236. številka. *rst, v četrtek 25 avgusta 19C4, !•" Izhaja ra. No vik«. TOKIO 24. (Reuterjev biro). Podrobnosti o boju s kri žarko »Novik« povdarjajo, da se je vršil p esmezen boj le med »Novikcm« in japonsko križarko »Čušima«. Po enournem boju se j« umaknil »Novik« v » Korz*kovsk«; a umakniti -se je morala radi popravkov tudi »Čuš noa«. katero je zadela krogla v bok. Drugo jutro je japonska križarka >C.-tose« našia »Novika« ob bregu; obrnjen je bil močno na etran in deloma pad vodo. »Č,t >se« je se celo uro obstreljavala »No vika«. OklopnjaČa »Sebastopolc zadela na mino ? TOKIO 24. (Reuterjev biro). OklopnjaČa »Sebastopol« je v torek zjutraj zapustila Port Artur ter je zadela na neko mino. La dija se je nagnila in eo jo morali odpeljati nazaj v pristanišče. Ruske vojne ladije v Šangaju, ŠANGAJ 24. (Reuterjev biro). Iiuake Isdije ee niso na ukaz taotaja razorožile oziroma niso zapusti.e pristanišča. Podkralj iz Nangkinga ee brani odposlali semkaj kitajsko eskadro. Včeraj s-» konzuli imeli drug? posvetovanje glede rutk h ladij, ki pa ni imelo nikakega vspeha. Ruski konzul se posvetovanja n: uieltžil. Amerišsi konzul je pa izjavil, da se bo njegova vlača le tedaj ume-sevala, ako bo treba ščititi ameriško lastnino. Angležki konzul ni bolel vstreSi prešnji taotaja, da bi prepovedal popravljati ruske Jad'je. Ruske vojne ladije v Šangaju in Saigonu. ŠANGAJ 24. (Agence Havas). Ktkor ee govori, ee bedo ruske ladije na in ter veccjo ang.ežkega konzula razorožile. Rusko admiralovo je tudi zavkazalo razorožiti tudi kri-žarko »Diana«, ki ee nahaja v Saigonu. Maršal Jamagata pred Port Ar turjem. BEROLIN 24. Kak ^r poroča »Berliner Tageblatt« iz Port Arturja, zapoveduje eedaj oblegovalno japonsko vojsko pred Port Ar-t u rj f m maršal Jamagata namesto generala Nodzu, ki je dvakrat brezvspešn3 naskočil portarturske utrdbe. Brzojavne vesti. Roška amnestija. PETROGRAD 24. Povodom rojstva prestolonaslednika je bil izdan man fest, s ka PODLISTEK. Ženski Neron. Spi-al Sacher-Maaoch — Prevel J. 8. rad — Mirovič. — Poročnik Mirovič, čitate-li vi — Strastno, Vate Veličanstvo! — Vi čitate reman, to ss vam vidi. Vaša domišljija, vaše vedenje je povsem tako, kakor v romantb. Tudi jaz sem jih dolgo čitala. Odsedaj naprej čitsjie dobre knjige, Mirovič, csobito čitajte Woltaira. Ravno sedaj čitam njegovo zgodovino Petra Velikega ter nameravam izdati v svet njegove liste, v katerih črta samega eebe. A veste-li, kaj mi najbolj ugaja v njem ? To, da je v njem vedno prevladovala resnica. — Veše Veličanstvo ! — Torej povejte mi sedaj, kaj želite ? ! — Jaz sem Ukrajinec, Vaše Veličanstvo, s n svobodnega naroda, unuk onega Miroviča, ki se je boril z Mazepo, katero ime živi še dandanes v kozašk.h pesmih. Radi tamkajšnjega upora »o mu zaplenili vsa njegova posestva. Tukaj pred vami etojim s terim je odpravljena za civilno prebivalstvo, za armado in mornarico telesna kazen, ki se je še izvrševala za ponovne prekrške dolžncs.i. Vsi zaostanki kmečkih davkov in posojil, ki jih je dala vlada povodom slabih letin so odpuščeni. Vsi pregrtški, kažnjivi z denarnimi globami, z zaporom in' trdnjavskim zaporom, brez zgube državljanskih pravic, ki niso bile do rojstva prestolonaslednika še naznanjene oziroma odsojene, ostanejo brez kazni. Zločinci in kaznjenci