Najstarejša oblika zadrug je krvna zadruga, ki se je ohranila posebno pri Slovanih — Jugoslovanih — do današnjega dne. To so bile proizvajalne ali kmečke obdelovalne radru-ge v pravem pomenu besede in obenem tudi potrošne zadruge.
Sv. Marko v času 49.9; v ženskih disciplinah pa na 100 m. Tomasel-lova (Pristaniški) 14.5 in na 200 m Pottimijeva (Sv. Vid) v času 34 sekund.
NA KOLESIH si je med 40 tekmeci na Proseku pridobil prvo mesto Zvonimir Kalin z Opčin s časom 1:11 na razdalji 42 km, drugo mesto njegov sovaščan Verni, tretje Ponton iz Trsta.
vodi socialnega zavarovanja so sledeči:
1.	Oassa provincialo di malallla (Pokrajinska bolniška blagajna) za bolezensko zavarovanje. Ta zavod je avtonomen in ni podrejen državnemu zavodu za delavsko bolniško zavarovanje v Rimu, ker pred padcem fašizma tržaška Bolniška blagajna še ni bila vključena v njegovo območje. Ohranila je avtonomijo, ki jo je imela že prej pod Avstrijo in tudi pozneje pod Italijo.
2.	INAIL - Zavod za zavarovanje proti nezgodam pri delu.
3.	INPS Zavod za socialno skrbstvo.
Omenjeni zavodi izvajajo socialno zavarovanje posredno tudi za vso kategorije pomorščakov, ki so za primer bolezni in nezgode zavarovani pri Cassa Marittima A-driatica (Jadranski pomorski blagajni). Za ostale panoge socialnega zavarovanja ... (starost, onemoglost, smrt, brezposelnost itd) sp pa tudi pomorščaki neposredno zavaro-
Začetki proizvajalnih zadrug segajo daleč nazaj v stari in srednji vek.
Razvoj trgovskega in z njim kapi' talističnega sistema, ki je prišel predvsem do izraza v kapitalistični industrializaciji produkcije, je uničil pri rodno gospodarstvo ter pripravil plodna tla za razne izkoriščevalce delovnega, siromašnega in neuke# ljudstva. Novi način izkoriščanja ie pripomogel da so nastale tudi druge nove oblike, ki so ustrezale nov;m potrebam.
Začetek 19. stoletja, ki je z uved' bo strcev v industriji dal nov pole* kapitalizmu in zanesel med delovno liudstvo zmedo in siromaštvo, ie b'1 rudi zače'ek novega zadružništva na teirtbu novih pogojev, ki Jih I* zahtevala oraania doba
Zadruge utopistov in filantropov
Predhodniki sodobnega zadružni Stva so bilj filantropi, ljudje, ki s° hoteli s prostovoljnimi prispevki’ lastnimi rii nabranimi pri raznih bo gafaših ptrragat1 delavstvu z razri mi ooskusi skupnega življenja jn la. V AnpMji ie bil to Robert 0*«“ (1771-1858). v Franciii Ch. F011 rier (1772	1837). Teoretiki in
pagatorjj zadružne misli v tedari dobi so bili Se dr. William Angliji, P>'ip Buchez (1796-18 v Franc'ji ir, Viktor Aime (1800—1889) v Nemčiji. Ti so 5*?',
li ideje kolonizacijskih, proizvajam1 in potrošnik zadrug. Hermann Schu ze-Dfchristh (1808 -1883) in Fnd' rik Viljem Raiffeisen (1818—18 sta ustanovitelja kreditnega za“f. ni?tva, prvi mestnega za obrtn1 ^ drugi kmetRskega. Nadaljnji teot ki zadružništva so bili Eduard 'a.. sitard Ntnl (1810-1892), Jurij koh HoHooke (1817—1900),	,
seppre Mazzini (1805—1872). F ^ Luzzatti in naibolj znani Charles . de, kj je napisal največ strokov razprav o zadružništvu.
Zadruga tkalcev v Rochdalu
hO*
Vsi ti ljudje so bili po večini ^ gati in so se bavili z zadnižnNv bolj jz znanstvenih, dobrodelni11^ čisto strankarskih namenov, vseh pa je prevladalo neko kr? sko usmilienje do siromašnih
občutili tako kot io čuti onL i'1
koriščanih. Potrebe po zadrug* 11
resnično potrebuje. Zato so ni poskusi večinoma propadli. ^ Prave temelje resnične zadrog^ položili šele leta 1844. v Ror p« ljudje, ki so sami čutili potreb ^ ujej jn ki so ji zaradi tega ^ obliko, kakor je ustrezala Potl $ članstva. To je bila konsun«1? ,|
druga tkalcev, ki so po
ne<
stavki padli v veliko bedo >n e^st’ združili z namenom, da si z bujno pomočjo zboljšajo svoj ™
?4lj.	,t*)
(Nadaljevanje prihod'1-' .
vani pri Zavodu za sociftb10 stvo. .	J'
Na področju cone B, ki ^ t*( padlo Tržaškemu ozemlju, 90 ^ vrste socialnega zavarovanja p-jene z enotno uredbo	ift
štva PNOO-ja v Ajdovščini * P1 0. avg. 1945. Z isto uredbo ‘ ustanovljen Pokrajinski	r
socialno zavarovanje v RoI> javna ustanova po načelih pravo, ki izvaja vse panoge ^ nega zavarovanja.
V socialnem splošnem veljata
f4
ko glede zakonodaje o 'J' ji5‘
zavaroval t»;
torej 5,
kakor glede organizacije	1
ma: enotni sistem, k Jer panogo socialnega zaV enotni zakon in kjer vse zavarovanje Izvaja en S9111. valni Zavod, (er' razcepiJe1',^-:^, kjer je vsaka panoga za^o>11J urejena s posebnim žaK , tv : vsako panogo zavarova izvaja poseben zavod
(Konec Pri'1