Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 11 8 REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ REGIONALIZATION OF SLOVENIA AS AN INSTRUMENT FOR RAISING COMPETITIVENESS OF THE ECONOMY AND LONG-TERM SUSTAINABLE DEVELOPMENT OF SLOVENIA prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž. grad. matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, in Inženirska akademija Slovenije, Tomšičeva ulica 4, 1000 Ljubljana Strokovni članek UDK 504:71 1.1(497.4) Povzetek l Samostojna Slovenija stoji pred množico izzivov, povezanih z njenim vzdržnim razvojem in prilagajanjem na moderne spremembe zaradi globalizacije, na podnebne spremembe in podnebno krizo, kar zahteva premislek o vzdržnem razvoju v skladu z razpoložljivimi naravnimi viri, predvsem vodo, hrano in energijo. Zahteve vzdržnega razvoja in sozvočja z naravnimi viri dajejo gradbenemu inženirju enkratno mesto pri ustvarjanju grajenega okolja, saj je edini strokovni poklic, ki razume in upošteva celotni cikel gradnje, od prve skice v glavi do umestitve v prostor, projektiranja, gradnje, vzdrževanja objekta in njegove razgradnje ali odstranitve iz okolja, vse v smislu krožne- ga gospodarstva, zmanjševanja ogljičnega odtisa in uporabe obnovljivih virov energi- je. Mednarodne obveznosti Slovenijo kot državo in članico Evropske unije zavezujejo k hitremu ukrepanju in prilagajanju spremembam, če želi ne le ohraniti, temveč povečati kakovost življenja v Sloveniji. Regionalizacija Slovenije naj ne bo le izpolnitev ustavne ob- veznosti, temveč premišljen korak, ki bo pomagal Sloveniji kot državi in družbi storiti korak naprej v smeri vzdržnega razvoja, ki bo ob dvigu konkurenčnosti gospodarstva omogočil v pogojih vse večje globalizacije tudi višjo kakovost življenja in odgovorno sodelovanje pri reševanju globalnih problemov z aktivnimi rešitvami na lokalni ravni. To daje misliti, da so pomembnejše od oblike regionalizacije Slovenije njena vsebina in nove možnosti, ki naj jih regionalizacija odpre in zagotavlja za prihodnji vzdržni razvoj Slovenije. V razpravo o regionalizaciji Slovenije in vplivih na konkurenčnost gospodarskega okolja kot tudi na dol- goročni vzdržni razvoj Slovenije se mora vključiti tudi gradbena stroka, ki je pomemben gospodarski generator razvoja in pomemben porabnik surovin in energije. Ključne besede: kakovost življenja, konkurenčnost, regionalizacija, Slovenija, vzdržni razvoj Summary l Independent Slovenia faces many challenges related to its sustainable development and adaptation to modern changes due to globalization, climate change and the climate crisis, which requires consideration of sustainable development in ac- cordance with available natural resources, especially water, food and energy. The re- prof. dr. Matjaž Mikoš•REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 11 9 REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ•prof. dr. Matjaž Mikoš 1•UVOD 2•METODE IN PODATKI V slovenski ustavi je zapisano v 143. čle- nu določilo o pokrajinah (v obliki, kot jo je določil leta 2006 sprejeti Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave RS), da gre za samoupravno lokalno skup- nost, ki opravlja zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega po- mena. Pokrajine se skladno z ustavo ustanovi- jo s sprejemom zakona v državnem zboru, ki določi tudi njihovo območje, sedež in ime, pri čemer se zahteva dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev, pri postopku za sprejem zakona pa mora biti zagotovljeno sodelovan- je občin. Ustava tudi določa, da država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, a mora pokrajinam za to zagotoviti potrebna sredstva. Podrobneje je položaj pokrajin sicer določil tudi že leta 1993 sprejeti zakon o lokalni samoupravi, a se njegove določbe, da V preteklosti smo problematiko varstva pred naravnimi nevarnostmi in škodljivim delovan- jem voda ali, drugače zapisano, področje upravljanja tveganj ob različnih ujmah v Sloveniji povezovali tudi z izzivi urejeno- quirements of sustainable development and harmony with natural resources give civil engineers a unique place in creating built environment, as they are the only professionals who understand and respect the entire construction cycle from the first mental sketch to its placement in space, the construction itself, the maintenance of the facility and its decommissioning, or removal from the environment, all in terms of circular economy, carbon footprint reduction and the use of renewable energy. International commitments oblige Slovenia as a country and a Member State of the European Union to act swiftly and adapt to changes in order not only to preserve but to improve the quality of life in Slo- venia. The regionalization of Slovenia should not only be the fulfilment of a constitutional obligation, but a deliberate step that will help Slovenia as a country and society to take a step towards sustainable development, which, in the context of raising competitiveness of the economy, will enable, in the conditions of increasing globalization, a higher quality of life and responsible cooperation to solve global problems with active solutions at the local level. This suggests that its content and the new possibilities that regionalization should open and provide for the future sustainable development of Slovenia are more important than the form of regionalization of Slovenia. The debate on regionalization of Slovenia and its effects on the competitiveness of the economic environment as well as on the long-term sustainable development of Slovenia must also include the construction sector, which is an important economic generator of development and a major consumer of raw materials and energy. Key words: quality of life, competitiveness, regionalization, Slovenia, sustainable development so pokrajine oblika povezovanja občin, niso nikoli izvedle. Leta 2019 smo tako daleč, da se je ob sodelovanju občin in delovne skupine Državnega sveta Republike Slovenije (www. pokrajine.si) (ponovno) pristopilo k oblikovan- ju pokrajin v Republiki Sloveniji, in sicer s pripravo koncepta in zakonodajnih podlag za vzpostavitev prihodnje pokrajinske ureditve v Republiki Sloveniji. Na mizi imamo junijski in avgustovski osnutek Zakona o pokrajinah ([ZPok, 2019a], [ZPok, 2019b]) kot tudi os- nutek Zakona o ustanovitvi pokrajin [ZUPok, 2019], drugi dokument kot delovno gradivo tudi v različici iz 29. septembra 2019. Za razpravo o kakovosti letošnjega predloga za ustanovitev pokrajin sta pomembna člen 10. (naloge regionalnega pomena) in člen 1 1. (prenesene državne naloge) v avgustovskem osnutku Zakona o pokrajinah ([ZPok, 2019b], str. 14–16). Odgovoriti pa bi si tudi morali na vprašanje, ali je dejstvo, da Slovenija nima pokrajin, morebiti eden glavnih krivcev za izgubljene razvojne priložnosti v preteklih letih in globok razvojni zaostanek zaradi krize po letu 2009. V prispevku ne bomo gledali nazaj, ampak bomo povzeli položaj Republike Slovenije na področju globalne inovativnosti, globalne gospodarske konkurenčnosti, odprtosti poslovnega okolja in odpornosti gospodar- skega okolja ter stanja na področju priza- devanj