dobe polajšanja. Politična hudodelstva, ki bo ostala 15 let nazaj n2zaana, smatrajo se zastaranimi. Politični z:oč ne, ki so b^žaii v inozemstvo se zamo-rejo z dovoljenjem ministra za notranje stvari povrniti. Domač o: državljanom se odpuste vsi dne 1. januvarja 1904 dospeli davki in za-stanki davkov tsr četrtina dan h posojil. — Finci, ki so zapustili Finsko brez dovoljenja, se bodo smeli tekom enfga leta povrniti v svojo domovino. Fine", ki so se odtegnili vo-Jjaški službi ne bodo kezaovani, ako pridejo tekom treh mesecev na vojaški nabor. Pre-greski, ivzeruši rop, tatvino in poneverjenje, ostanejo br^z kazn\ Z dovskim rodbinam, če-gar sinovi so se odtegnili vojaški službi, se denarne kazni odpuste. Skrbelo ee bo za otroke in vdove vojakov padi h v sedanji vojni. Grof Goess. DUNAJ 24. Namestnik grof Goess se je ! podal danes zjutraj na svoje mesto v I Trst. DUNAJ 24. Namestnik gref Goess se n i — fiaker je bilo sporočeno — vrnil v T rs t, ampak se je podal ca svoje poeestvo i v Žrelec (Ebenthai) na Koroške. Novi topovi za Bolgarsko. SOFIJA 24. Govori se, da se vojno mi-nisterstvo že več dni pogaja z tehničnim vo-S dileljem tvrdke Schreider v Creuzotu radi naročbe 54 baterij brzoatreln h topov. Zago-tovlja se, da je narečoa že dovršena stvar. Eksplozija v rudniku. HANOVER 24. U rudniku Perna pri Gnonavu so sinoči eksplodiiali plini. Od 21 rudokopov nahajajočih ee v rovu so bili štirje ubiti, 12 jih je bilo težko in trije lahko ranjeni. General De Giorgis. RIM 24. »Agenzia Štefani« izjavlja, da je najnovejša vest, ki jo je priobčila „Frtnk* furter Zeitung.. o odstopu generala Da Gior-gita, popolnoma neosnovana. Nove ustaške čete ▼ Armeniji. CARIGRAD 24. Vali iz Bitliea javlja, da eo se pojavile v nekem okraju vilajeta Erzeium in v sandžaku Bitlis nove armenske ustaške čete. Krst ruskega prestolonaslednika. PETROGRAD 24. Danes opoludne se je v dvorni cerkvi v Peterhofu izvršil krst velikega kneza prestolonaslednika Aleksija. Svečanosti so ss vdeležili : Car, carica-vdova, enburg-Batten > ko je or.asled- , mu je * in 300 grška kraljica Olga, veliki knez Šverinaki, pruski princ Henrik berg in členi carske rodbine, petrograjski metropolit Antonij nika krstil ter mu podelil sv. car podal red sv. Andreja. Zvonen strelov je naznanilo izvršeni sv. čin prebivalstvu v Peterhofu in v obeh prestolnicah. Na tO Je car sprejel čestitke diplomatičnega zbora, dvora in visokih dostojanstvenikov. Vsi navzoči so bili povabljeni na zajutrek. Peter-hof in ob9 prestolnici sta bili v zastavah. Zvečer bodete razsvetljeni. Katoliški shod. REZNO 24. Na današnji tretji seji katoliškega shoda se je razpravljalo o 14 predlogih glede socijalnih vprašanj. Pontifikalco mašo je imel danes sedmograški škof grof Maj lah. Nemško-Švicarska trgovinska podajanja. LUZERNA 24. Nemški zastopniki za trgovinska pogajanja s Švico so danes dospeli semkaj. Pogajanja so pričela danes po-poluine. Grški prestolonaslednik. KRONJBERG (na Nemškem). 24. Grški prestolonaslednik Konstantin se je danes ob 10. uri predpoludne vrnil na Grško. Novi angležki poslanik v Parizu. LONDON 24. Dosedanji angležki poslanik pri Kvirinalu F. La. Bertie, je imenovan poslanikom v Parizu. Oblak seje utrgal. CASERTA (južna Italija). 