za vzdržni razvoj, ki izvirajo iz strateških dolgoročnih usmeritev slovenske družbe in sprejetih mednarodnih obveznosti. Navede- na problematika je zelo zanimiva tudi za gradbeni sektor, ki je pomembna gospodar- ska dejavnost. Razmišljanje v gradbeništvu v 21. stoletju zahteva miselne premike (da ne rečem preskoke), več kolektivnega znanja in medsebojnega tesnega sodelovanja, zato vas v tem smislu vabim, da berete prispevek naprej. sti slovenske države, vlogo posameznika, občine in države ter nujnostjo/možnostjo, ki bi jo odprla ustanovitev pokrajin v Sloveniji. Tako smo že obravnavali možnosti regio- nalizacije Slovenije v luči upravljanja voda, upravne delitve Agencije Republike Slovenije za okolje in njenih izpostav (danes Direkci- je za vode Republike Slovenije) ter delitve Republike Slovenije na vodna območja in pripravo strateških vodarskih dokumen- tov, kot so načrti upravljanja voda ([Mikoš, 2010a], [Mikoš, 2017b]), kot tudi, kako naj vidike integriranega varstva pred naravni- mi nevarnostmi upoštevamo pri načrtovan- Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 12 0 ju razvoja slovenskega podeželja [Mikoš, 2010b]. Pomemben element pri načrtovanju vzdržnega razvoja Slovenije je zmanjševanje tveganja ob naravnih in drugih nesrečah. Posebej lahko izpostavimo na lokalni ravni zaznano poplavno tveganje, ki se povečuje zaradi podnebnih sprememb [Šraj, 2017] – zato je nujna krepitev odpornosti sloven- ske družbe na naravne in druge nevarnosti ([Mikoš, 2017a], [Mikoš, 2018a]), kjer je navedena krepitev odpornosti družbe pove- zana s prehodom Slovenije v nizkoogljično družbo [Mikoš, 2017a] in večanjem globalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva [Mikoš, 2018b]. V nadaljevanju ne bomo ponavljali vsega že zapisanega v zgoraj navedenih prispev- kih, temveč povabili vse k njihovemu bran- ju, tukaj pa nadaljevali in prikazali neka- tere najnovejše javno dostopne podatke o globalni inovativnosti in globalni gospodarski konkurenčnosti, odprtosti poslovnega okolja ter globalni odpornosti gospodarskega okolja v Sloveniji ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja – v čim večji možni meri primerjalno z izbranimi državami, predvsem sosedami Republike Slovenije, saj bi morali pri izbiri števila pokrajin v Sloveniji in njihovih nalogah izkoristiti primerjalne prednosti Slovenije pred sosednjimi državami in obenem zagotoviti odpravo nevralgičnih točk, ki dušijo vzdržni razvoj Slovenije ob doseganju inovativnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarskega in razvojnoraziskovalnega prostora ter pove- čevanju kakovosti življenja v Sloveniji. 2.1 Globalna inovativnost Slovenije Letošnje poročilo o globalnem indeksu inova- tivnosti za leto 2019 [GII, 2019] za približno 130 držav podaja učinkovitost njihove ino- vativnosti, in sicer na podlagi 80 kazalnikov s področja inovativnosti, poslovnega okolja, izobraževanja, infrastrukture in prefinjenosti poslovanja. Slovenija se leta 2019 uvršča na 31. mesto (preglednica 1) in je na robu držav inovatork – negativno na njeno uvrstitev deluje predvsem zapletenost trga (87. mesto, naj- slabše med 10 primerjanimi državami), delno še slabši rezultati znanja in tehnološki rezultati (40. mesto) in infrastruktura (37. mesto). Med podrobnejšimi elementi inovacijskega sistema so problematični deli zapletenosti trga: investi- ranje (92. mesto) in kreditiranje (81. mesto) ter tudi del poslovne prefinjenosti: inovacijske povezave (56. mesto) – predvsem kazalnika število skupnih podjetij in strateških povezav (66. mesto) in stanje pri oblikovanju gosp- odarskih gruč v gospodarstvu (57. mesto). Na ravni posameznih kazalnikov (skupaj jih je 80) je Slovenija najvišje uvrščena pri številu znanstvenih in strokovnih objav (2. mesto), v deležu poslovnega sektorja pri financiranju raziskav in razvoja (6. mesto), številu posnetih filmov na število prebivalcev v starosti 15–69 let (8. mesto), lahkotnosti reševanja insol- ventnosti (9. mesto), rezultati PISA-testiranja v branju, matematiki in znanosti (9. mesto), število blagovnih znamk (9. mesto), delež polno zaposlenih raziskovalcev v poslovnih podjetjih na 1000 prebivalcev (10. mesto), število patentov (1 1. mesto), število podeljenih certifikatov kakovosti ISO 9001 (1 1. mesto), število uredniških posegov v Wikipedijo (12. mesto). 2.2 Globalna gospodarska konkurenčnost Slovenije Svetovni gospodarski forum (www.weforum. org) v poročilu o globalni konkurenčnosti držav sveta v obdobju 2017–2018 [Schwab, 2017], objavljenem 26. septembra 2017, pred- stavlja niz izbranih kazalnikov konkurenčnosti v treh glavnih kategorijah (osnovne zahteve, pospeševalci uspešnosti, inovacijski in zahtevnostni faktorji) z 12 področnimi stebri državne politike v izbranih 137 gospodarst- vih. Poročilo ocenjuje svetovna gospodarstva skozi optiko nacionalne konkurenčnosti na svetovnem trgu, ki jo definira kot niz institucij, politik in izbranih faktorjev, ki določijo raven produktivnosti. Slovenija se v tem poročilu za leti 2017–2018 uvršča na 48. mesto ([Schwab, 2017], str.: 266–267). Med 12 stebri indeksa globalne konkurenčnosti smo najvišje uvrščeni po kazalniku zdravja in osnovnošolskega izobraževanja (14. mesto), sledi sekundarno in terciarno izobraževanje in usposabljanje (24. mesto). Področje in- frastrukture je ocenjeno z 39. mestom, kjer so skrb vzbujajoče ocene kakovosti cest (51. mesto), železniške infrastrukture (62. mesto) in infrastrukture za zračni transport (71. mesto). V svojem najnovejšem poročilu za leto 2018 [Schwab, 2018], objavljenem 17. oktobra 2018, Svetovni gospodarski forum v duhu četrte industrijske revolucije (4IR – Fourth Industrial Revolution) spreminja metodologijo izračuna indeksa globalne konkurenčnosti držav (naslednje poročilo za leto 2019 je izšlo oktobra 2019 in je zanimivo branje, ali je Slovenija v njem dosegla višjo raven konkurenčnosti glede na lastni hiter razvoj v zadnjem obdobju po izhodu iz gospodarske krize). Svetovni gospodarski forum je kot od- Področje inovativnosti Država – mesto Slovenija Avstrija Češka Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Poljska Slovaška republika Švica Globalni indeks inovativnosti 31 21 26 44 30 33 9 39 37 1 Institucije (politično okolje, pravno okolje, poslovno okolje) 20 17 29 45 34 41 16 37 38 12 Človeški viri in raziskovanje (izo- braževanje, terciarno izobraževanje, raziskave in razvoj) 27 8 34 50 31 41 3 40 58 7 Infrastruktura (IKT, splošna infra- struktura, ekološka trajnost) 37 17 32 46 22 40 13 38 36 3 Zapletenost trga (kreditiranje, in- vestiranje, trgovina in konkurenca) 87 44 46 71 50 76 20 65 67 7 Poslovna prefinjenost (razvojniki, in- ovacijske povezave, črpanje znanja) 27 18 25 49 29 33 12 38 46 2 Rezultati znanja in tehnološki rezul- tati (ustvarjanje znanja, vpliv znanja, širjenje znanja) 40 25 16 49 22 17 10 39 29 1 Ustvarjalni rezultati (neopredmete- na sredstva, ustvarjalne dobrine in storitve, spletna ustvarjalnost) 24 25 21 51 37 38 10 46 36 1 Preglednica 1• Lestvica globalne učinkovitosti inovativnosti za leto 2019 (povzeto po [GII, 2019]). prof. dr. Matjaž Mikoš•REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 