24. Silen naliv je provzročil v minoii noči v okolici Gioia in Sannilica veliko škodo. Polovico neke kleti eo odnesli valovi, p n čemur so zgubili življenje 3 otroci. Bati se je, daje še več drugih csab našlo smrt v valovih. Iz Hrvatske. Zagreb, 23. avg. 1904. Kako da je Daše uredništvo še vedno okuženo s khuenovšSino, imeli smo priiiko prepričati se o priliki proslave kraljevega iojstoega dne v Djakovu. Tam je neki Kr-civoj, tajnik finančnega ravnateljstva oseškega, dal vreči hrvatsko zastavo s poslopja davčnega urada zato, ker se ob njej ni vila tudi madjarska zastava. Storil je to 2ato, da dobi mastnejo siužbo, ker se ima ssdaj popolniti mesto ravnatelja iiaančne oblasti, a to bi hotel postati Kroivoj. Snel je hrvatsko za- svetlim rodbinskim imenom, ali siromak na premoženju ter pros m pravice. Zastonj sem jo iskal po urad.h in sodiščih te zemlje; takrat sem se spomnil, da jo moram najti pri Vašem Vel čanstvu. Evo me pred Vami, da ves prosim, da odpravite ono sodbo samovolje ter mi vrnete posestvo mojih očetov. Carica se je nasmešila: — Mirovič, vidi ee — mu je rekla, — da ste čital premnogo romanov. Vaša pravica se preišče, a vi zaupajte v mojo milost ter čitajte dobre knjige. Vel:ki očesi UkrajinČevi sta zabliskali. Poklonil se je ter od. šel. — Poljubite mi roko, Mirovič ! Mladenič je pal na kolena pred njo, a dve eolzi sta kanili carici na roko. — Ne bodite otrok, gospod Mirovič — je zaupila Katarina začudeno. — Čitajte Voltaira in čakajte na mojo odločbo. Ste me-li umeli, Mirovič ? Ves zmeden je mladenič še enkrat poljubil caričino roko, potem je vstal ter zbežal ven. Katarina II. je povesila oči in se na-otnehnila ; potem je pozvonila in dala poklicati ministra redarstva. — Zabeležite! Prevzvideni je izvlekel svojo listnico. — Mirovič, polkovnik v Smolenski pol kovniji. — Starost ? — Ni potrebno. — Torej ta Mirovič — ? — On je mlad, spodoben, častiljnben. Obvestite me čim prej o njegovem vedenju. I>a, zares, povprašujta, je-li imel kedaj lju bavne odnošaje, in — ima li Bedaj ljubimko ? Ali ste me umel ? — Sem. Ima li ljubimko ? IV. Minolo je več od teden dn;j od tega Časa, a mladi čaBtnik je se vedno čakal na reditev svoje prošnje. Nekega večera, vrnivši se s sprehoda, je našel na podu svoje sobe dideče pisemce, gotovo vrženo sem skozi okno. Pismo je bilo naslovljeno na njega. Rokopis ma je bil nepoznan, vendar je opazil, da je bil od neke ženske. V njem je bilo napisano sledeče : »Mladi prijatelj ! Vi pričakujete dan za dnevom caričine odločitve. No, tako jo lahko čakate do sodnega dne. Carica je dobra, ali pozab-ljiva. Ako hočete kaj doseči, potrebna vam je zaščita kake gospe, ker daneB yladajo gospe v Petrogradu. Jaz vam bom zaščit- stavo, da se prikupi svojim glavarjem. A to je dokazal tudi s tem, da je takoj po svojeai »junaškem« činu« brzojavil skupnemu hrvat-sko-ogrskemu ministerstvu financ, katera brzojavka se je glasila: »Dal sem odstraniti hrvatsko zastavo s poslopja tukajšnjega davčnega urada, da očuvam ugled države«. Torej, ne le da* nas je najgloblje užalil ta nesrečnik, snsmši našo zastavo z mesto, na katerem se ne sme viti druga zastava — ima Eedaj ee toliko drznoBti, da brzojavlja, da je rešil ugled države. Vse Djakovo je bilo razjarjeno veled takega žaljenja prostega in nizkega tujinskega sluge, ki se ponaša hrvatskim