121 govor na deseto obletnico izbruha zadnje svetovne gospodarske krize (l. 2008) vpeljal nov indeks globalne konkurenčnosti 4.0 (Global Competitiveness Index 4.0), posodobil 98 kazalnikov državne politike, grupirane v 12 stebrov na 4 področjih (spodbudno okolje, človeški kapital, trg, inovacijski ekosistem). V poročilu za leto 2018 se Slovenija uvršča na 35. mesto med 140 državami ([Schwab, 2018], str. 519–521) in po isti prenovljeni metodologiji na 35. mesto med 135 državami v letu 2017. Lahko ugotovimo, da je Sloveniji prenovljena metodologija določanja indeksa globalne konkurenčnosti prinesla skok z 48. mesta na 35. mesto v svetovnem merilu. Med 12. stebri indeksa globalne konkurenčnosti smo višje kot na 35. mesto uvrščeni po kazal- niku makroekonomske stabilnosti (macroeco- nomic stability – delimo 1. mesto skupaj še s 30 državami), poslovne dinamike (bussiness dynamisms – 24. mesto), trga proizvodov (product market – 27. mesto), inovativnih zmogljivosti (innovation capability – 28. mes- to), znanj in spretnosti (skills – 29. mesto) ter zdravja (health – delimo 34. mesto še s 3 državami). Na področju infrastrukture smo zasedli 35. mesto, kjer so skrb vzbujajoče ocene povezanosti letališč (101. mesto), zmog- ljivosti (učinkovitosti) železniških storitev (67. mesto) in zmogljivosti (učinkovitosti) storitev zračnega transporta (64. mesto), dviguje pa našo oceno 100% elektrificiranost (1. mesto delimo še s 65 državami), gostota cestnega omrežja (delimo 1 1. mesto s še 19 državami) in zanesljivost preskrbe s pitno vodo (18. mesto). Gotovo je pomembno ohraniti visoko oceno glede zanesljivosti oskrbe s pitno vodo (1 1. mesto in ocena 6,6 od 7) in izboljšati oceno za delež prebivalstva, ki nima oskrbe z varno pitno vodo (ocena v poročilu je 6,3 % in zato le 37. mesto) – kljub ustavni pravici do pitne vode (novi 70a. člen Ustave Republike Slovenije od leta 2016 – UZ70a), ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države, da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago ter da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skup- nosti neposredno in neprofitno. Prav ta zapis pravice do pitne vode v Ustavo RS je lahko poseben izziv za pokrajine, da prevzamejo to državno dolžnost na svoja ramena. Svoj pogled na svetovno konkurenčnost je za 63 držav izdelal tudi Inštitut za razvoj menedž- menta iz Švice [IMD, 2019], ki je uporabil več kot 340 kriterijev konkurenčnosti, izdelanih na osnovi dveh tretjin mednarodnih in na- cionalnih statističnih podatkov in ene tretjine iz podatkov anketiranja vodilnih menedžerjev v podjetjih. Konkurenčnost je merjena za 20 kazalnikov v štirih kategorijah (po 5 na vsako kategorijo): gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in razvitost infrastrukture. Slovenija je uvrščena na 37. mesto (dvig z 49. mesta leta 2015), primer- java z izbranimi državami pa je prikazana v preglednici 2. Med pozitivnimi dejavniki konkurenčnosti izstopa mednarodna trgovina (1 1. mesto), cene (12. mesto), izobraževanje (17. mesto) in družbeni okvir (21. mesto), med negativni- mi dejavniki pa fiskalna politika (56. mesto), mednarodne investicije (53. mesto) in trg dela (52. mesto). Izzivi leta 2019 za Slovenijo so nasled- nji: i) zmanjševanje administrativnih bremen in poenostavljanje administrativnih postop- kov; ii) zmanjševanje davčnih bremen za (izobraženo) delovno silo; iii) povezati izo- braževalni sistem s potrebami podjetij, promo- virati vseživljenjsko izobraževanje in strategije upravljanja človeških virov vseh starostnih obdobij; iv) digitalna preobrazba srednjih in majhnih podjetij (SME) in okrepitev inovativne zmogljivosti; v) krepitev fiskalne vzdržnosti. 2.3 Indeks odprtosti poslovnega okolja Slovenije Svetovna banka je pripravila poročilo o odprto- sti poslovnega okolja v 190 državah in mestih Področje Država – mesto Slovenija Avstrija Češka Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Poljska Slovaška republika Švica Skupna ocena konkurenčnosti 37 19 33 60 44 47 17 38 53 4 Domače gospodarstvo 46 19 29 57 38 23 9 26 39 6 Mednarodna trgovina 11 18 17 23 25 12 13 10 19 29 Mednarodne investicije 53 25 38 43 32 63 9 40 56 18 Zaposlenost 37 33 12 55 58 34 14 32 47 29 Cene 12 24 25 36 49 14 38 9 23 57 Javne finance 35 30 25 46 58 45 14 38 47 5 Fiskalna politika 56 61 47 55 57 46 59 49 50 8 Institucionalni okvir 43 17 31 55 44 39 16 41 54 1 Poslovna zakonodaja 35 21 42 60 43 37 20 39 59 12 Družbeni okvir 21 13 25 43 42 41 15 38 46 8 Produktivnost, učinkovitost 31 13 28 57 30 46 15 27 34 10 Trg dela 52 19 49 63 53 59 30 38 62 15 Finance 45 21 36 61 38 49 17 37 57 3 Menedžerske prakse 34 10 43 63 39 49 32 36 61 17 Odnosi in vrednosti 40 34 39 63 50 57 38 48 59 21 Osnovna infrastruktura 30 15 24 57 56 32 22 31 46 8 Tehnološka infrastruktura 31 26 30 57 40 41 23 39 42 8 Znanstvena infrastruktura 30 13 26 55 21 35 5 31 50 4 Zdravje in okolje 27 9 31 37 24 39 6 43 38 1 Izobraževanje 17 13 40 42 38 44 29 31 47 9 Preglednica 2• Uvrstitev Slovenije in izbranih evropskih držav na lestvici Inštituta za razvoj menedž- menta o svetovni konkurenčnosti za leto 2019 (povzeto po [IMD, 2019]). REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 12 2 sveta, in sicer s pomočjo 41 kazalnikov, združenih v 10 področij. Na lestvici za leto 2019 dosega Slovenija prvo mesto pri kazal- niku stroška za odpiranje podjetja, merjeno v % prihodka podjetja. Kot lahko vidimo iz preglednice 3, deluje v Sloveniji negativno na odprtost poslovnega okolja za majhne podjetnike predvsem prido- bivanje gradbenega dovoljenja, pridobivanje kredita in uveljavljanje pogodb. Pridobivanje gradbenega dovoljenja v dnevih je v Sloveniji 247,5 dneva ob 17 procedurah, v Nemčiji pa 126 dni ob 9 procedurah. Kako lahko pokrajine prispevajo k odprtosti in urejenosti poslovnega okolja in spodbudijo inovatorje za vlaganje v nove izdelke in storitve? Če si pogledamo še podroben ekonomski profil Slovenije [SB, 2018c], bi lahko prepoznali ele- mente, kjer Slovenija mora stopiti korak naprej, predvsem v primerjavi s sosednjimi deželami, da bi pritegnila tuje vlagatelje in spodbudila domača vlaganja. Vlaganja (finančna) so lahko s strani domačih ali tujih investitorjev. Ali je Slovenija zanimiva za tuje vlagatelje? 