plemstvom. Tudi javno je bil ta plem. Krcivoj zasramovan, a bili bi ga tudi natepli, da ni on sam opazil važnost momenta in strahopetno pobegnil iz Djakova še isti dan. Koliko krvi je bilo že pralits radi ma-djareke zastave, ki se glasom nagodbe ne ame razvijati v Hrvatski ! Koliko se je že protestiralo proti temu — ali vendar vse to ni5 ne pomaga. §9 veico se o svečacoatnih prilikah razobešajo madjarske zastave in s tein narod žali. Na iBti dan (18. avgusta) so plapolale v našem Zagrebu na čkupnih uradih madjarske zastave, kar je izzivalo meogo ogorčenja v občinatvu. A v Vinkovcih je došlo do protimadjarskih pojavov, ker so na gozdarskem in davčnem uradu bile izvešene madjarske zastave. Občinstvo je demonstriralo s krikom in žvižganjem, tako, na so na j gozdarskem uradu zastavo odstranili, da davčnem pa so jo pustili, ali pod njo sta stražila 2 orožnika in 2 redarja. Žalostno je, da na ekupne urade in privatne institucije razobešajo madjarske zastave. Najžalostnejo ulogo igra tu vsakako trgovska in obrrna zbornica v Osijeku. Vzlio vsem opominom in protestom razobeša ona še vedno madjarske zastave, a zastopati ima svobodni in nt zavisni trgovski stan. To je ona ista komora, ki vsakemu novemu madjer-skemu ministru čestita in pošilja k njemu deputacije. »Narodna obrana« je spregovorila o teh madjarfckih zaBtavah, ali za to je bila ta številka — konfi cirana. To je vse ravno po pravem khuenovskem kopitu. A po tem istem kopitu se postopa tudi po onih mestih, kjer je zlobnež Bantfy časten meščan. Me3to da bi ga odstavili od te časti, iščejo madjaroni kakoršen si bodi izgovor in napošlsd mu izražajo nezadovoljstvo. Tako je v Varaždinu stavil v mestnem zastopu dr. Magd e predlog, da se >5anfty briše iz listine častnih meščanov. Pa mislite li, da je bil ta predlog vsprejet ?! Ne, ampak modri župan in obsrmadjaron pl. Breitenfeld je stavil proti-predlog, s katerim mestno zastopstvo obža- nica. Ako vsprejmete mojo ponudbo, pridite zvečer okolo 11. ure pred kazansko cerkev. Tam vas bo čekala kočija. Ljudje, ki bodo tam s kočijo, zavežejo vam z ruto oči, okovajo vam roki in nogi, vi pa ne vprašujt9 ničesar, ne upirajte se ! Čaka vas za to eladka nagrada. Neka prijateljica«. Mirovič je razmišljal, kaj bi napravil. Ko je začela ura bisi, ogrnil se je s pleš5em ter ostavil hišo. Noč je bila temna, niti jedna zvezda se ni prikazala. Okolo kazanske cerkve spustile so se goBte megle. Ko se je Mirovič približal cerkvenim vratom pzikazala se je z druge strani kočija. Črna vranca sta nestrpno kopala zemljo s kopiti. Dve maskirani osebi sta ga dočakali, nataknili mu na roki in nogi lahke okove, a čez oči sta mu zavezali svileno ruto. To je bilo v Petrogradu nekaj navadnega, sosebno za vladanja treh caric, Ane, Elizabete in Katarine. Nikdo se ni temu čudil. — Miroviča bo vzdignili v kočijo, vrata so Be zaprla, a konja sta odhitela v diru. Ko se je vstavila kočija in je Mirovič stopil na zemljo, pihal je hladen vetsr. Bili so po priliki nekje ca odpit?m kraju. (Pride še.) ljuje, da Je BaDiFv pokazal popolno nepo-znanje hrvatskih stvari, dočim je prej kakor ministerski predsednik diugače sadil. In ta bori jrrotipredl g je bil vsprejct, ker so ga podprli Breitenfeliovi madjaronski trabanti, ki so v mestnem zastopstvu v večini. Vrltsv v Iloku sa je izvrš la z zmago madjarona dra. G ge Avabuaiov ei. HrvatBki kan iidat, župnik M hovil M strov c. dobil je 54 glasov, a srbsn dr. Miladinov'c 64 glasov. Ča tudi je to malj, vendar j i tolBŽljivo. Ilok j e popre enoglasno volil madjarona. Seda i se je tudi tam pojavila opozic ja, ki bi o bodočih volitvah mogla vspeti. V Oijeku je odprta trajna gospađareka razstava. Da bo ta razstava vtlikcgi pomena, tega n:. potrebno neg ašiti ker bodo kmet, mali in veliki posestniki imel pred seboj veliko izber. I a ko b>do mogli videti, kako pojed ni stroj funkc jon ra, jim bo možno nabaviti si kaj veljavnega. Samo emešnj je, da je pokroviteljem te izložbe človek po imenu Ervin pl. Cith, sicer hrvat3ki minister v Budimpešti, ki do=edi?j še ni odprl svojih ust. A i t* človek, ki nima ni ljubavi, ni emis a za gospodarski procvit Hrvatske, r«s m ra biti pokrov.taljem takove lepe in kor:stne razstave? Tud' to je zaamenje, kak? se v Osijeku briz razloga klanjajo preveč vsatco-mur, ki se ponaša z imenom ministra. Samo da li že enkrat nthala ta klanjanja, ti nezasluženi izrazi simpatij, pak da bi mesto tega zavladala iskrenost : da bi mesto prosjaeenja začeli zahtevati ! Potem bi vedeli tudi eni tam £ori, da smo postali resneji, pa ne bi z nami postopali tako bahati, kakor postopajo danes. 3Iilan. Rusko-japonska vojna« Trst 24. avgusia 1904 Večkrat so Japonci že napovedali celo dan, kdaj da zavzamejo portartursko trdnjavo; pred nedavno so izlasti japonotiU&i časniki poročali, da je japonski ceear — Mikado — izdal vrhnemu poveljniku oblegovalne japonske vojtke piei Port Arturjem ukaz, da mjra do 23. avgusta zavzeti Port Artur. Da ne bi b:lo potreba za to zavzetje žrtvovati toliko vojakov, poskušal je japonski vrhovni piveljnia skloniti generala Steaelja, povelj-aika portarturske trdnjave, naj kapitulira, fcar je seveda poslednji od&lonil. Vrhni japonski poveljnik pač ne bo za-m>gel poročati v Tokijo, da je izvrš:l cesarjev ukaz ter vzel 23. t. m. Pcrt Artur, ker najnovejša vesli, ki prihajajo iz Port Arturja poročajo, da so bili Japonci pri svojem zadnjem naskoku na trdnjavo z jpet odb.ti ter da so imeli ogromne zgube. To vest je brzo-javil, kakor javlja paniki >Mat:n«, sam general SLeselj v Pe:rograd. Isli »Matin« je zvedel iz Liaojanga, kamor so dospela brzojavna poročila iz Port Arturja, da Japonci nepretrgoma obstrelja-vajo portartursko trdnjavo. Do 800 krogtlj da prileti na dan na trdnjavo ter da obs^re-ijavajo Japonci trdnjavo po nasvetih in načrtih nekega kitajskega, inženirja, ki je bil prej v ruski službi in kateremu so znane vse utrdbe. Toda portarturska posadka ne klone duhom ter hrabro odb'ja vse napade. Rusi imajo v svoji oblasti še vse glavne utrdbe, ki so še popolnoma netaknjene in tudi cbiino streliva in živil. Angležki list »Dailj Exprea3c je prejel od svojega dopisni ka v Ć.f u poročilo, da eo zavzeli Japanci nekoliko zunanjih malih utrdb, teda nimajo še nobene nade, da zavzamejo v kratkem trdnjavo. Rusi zatrjujejo, da so v zadnjih dneh zgubili Japonci 20 do 30.000 tisoč vojakov. Pri naskok h na ruske pozeije so b.li uničeni kar celi japonski bataljoni. Ako bo možno iuski posadki vztrajati ter s tako odločnostjo kakor do sedaj odbijati naskoke Japonske vojske, se bo ta poslednja v kratkem silno skrčila ter potrebovala zopet novih ojačenj. Tudi je dogla vtst, da 83 je med japonskim; vojaki v Kinčovu pojavila kuga. Z bojišča v Mandžuriji ni nobenih po-' sebn h novic. Glasom poročil iz Petrograda, pričakuje general Kuropatkin, da pride v ffratzem bi zo Liaojanga do velike bitke. Kn?