2.4 Globalni indeks odpornosti gospodarskega okolja v Sloveniji Podjetje FM Global (www.fmglobal.com) je ena največjih svetovnih agencij za zavarovan- je komercialne in industrijske lastnine. Letno objavlja globalni indeks odpornosti (Global Resilience Index; https://www.fmglobal.com/ research-and-resources/tools-and-resources/ resilienceindex), usmerjen v oceno odpornosti (resilience) gospodarskega okolja in določen na osnovi 12 gonilnih sil (preglednica 4) – za leto 2019 so zamenjali gonilno silo Kakovost lokalnih oskrbovalcev s Korporativnim uprav- ljanjem, ki naj bi bolje opisovalo primernost gospodarskega okolja za odpornost poslovan- ja z analizo uveljavljanja računskih izkazov in računovodskih standardov, uravnavanja konflikta interesov in analizo delničarskega upravljanja. Vrednosti indeksov, faktorjev in gonilnih sil so normalizirane na interval med 0 (najnižja odpornost) in 100 (najvišja odpor- nost). Področje graditve, kjer je pomembno umeščanje posegov v prostor, vstopa v indeks odpornosti s stopnjo urbanizacije (grajeno okolje) in kakovostjo varstva pred naravnimi nevarnostmi (potresi, poplave, veter, požari; preglednica 5) ter z oskrbovalno verigo s kakovostjo infrastrukture (promet, logistika). V letu 2019 je imela Slovenija globalni indeks odpornosti 60,6 in se je uvrstila na 42. mesto med 130 državami oziroma regijami. V pre- glednici 6 prikazujemo primerjavo Slovenije z izbranimi državami srednje Evrope. Ko si pogledamo skupne indekse odpornosti so- sednjih in/ali primerljivih držav v letu 2019, ne blestimo ravno v tej mednarodni primerjavi in imamo kar nekaj prostora za izboljšave. Lahko nas skrbi nizka uvrstitev na tej lestvici odpor- nosti, predvsem dejavnika kakovosti varstva z indeksom 27,9 in 90. mestom. V preglednici 7 prikazujemo, da smo v letih 2015 do 2019 svoje mesto le poslabšali, predvsem ob kon- stantno slabi oceni za veliko izpostavljenost naravnim nevarnostim (slaba preventiva ob načrtovanju in posegih v prostor, neprimerna raba tal) predvsem zaradi katastrofalno slabe kakovosti požarnega varstva (100. mesto v letu 2019). V Sloveniji lahko predvsem storimo več pri zmanjševanju izpostavljenosti gospodarskih (in drugih) aktivnosti naravnim nevarnostim (pre- ventivno varstvo in določitev vseh ogroženih območij v Sloveniji skladno z zakonom o vodah iz leta 2002, ne le poplavne nevarnosti) in na področju protipotresne prenove ogroženih področje Država – mesto Slovenija Avstrija Češka Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Poljska Slovaška republika Švica Skupna ocena odprtosti 40 26 35 58 51 53 24 33 42 38 Ustanovitev podjetja 38 11 8 11 5 12 3 67 82 11 4 121 127 77 Pridobivanje gradbenega dovoljenja 12 0 42 156 159 104 11 0 24 40 14 3 69 Pridobivanje električnega priključka 23 28 10 61 37 12 2 5 58 47 11 Registracija imetja 56 32 33 51 23 30 78 41 9 16 Pridobivanje kredita 11 2 85 44 85 11 2 32 44 32 44 73 Varstvo malih vlagateljev 30 33 72 38 72 11 0 72 57 95 11 0 Plačevanje davkov 41 40 45 89 11 8 86 43 69 48 20 Čezmejno trgovanje 1 1 1 1 1 1 40 1 1 39 Uveljavljanje pogodb 11 0 10 99 25 111 22 26 53 47 55 Razreševanje nesolventnosti 9 21 15 59 22 65 4 25 42 46 Preglednica 3• Uvrstitev Slovenije in izbranih evropskih držav na lestvici Svetovne banke o odprtosti poslovnega okolja za lokalna podjetja za leto 2019 (povzeto po ([SB, 2018a], [SB, 2018b]). I. Indeks 2019 FM globalni indeks odpornosti II. Dejavniki Gospodarstvo Kakovost varstva Oskrbovalna veriga III. Gonilne sile Produktivnost Izpostavljenost narav- nim nevarnostim Nadzor nad korupcijo Politična tveganja Kakovost varstva pred naravnimi nevarnostmi Kakovost infrastruk- ture Poraba nafte Kakovost požarnega varstva Korporativno uprav- ljanje Stopnja urbanizacije Prepletena kibernets- ka tveganja Vidnost oskrbovalne verige Preglednica 4• Struktura globalnega indeksa odpornosti za leto 2019 (povzeto po [FM Global, 2019], str. 3). Legenda: Obogateni podatki za 2019 Nove gonilne sile, dodane v 2019 prof. dr. Matjaž Mikoš•REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 12 3 objektov (vzporedno z energetsko prenovo) in požarnega varstva kot tudi pri višanju pro- duktivnosti, kjer smo prejeli oceno 28/100 in zasedli 39. mesto – produktivnost je bila merjena kot per capita kupna moč prebivalca (bruto domači proizvod, izražen s kupno moč- jo, deljen s skupnim številom prebivalstva). Bogatejša država lahko več vlaga v varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nujno je predvsem vlaganje v preventivno varstvo in izogibanje večjim tveganjem. 2.5 Agenda 2030 in cilji trajnostnega razvoja Vrh organizacije Združenih narodov je leta 2015 sprejel 17 splošnih ciljev trajnostnega razvoja (slika 1) v obliki Agende 2030 za trajnostni razvoj ([Agenda 2030, 2015a], [Agenda 2030, 2015b] – podrobnosti na: Gonilna sila Definicija Izpostavljenost naravnim nevarnostim Delež (odstotek) površine države, ki je namenjena gospodarskim aktivnostim in izpostavljena ekstremnemu delovanju vsaj ene naravne nevarnosti – vetra, poplave ali potresa (100-letne povratne dobe za veter in poplave ter 500-letne za potrese). Kakovost varstva pred naravnimi nevarnostmi Kakovost in izvajanje državne politike na področju gradbene zakonodaje glede načr- tovanja gradenj, odpornih proti naravnim nevarnostim (80 %), kombinirana z ravnjo dosežene varnosti obstoječe gradnje pred naravnimi tveganji na državni ravni (20 %). Kakovost požarnega varstva Kakovost in izvajanje državne politike na področju gradbene zakonodaje glede načrtovanja požarno varne gradnje (80 %), kombinirana z ravnjo dosežene varnosti ob- stoječe gradnje pred požarnimi tveganji na državni ravni (20 %). Prepletena kibernetska tveganja Ranljivost za kibernetske napade, kom- binirana z zmožnostjo države za okrevanje; prikazana z dostopom do interneta (odstotek ljudi v državi, ki imajo dostop do interneta) in civilnimi svoboščinami. Preglednica 5• Obrazložitev dejavnika kakovost varstva kot enega od treh dejavnikov, ki sestavljajo globalni indeks odpornosti (povzeto po [FM Global, 2019], str. 10–1 1). https://www.un.org/sustainabledevelop- ment/), ki sicer opredeljuje 169 konkretnih medsebojno povezanih in neločljivih ciljev trajnostnega razvoja, razdeljenih na 5 pod- ročij: ljudje – zemlja – blaginja – mir – part- nerstvo. Spomnimo, da je sedemnajst splošnih cil- jev trajnostnega razvoja, prikazanih na sliki 1, podrobneje definiranih, kot sledi [Agenda 2030, 2015b]: Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu. Cilj 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Cilj 3. Poskrbeti za zdravo življenje in spodbu- jati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih. Cilj 4. Vsem enakopravno zagotoviti ka- kovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. Cilj 5. Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic. Cilj 6. Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve, poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. Cilj 7. Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodo- bnih virov energije Cilj 8. Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produk- tivno zaposlenost ter dostojno delo za vse. Cilj 9. Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbu- jati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije. Ocena Država – mesto (ocena/100) Slovenija Avstrija Češka Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Poljska Slovaška republika Švica skupni indeks 42. (60,6) 8. (93,6) 20. (86,7) 37. (63,2) 31. (72,2) 35. (67,1) 4. (96,6) 24. (81,6) 29. (74,3) 3. (97,0) gospodarstvo 33. (60,4) 10. (72,4) 15. (70,2) 42. (55,6) 37. (59,1) 25. (62,0) 11 . (72,2) 19. (66,0) 9. (73,0) 3. (87,6) kakovost varstva 90. (27.9) 16. (83.2) 2. (98.8) 34. (62,6) 28. (69,9) 35. (61,8) 3. (96,4) 6. (94,4) 19. (79,0) 22. (77,5) oskrbovalna veriga 34. (67,4) 9. (88,7) 29. (71,2) 47. (58,6) 32. (67,8) 43. (61,3) 12 . (87,6) 33. (67,5) 49. (58,1) 13 . (87,3) Preglednica 6• Svetovna lestvici globalnega indeksa odpornosti gospodarstev (držav) za leto 2019 (povzeto po [FM Global, 2019], str. 15–18, in s spletne strani: https://www.fmglobal.com/research-and-resources/tools-and-resources/resilienceindex). REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 124 Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi. Cilj 1 1. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja. Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine proizvod- nje in porabe. Cilj 13. Sprejeti nujne ukrepe za boj proti pod- nebnim spremembam in njihovim posledicam. Cilj 14. Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj. Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosis- teme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti. Cilj 16. Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh. Cilj 17. Okrepiti načine in sredstva za izva- janje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 poziva države članice, naj v okviru meha- nizma za spremljanje in poročanje »začnejo izvajati redne in splošne preglede napredka na državni in notranji ravni, za katere dajo pobudo in jih vodijo same« ([Agenda 2030, 2015b], str. 33/35 – odstavek 79). Tako lahko na spletnih straneh Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko Ocena Slovenija – mesto in (ocena/100) 2 015 2 016 2 017 2 018 2 019 Kakovost varstva 83. (32,1) 81. (32,9) 81. (33,2) 80. (32,2) 90. (27,9) Izpostavljenost naravnim nevarnostim 7 7. (12,5) 7 7. (12,5) 7 7. (12,5) 7 7. (12,5) 7 7. (12,5) Kakovost varstva pred naravnimi nevarnostmi 41. (45,2) 42. (43,0) 42. (46,6) 42. (42,3) 52. (36,7) Kakovost požarnega varstva 72. (21.6) 71. (21.7) 71. (22,2) 72. (26.2) 100. (22,5) Prepletena kibernetska tveganja 50. (65,5) 38. (65,7) 36. (65,5) 38. (66,2) 43. (63,6) Preglednica 7• Slovenija na svetovni lestvici globalnega indeksa odpornosti gospodarstev (držav) v obdobju 2015–2019 (povzeto po spletni strani https://www.fmglobal.com/re- search-and-resources/tools-and-resources/resilienceindex). politiko [SVRK, 2019a] preberemo nacional- na poročila za leto 2017 [VNR, 2017] in 2018 [VNR, 2018] o izvajanju Agende 2030 v Sloveniji. Zadnje razpoložljive podatke o izpolnjevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja je decembra 2018 podal Statistični urad Repub- like Slovenije [SURS, 2018]. Pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev vzdržnega razvoja ima tudi lokalna samouprava [UCLG, 2019g]. Primerjava z drugimi državami je možna v letnih poročilih o doseganju ciljev trajnostne- ga razvoja Agende 2030 (SDG), ki jih izdaja združenje SDSN – Sustainable Development Solutions Network pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN) in fundacija Bertels- mann Stiftung ([Sachs, 2016], [Sachs, 2017], [Sachs, 2018], [Sachs, 2019]). Prikaz za zadnja 4 leta za Slovenijo in primerljive (tudi sosednje) države je v preglednici 8. Za spremljanje 169 specifičnih ciljev trajnost- nega razvoja je Statistična komisija Združenih narodov marca 2017 določila 232 kazalnikov. V študiji OECD za leto 2017 o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja je bilo obravna- vanih le 131 kazalnikov za doseganje 98 specifičnih ciljev – Slovenija ni predstavlje- na popolno, spremlja le 126 kazalnikov, ki pokrivajo uresničevanje 95 specifičnih ciljev. V Sloveniji ne spremljamo nekaterih dogo- vorjenih kazalnikov, predvsem na področju trajnostne proizvodnje (cilj 12), oceanov (cilj 14) in mest (cilj 1 1), kjer spremljamo manj kot 30 % mednarodno dogovorjenih kazalnikov ([OECD, 2017], str. 54). V študiji OECD [OECD, 2017] je Slovenija že dosegla 12 specifičnih ciljev od 95 obravnavanih ciljev – 126 raz- položljivih kazalnikov v Sloveniji je omogočilo obravnavo 95 ciljev od skupno specifičnih 169 ciljev. V primerjavi s povprečjem OECD držav Slovenija nadpovprečno izpolnjuje cilja 5 (enakost spolov) in 15 (biodiverziteta), pri veliko ciljih je blizu povprečja OECD držav, izjeme so cilj 2 (odprava lakote), cilj 3 (zdrav- je in dobro počutje), cilj 6 (čista voda in sanitarna ureditev) in cilj 17 (partnerstva za doseganje ciljev). Pri doseganju navedenih ciljev bi lahko imela regionalizacija Slovenije svojo vlogo, recimo pri organiziranju regio- nalne zdravstvene oskrbe (regionalne bol- nišnice) in regijskih centrov za socialno delo kot tudi regionalnih vodovodov za kakovostno in stalno preskrbo s pitno vodo tudi v pri- merih onesnaženj in dolgih sušnih obdobij ter ureditev regionalnega zbiranja in predelave odpadkov. Nove tehnologije sicer omogočajo tudi lokalne rešitve; recimo pametna omrežja, Slika 1• Sedemnajst ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj (povzeto po: https://www.stat.si/ Pages/cilji). prof. dr. Matjaž Mikoš•REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 12 5 Ocena Država – mesto (stopnja učinkovitosti v %) Slovenija Avstrija Češka Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Poljska Slovaška republika Švica 2 016 17/149 (76,6) 7/149 (79,1) 15/149 (76,7) 36/149 (70,7) 35/149 (70,9) 24/149 (73,4) 6/149 (80,5) 38/149 (69,8) 26/149 (72,7) 5/149 (80,9) 2 017 9/157 (80,5) 7/157 (81,4) 5/157 (81,9) 24/157 (76,9) 30/157 (75,5) 18/157 (78,0) 6/157 (81,7) 27/157 (75,8) 23/157 (76,9) 8/157 (81,2) 2 018 8/156 (80,0) 9/156 (80,0) 13/156 (78,7) 21/156 (76,5) 29/156 (74,2) 26/156 (75,0) 4/156 (82,3) 32/156 (73,7) 24/156 (75.6) 7/156 (80,1) 2 019 12/162 (79,4) 5/162 ( 81,1 ) 7/162 (80,7) 22/162 (77,8) 30/162 (75,8) 25/162 (76,9) 6/162 ( 81,1 ) 29/162 (75,9) 27/162 (76,2) 17/162 (78,8) Preglednica 8• Svetovna lestvica globalnega indeksa odpornosti gospodarstev (držav) za obdobje 2016-2019 (povzeto po [Sachs, 2016], [Sachs, 2017], [Sachs, 2018], [Sachs, 2019]). pametna mesta, shranjevalniki energije in podobne prihajajoče tehnologije spreminjajo naše načrtovanje rabe prostora in umeščanje posegov v prostor. Napovedanih prihajajočih tehnologij na raz- ličnih področjih je veliko (npr. [DiChristina, 2018], [WEF, 2019]) in bodo v prihodno- sti omogočile nove poklice in spremenile marsikakšne trenutne navade (recimo avtonomna vožnja, delo na domu, krajši delovni čas, izraba prostega časa in ob- like turizma, pridelava hrane, pridobivanje in shranjevanje energije, umetna inteligen- ca, virtualna resničnost). Slovenija lahko pri njihovem razvoju sodeluje v določenem, a omejenem obsegu, skladno s svojo Strate- gijo pametne specializacije [SVRK, 2019b]. Prevladujoči razvoj pa gre v smeri povečane urbanizacije, nujnih sprememb pri pridelavi hrane in načinov pridobivanja energije ter njenega shranjevanja. Nujen je razmislek, kako lahko regionalizacija Slovenije spod- budi trajnostni razvoj. V veliki meri ne gre le predvsem za politično vprašanje, ki zanima politične stranke, ampak za prvovrstno raz- vojno vprašanje. Evropski statistični urad v svojem najnovejšem statističnem poročilu [EUROSTAT, 2019] pri- kazuje doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG) v kontekstu Evropske unije. Poročilo temelji na nizu dogovorjenih kazalnikov (okoli REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 12 6 Slika 2• Primerjava izbranih kazalnikov doseganja ciljev trajnostnega razvoja (SDG) Slovenije in sosednjih držav (povzeto po: https://ec.europa.eu/eu- rostat/web/sdi/indicators). prof. dr. Matjaž Mikoš•REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 127 100 skupaj), ki se povezujejo vzdolž 17 ciljev trajnostnega razvoja. Na sliki 2 prikazujemo iz- branih 12 kazalnikov za različne cilje trajnost- nega razvoja (SDG), ki so lahko relevantni pri določanju nalog, ki naj jih prevzamejo pokrajine v Sloveniji, in sicer jih prikazujemo za razpoložljivo časovno obdobje za Sloveni- jo, povprečje Evropske unije in štiri sosednje države Slovenije. 3•RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Regionalizacija Republike Slovenije je obveznost, ki izhaja iz uresničitve 143. člena slovenske ustave. Pokrajine naj bi urejale lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, pri čemer jim mora zagotoviti potrebna sredstva. Menim, da sta bolj pomembna od števila pokrajin, ki bi jih ustanovili s posebnim zakonom, vsebina in stabilno financiranje njihovega dela (delovanja). Brez zadost- nih sredstev ter ustreznih pooblastil iz državne pristojnosti kot tudi prenesenega urejanja lokalnih zadev širšega pomena novoustanovljene pokrajine ne bodo odi- grale svoje vloge, ki bi jo sicer lahko in ki bi jo morale. Pomembno področje razvojne vizije Sloveni- je in njenega vzdržnega razvoja je preboj med vodilne svetovne družbe znanja in inovativnosti. Možnosti povezave med izo- braževanjem, raziskovanjem in razvojem oziroma med univerzami, raziskovalnimi inštituti in gospodarstvom, ki vodijo do najboljših rezultatov na področju tehniš- kega izobraževanja, so v splošnem slabo izkoriščene ([IAS, 2016], str. 5). Sledimo priporočilom Inženirske akademije Sloveni- je za prenovo tehniškega izobraževanja v Sloveniji ([IAS, 2016], str. 2): »Za nadaljnji razvoj, ki naj bi Slovenijo še hitreje približal tehnološko najbolj razvitim državam, ne bo dovolj le kvalificirana delovna sila, temveč je v ta namen treba vzgojiti večje število vrhunsko izobraženih prebojnikov, razvoj- nikov in inovatorjev. Da bo naša država znana po inovativnih, izvozno usmerjenih, visokotehnoloških podjetjih, ki bodo vodilna v izbranih nišah na globalnem trgu, bo treba vstopiti v kontinuiran proces nadgrajevanja tehniškega izobraževanja.« Slovenija nedvomno potrebuje na eni strani odlične in v svetu prepoznane univerze in raziskovalne inštitute, ki jih zaradi manj- še kritične mase ne moremo ustanavljati kar povprek in povsod (recimo v vsaki pokrajini v Sloveniji) ter na drugi strani z industrijo in gospodarstvom povezane strokovne šole ([IAS, 2016], str. 4): »Na področju strokovnega izobraževanje je v tehniških poklicih nejasno razmerje med štiriletno srednjo (tehnik), dvoletno višjo (inženir) in triletno visoko strokovno izo- brazbo (diplomirani inženir). Izobraževanje na višjih tehniških šolah se mora bistveno razlikovati od izobraževanja na visokih strokovnih šolah tako, da poteka velik del izobraževanja v gospodarstvu in ne le v izobraževalnih ustanovah, sicer ga ne potre- bujemo. Predlagamo, da se programi višje šole prenesejo na visoke strokovne šole, ki naj bodo usmerjene v pridobivanje in uporabo znanja za vodenje proizvodnje ter razvoj novih izdelkov in storitev. V ta namen je treba visokošolske strokovne programe zasnovati in izvajati bistveno drugače kot doslej in jih ločiti od univerzitetnih program- ov. Smiselno bi bilo tudi preučiti možnosti za ponovno vpeljavo 6-mesečne prakse v gospodarstvu v prvostopenjske strokovne programe tehnike in naravoslovja in jih podaljšati za en semester.« V pokrajinah bi lahko za potrebe regionalnega razvoja osmislili prejšnje usmeritve IAS. Iz analize lahko zaključimo, da je izboljšan- je konkurenčnosti slovenskega gospodarst- va in s tem povezanim nujnim povečanjem (tujih) vlaganj v veliki meri povezano z izboljšanjem stanja slovenske prometne in- frastrukture – z večjimi vlaganji v novograd- nje in obsežnejšim rednim vzdrževan- jem obstoječe infrastrukture, predvsem železniške infrastrukture (hitra železnica, elektrifikacija, povečanje zmogljivosti, nove povezave, recimo do letališča Ljubljana, ali novi industrijski centri, kot je proga do Kočevja, ureditev železniških povezav v Ljubljani) in prenavljanjem infrastrukture za zračni transport (npr. večji potniški terminal na letališču Ljubljana, (hitra) železniška povezava letališča z mestom Ljubljana in z logističnimi centri). Pri odločanju o vsebinah, ki naj jih prevza- mejo pokrajine v Republiki Sloveniji menim, da naj se pri pripravi ustreznega zakona o financiranju pokrajin upoštevajo zahteve vzdržnega razvoja v 21. stoletju, predvsem glede virov vode, hrane in energije, s tem povezano doseganje razvojnih ciljev Agen- de 2030 za trajnostni razvoj, dvigovanje odpornosti družbe in države proti vsakovrst- nim tveganjem, mednarodna konkurenčnost Slovenije in izpolnjevanje mednarodno spre- jetih obveznosti, kot so predvsem: – Pariški podnebni dogovor (Pariz, de- cember 2015), ratificiran z zakonom v Sloveniji novembra 2016; – Sendajski okvir za zmanjševanje tve- ganj zaradi nesreč 2015–2030 (Sendaj, marec 2015); – Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dosto- pu do pravnega varstva v okoljskih za- devah (Aarhus, junij 1998), ratificirana z zakonom v Sloveniji maja 2004; – Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, junij 1992), ratificirana z zakonom v Sloveniji maja 1996; vse v smeri povečevanja kakovosti življenja v Sloveniji. V veliki meri vse te zahteve in usmeritve povzema prehod v brezogljično družbo, čemur se ne bomo mogli izogniti, če ne želimo izbrisa z obličja Zemlje. Izpolnjevanje navedenih dogovorov je ne- dvomno najprej dolžnost države (Republike Slovenije), ki naj začne spremljati relevantne in v mednarodnem prostoru dogovorjene kazalnike, da bomo prebivalci Slovenije lahko dejansko spremljali uresničevanje teh dogovorov. Pri izvedbi ukrepov, recimo na področju prilaganja podnebnim spre- membam (podnebni krizi), dobijo svojo vlogo tudi nižje ravni odločanja, od državne ravni do posameznika, torej tudi pokrajine, predvsem recimo na področju umeščanja v prostor (kot sta npr. problem spreminjanja prostorskih načrtov in izdajanje gradbenih dovoljenj), ki naj temelji na kakovostnem in strpnem diskurzu z lokalnim prebivalstvom. Zavedati pa se moramo, da je treba krepiti kulturo odgovornosti tistih, ki odločajo (re- cimo o posegih) v prostor, poenostavljanje postopkov naj gre z roko v roki z večanjem REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 12 8 odgovornosti odločevalcev, pri čemer bomo ugotovili, da nam manjka še marsikatera strokovna podlaga, da bo poenostavljeno odločanje tudi lahko odgovorno ravnanje z viri in prostorom. Zagotovo pa naj velja, da glede na izpuščene priložnost v preteklosti, tj. v prvih letih po pridobitvi samostojnosti, ustano- vitev pokrajin ne sme biti sama sebi namen ali glavni cilj politike, temveč je lahko le sredstvo za doseganje drugih ciljev Sloveni- je in slovenske družbe. Država naj čim prej sprejme številne srednje in dolgoročne strategije razvoja na različnih področjih, od prilagajanja podnebnim spremembam in o energetski politiki [NEPN, 2020] do večanja vlaganj v raziskave in razvoj s prenovitvijo razvojne in inovacijske strategije Sloveni- je 201 1–2020 [ReRISS1 1-20, 201 1] ter spodbujanja inovativnega okolja, in se bo v njih prepoznalo, katere razvojne naloge naj prevzamejo pokrajine, ker jih bodo opravile najbolje. V času (še) brez pokrajin (institucionaliziranih razvojnih regij) pa naj država zagotavlja, da se bo regionalni vidik razvoja (z)našel v teh strateških razvojnih dokumentih. Utemeljitev uvedbe pokrajin morajo nujno temeljiti tudi na v tem prispev- ku opisanih modernih izzivih, ki so pred Slovenijo v 21. stoletju, ter se opredeliti, v čem in kako bo uvedba pokrajin krepila Slovenijo kot državo in vse njene prebivalce kot družbo. Število in členitev pokrajin pa naj odraža to usmeritev, pri čemer lahko izhajamo iz funkcionalnih regij (npr. [Drobne, 2012], [Šnajder, 2014]), iz obsto- ječih razvojnih ali statističnih regij, ali obli- kujemo pokrajine ob mestnih občinah ali kako drugače. Pokrajine bodo morale vse- kakor ob svoji upravljavsko-samoupravni funkciji imeti tudi družbenorazvojno vlogo, ki je v tem prispevku posebej poudarjena. Ne pozabimo, da se število prebivalcev v naseljih v višjih legah in na obrobnih območjih Slovenije drastično zmanjšuje [Nared, 2019]. Novoustanovljene pokrajine v Sloveniji se bodo strateško v bližnjem mednarodnem prostoru podajale v tekmo in sodelovanje s centri v bližnji okolici (Gradec, Celovec, Videm, Trst, Zagreb, Reka) kot regionalni centri razvoja in bi postale vodilne v evrop- ski regiji – tukaj imata možnost le Ljubljana in delno Maribor. Menim, da bi morali pokrajine v Sloveniji gledati tudi v luči gra- ditve gospodarskih regij v Evropi, kar govori za večje pokrajine v Sloveniji – torej raje manj pokrajin, kot imamo statističnih regij (raven NUTS3). Da se nam ne bo zgodilo, da bomo namesto slovenskih investicij v prostor zamejskega slovenskega prostora doživeli počasno prodajo slovenskih pod- jetij in zemlje tujim vlagateljem, tudi iz sosednjih držav. Korak v smeri preprečitve takega scenarija naj bo krepitev gospodar- skega položaja Slovenije kot države in vsake posamezne pokrajine (regije) v odnosu do sosednjih regij ter dvigovanje kakovosti živ- ljenja v Sloveniji kot primerjalne prednosti v srednji Evropi. Razprava o regionalizaciji Slovenije in pred- vsem njena uresničitev v katerikoli obliki se bo tako ali drugače zelo dotaknila grad- benega sektorja, ki je izrazito regionalna (lokalna) gospodarska dejavnost – kljub del- ni globalizaciji gradbenega sektorja (Kitaj- ska, Združeni arabski emirati …). Pomen gradbeništva v Sloveniji je podcenjen, a pametna regionalizacija bo v večji meri temeljila (tudi) na gradbeni stroki in grad- benem sektorju, in to ne le v zagotavljanju ustrezne prometne in druge infrastrukture kot nujne osnove regionalizacije, temveč tudi kot gospodarska panoga, ki zagotavlja delovna mesta, povečuje kakovost življenja in Slovenijo kaže kot zanimivo destinaci- jo za delo in življenje. Obenem bo večja konkurenčnost slovenskega gospodarstva kot celote odpirala možnost uveljavitve (in dela) na drugih (tujih) trgih tudi delu grad- benega sektorja. Ne nazadnje z vključevanjem gradbene stroke v razpravo o regionalizaciji Slovenije krepimo položaj inženirske stroke in sood- ločamo o vzdržnem razvoju Slovenije v korist posameznikov in celotne družbe. Vse udeležence pri graditvi objektov vabim, da se aktivno vključujejo v razpravo in podprejo regionalizacijo Slovenije, ki ne sme biti le politični projekt. 4•LITERATURA Agenda 2030, The 2030 Agenda for Sustainable Development (New York: United Nations General Assembly), https://www.un.org/ga/search/ view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E (8. 8. 2019), 2015a. Agenda 2030, Agenda 2030 za trajnostni razvoj (New York: Generalna skupščina Združenih narodov), http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pag- euploads/Zunanja_politika/ZDH/Politike_MRS/Spremenimo_svet_-_Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (8. 8. 2019), 2015b. DiChristina, M., Meyerson, B. S., Lathan, C. E., Maynard, A., Ling, G., Schaefer, G. O., Lee, S. Y., Carbeck, J., O'Day, E., Alsafar, H., Collins, C. H., Martinez, J. G., Aspuru-Guzik, A., Top 10 Emerging Technologies 2018 - Understanding the latest innovations - and their challenges - will help society determine how to maximize their benefits, Scientific American, 319(6), pp. 28-39, 2018. Drobne, S., Bogataj, M., Metoda opredelitve števila funkcionalnih regij: aplikacija na ravneh NUTS 2 in NUTS 3 v Sloveniji, Geodetski vestnik, 56(1), pp. 105–150, 2012. EUROSTAT, Sustainable development in the European Union – Monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context – 2019 edition, Luxembourg, Publications Office of the European Union, https://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-statistical-books/-/KS-02-19-165 (8. 8. 2019), 2019. FM Global, 2019 Resilience Index Annual Report, Johnston, Rhode Island, https://www.fmglobal.com/research-and-resources/tools-and-re- sources/~/media/AB230A1E308247D9B4863EF7FEFDD517.ashx (8. 8. 2019), 2019. GII, Global Innovation Index 2019 – Creating Healthy Lives – The Future of Medical Innovation, 12th ed. Ithaca: Cornell University & Fontaineb- leau: INSEAD & Geneva: World Intellectual Property Organization, https://www.wipo.int/publications/en/details.jsp?id=4434 (20. 8. 2019), 2019. prof. dr. Matjaž Mikoš•REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 12 9 IAS, Priporočila Inženirske akademije Slovenije za prenovo tehniškega izobraževanja v Sloveniji, Ljubljana, http://ias.si/Inzenirska-Akademi- ja-Slovenije/wp-content/uploads/2017/10/Priporocila_IAS_za_prenovo_tehniskega_izobrazevanja_v_Sloveniji1.pdf (20. 8. 2019), 2016. IMD, IMD World Competitiveness Yearbook 2019, Lausanne, Instituite for Managament Development – IMD World Competitiveness Center, https://worldcompetitiveness.imd.org/ (21. 8. 2019), 201 1. Mikoš, M., Regionalizacija Slovenije in integralno upravljanje z vodami, v: Hvala, I. (ur.) Demokratične vrednote in aktivno državljanstvo: pokrajine, participacija, meje in odnosi s sosedi: trije posveti (Ljubljana: Društvo Občanski forum), pp. 1 1 1-1 16, 2010a. Mikoš, M., Razvoj slovenskega podeželja z vidika integriranega varstva pred naravnimi nevarnostmi, v: Zavodnik Lamovšek, A., Fikfak, A., Barbič, A., Podeželje na preizkušnji, jubilejna monografija ob upokojitvi izrednega profesorja dr. Antona Prosena, Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Geodetski inštitut Slovenije, 2010, pp. 177-185, 2010b. Mikoš, M., Krepitev odpornosti družbe na naravne in druge nesreče in prehod v nizkoogljično družbo v Sloveniji, v: Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Tičar, J. (ur.) Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče, Ljubljana, Založba ZRC, pp. 23-31, http://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/trajnost- ni-razvoj-mest-in-naravne-nesrece#v (8. 8. 2019), 2017a. Mikoš, M., Od pitne vode do škodljivega delovanja voda, v: Globevnik, L., Širca, A. (ur.), Zbornik - Drugi slovenski kongres o vodah 2017, Ljublja- na, SLOCOLD - Slovenski nacionalni komite za velike pregrade in DVS - Društvo vodarjev Slovenije, pp. 16-26, http://www.kongresvode2017.si/ zbornik/zbornik.pdf in http://www.kongresvode2017.si/predavanja/predavanje_mikos.pdf (8. 8. 2019), 2017b. Mikoš, M., Odprte dileme prostorskega razvoja Slovenije in krepitev odpornosti družbe na naravne nevarnosti - primer požarne nevarnosti, v: Zavodnik Lamovšek, A. (ur.) Prostorski načrtovalci 21. stoletja, 60 let KPP, 45 let IPŠPUP, Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, pp. 157-164, https://media.fgg.uni-lj.si/knjige/prostorski-nacrtovalci-21-stoletja.pdf (8. 8. 2019), 2018a. Mikoš, M., Graditev v vlogi dvigovanja odpornosti družbe in konkurenčnosti gospodarstva, v: Krištof, T. (ur.) Družba, prostor, graditev: nova zakonodaja in stanovanjska gradnja, simpozij, 4. 4. 2018, Brdo pri Kranju, Ljubljana: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, pp. 12-16, https://www.youtube.com/watch?v=HwFoYvmYuC0 (8. 8. 2019), 2018b. Nared, J., Naredili smo vse prav, da je zdaj vse tako narobe, Delo, 13. 7. 2019, pp. 20-22, 2019. NEPN, Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, Ljubljana, Vlada Republike Slovenije), 233 str., https://www.energe- tika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf (3. 3. 2020), 2020. OECD, Measuring Distance to the SDG Targets – An assessment of where OECD countries stand, Paris, Organisation for Economic Co-operation and Development, http://www.oecd.org/sdd/OECD-Measuring-Distance-to-SDG-Targets.pdf (8. 8. 2019), 2017. ReRISS1 1-20, Resolucija o razvojni in inovacijski strategiji Slovenije 201 1-2020, Uradni list Republike Slovenije št. 43/201 1, pp. 5698-5727, 201 1. Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Durand-Delacre, D., Teksoz, K., SDG Index and Dashboards – A Global Report, New York, Bertelsmann Stiftung and Sustainable Development Solutions Network (SDSN), https://www.sustainabledevelopment.report/reports/sdg-index-and-dash- boards-2016/ (8. 8. 2019), 2016. Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Durand-Delacre, D., Teksoz, K., SDG Index and Dashboards Report 2017, New York, Bertelsmann Stiftung and Sustainable Development Solutions Network (SDSN), https://www.sustainabledevelopment.report/reports/sdg-index-and-dashboards-2017/ (8. 8. 2019), 2017. Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Lafortune, G., Fuller, G., SDG Index and Dashboards Report 2018, New York, Bertelsmann Stiftung and Sustainable Development Solutions Network (SDSN), https://www.sustainabledevelopment.report/reports/sdg-index-and-dashboards-2018/ (8. 8. 2019), 2018. Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Lafortune, G., Fuller, G., Sustainable Development Report 2019, New York, Bertelsmann Stiftung & Sus- tainable Development Solutions Network (SDSN), https://s3.amazonaws.com/sustainabledevelopment.report/2019/2019_sustainable_devel- opment_report.pdf (8. 8. 2019), 2019. SB, Svetovna banka, Doing Business 2019, Training for Reform, Washington D.C., World Bank, https://www.doingbusiness.org/content/dam/ doingBusiness/media/Annual-Reports/English/DB2019-report_web-version.pdf & https://www.worldbank.org/content/dam/doingBusiness/ media/Annual-Reports/English/DB2019-report_web-version.pdf (14. 8. 2019), 2018a. SB, Svetovna banka, Doing Business 2019, Country Tables, Washington D.C., World Bank, https://www.doingbusiness.org/content/dam/ doingBusiness/media/Annual-Reports/English/DB19-Chapters/DB19-Country-Tables.pdf (14. 8. 2019), 2018b. SB, Svetovna banka, Doing Business 2019, Economy Profile Slovenia, Washington D.C., World Bank, https://www.doingbusiness.org/content/ dam/doingBusiness/country/s/slovenia/SVN.pdf (14.8.2019), 2018c. Schwab, K., The Global Competitiveness Report 2017–2018, Geneva, World Economic Forum, https://www.weforum.org/reports/the-glo- bal-competitiveness-report-2017-2018 (8. 8. 2019), 2017. Schwab, K., The Global Competitiveness Report 2018, Geneva, World Economic Forum, http://www3.weforum.org/docs/GCR2018/05FullRe- port/TheGlobalCompetitivenessReport2018.pdf (8. 8. 2019), 2018. REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ•prof. dr. Matjaž Mikoš Gradbeni vestnik • letnik 69 • maj 2020 13 0 SURS, Statistični urad Republike Slovenije, Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja Slovenije 2017, Ljubljana, https://www.stat.si/StatWeb/News/ Index/7838 (8. 8. 2019), 2018. SVRK, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenija in Agenda 2030, Ljubljana, http://www.svrk.gov.si/ si/delovna_podrocja/razvojno_nacrtovanje/slovenija_in_agenda_2030/ (9. 8. 2019), 2019a. SVRK, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Strategija pametne specializacije, Ljubljana, http://www.svrk. gov.si/delovna_podrocja/strategija_pametne_specializacije/ (8.8.2019), 2019b. Šnajder, L., Bobek, V., Regionalizacija Slovenije z vzpostavljanjem funkcionalnih regij, Naše gospodarstvo, 60(1-2), pp. 26-36, 2014. Šraj, M., Menih, M., Bezak, N., Mikoš, M., Poplavno tveganje v Sloveniji in podnebna spremenljivost, v: Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Tičar, J. (ur.) Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče, Ljubljana, Založba ZRC, pp. 177-184, http://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/trajnostni-raz- voj-mest-in-naravne-nesrece#v (8. 8. 2019), 2017. UCLG, United Cities and Local Governments, Towards the localization of the SDG's, Barcelona, https://skupnostobcin.si/wp-content/up- loads/2019/07/sdgs-localization2019_en.pdf (8. 8. 2019), 2019. VNR, Slovenia – Voluntary National Review on the Implementation of the 2030 Agenda – Report to the UN High Level Political Forum 2017 on Sustainable Development, Ljubljana, Government of the Republic of Slovenia), http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/ Dokumenti_za_objavo_na_vstopni_strani/Slovenia_VNR_2017_-_Full_Report.pdf (9. 8. 2019), 2017. VNR, Slovenia – Implementing the 2030 Agenda for Sustainable Development – 2018 Update, Ljubljana, Government of the Republic of Slove- nia), http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/Strategija_razvoja_Slovenije/Implementing_the_Agenda2030_update_2018. pdf (9. 8. 2019), 2018. WEF, World Economic Forum, Top 10 Emerging Technologies 2019, Geneva, https://www.weforum.org/reports/top-10-emerging-technolo- gies-2019 (8. 8. 2019), 2019. ZPok, Zakon o pokrajinah (ZPok) – osnutek 20. 6. 2019, Ljubljana, Državni svet Republike Slovenije, http://www.ds-rs.si/sites/default/files/ dokumenti/zpok_20.6.2019.pdf & http://www.pokrajine.si/wp-content/uploads/2019/07/ZPok_20.6.2019.docx (8. 8. 2019), 2019a. ZPok, Zakon o pokrajinah (ZPok) – osnutek 12.8.2019, Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, http://www.ds-rs.si/sites/default/files/ dokumenti/zpok_20.6.2019.pdf & http://www.pokrajine.si/wp-content/uploads/2019/08/ZPok_12.8.2019-1.docx (19. 8. 2019), 2019b. ZUPok, Zakon o ustanovitvi pokrajin, Ljubljana, Državni svet Republike Slovenije, http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/ zpok_20.6.2019.pdf & http://www.pokrajine.si/wp-content/uploads/2019/08/ZUPok_12.8.2019-1.doc (19. 8. 2019), 2019. prof. dr. Matjaž Mikoš•REGIONALIZACIJA SLOVENIJE KOT INSTRUMENT ZA DVIG KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN DOLGOROČNI VZDRŽNI RAZVOJ