« t jrponski vojski. I z Ljndona poročajo, da je bilo v Kinčovu med japonskimi vojaki več slučajev kuge. Higijena v slovenski šoli. Priabčuje dr. Ž i v k o L a p a j n e. (Dalje.) Narod brez šol je narod brez bodočnosti ! Ta izrek angležkega državnika moral bi vsakemu mislečemu Slovencu preiti v kri in meso. Ako velja (;n to je brez dvoma) za vsak narod splob, koliko bolj velja za nas ki siro izpostavljeni napadom dveh narodnostno mcčaih so3edov. Slednji so ustanovili in ustanovljajo neprestano tujih šol na vseh mejah in celo v sred:šču slovenskega ozemlja. S pomočjo avBtnjsk h vlad, di ž 4, občin, hranilnic, šolskih društev, tovarnarjev in zasebnikov ustanovili so si Nemci in Italijani na našem ozemlju toliko število Ij u Jaki h šol, učiteljišč, trgovskih in srednjih šol, da nas trajno razaarodujejo z velikim vspehom — kakor najbolje sprevidjsmo iz podatkov poslednjega ljudskega štetja. I a kdo ustanovlja nam naših šol ? Nekdaj je ena avstrijska ! vlada zahtevala in dosegla brzojavnim potom ustanovitev nemških občinskih šol v Ljubljani. Kedaj pošlje ministerstvo za uk podoben brzojavni ukaz v Trs!;, da se ustanove zakonito ša vse drugače utemeljene slovenske občinske ljudske šole ? ! Kedaj preskrbi že izvojevani slovenski šoli v Gorici prostore, ki bodo odgovarjali najprimitivnejšim zahtevam šolske higijene ? ! Kedaj odpravi vse raznarodovalnice in poneumnjevalnice našega naroda v Korotanu, in ustanovi mesto njih učilnice, ki bodo odgovarjale načelom vzgo-jevalcev vssh narodov — učilnice z materinskim učnim jtz kom ? ! Zastonj bi bilo čakati odgovora na predstojeća vprašanja. Kakor drugod, navezani sme tudi tu na samopomoč. In o tej je vredno spregovoriti nekaj besedi. Ako si pa ne bomo pomagali niti sami, potem smo že sedaj — narod brez bodočnosti in postanemo podlaga tujčevi peti. Tzbujajmo zanimanje za slovensko šolo ! Napoleon je trdil, da je na Bvetu vse izvršljivo in je v to treba le prave volje. Veliko resnice tiči v tem njegovem izreku. Poglejmo sedaj, koliko se nahaja prave volje in navdušenja za slovensko šolo v nas Slovencih samih ! Večino slovenskega naroda tvori s'ovenski kmet, a ta je, žil, ponajveč neizobražen, da, celo nepismen. Kako bi mogli potemtakem pričakovati od njega zanimanja za šolo ? Zanima ga to, kar mu do-naša koristi in ker ne vidi od šole takojšnje koristi, zavzema nasproti njej in nasproti učiteljstvu brezbrižno, ponajveč celo naravnost sovražno stališče. Saj bi njegovi otroci med tam časom, ko presedajo najlepše ure v šoli, lahko pasli živino ali kako drugače pomagali na delu ! Naš kmet smatra šolo za breme. Poleg tega pa je ravno vsled slabe izobrazbe narodno-nezaveden (s častnimi iz-jemtmi) in tako se dogaja, da na obmejnih krajih slovenske občine same zahtevajo pouka v nemškem jeziku, etš, potem bodo otroci s pomočjo nemščine lažje živeli na svetu. Treba je pač gotove stopinje razsodnosti, ako hočeš sprevideti, da je pcuk v vsakem drugem nego materinskem jeziku — vzgojcsloven nezmisel ia eo take učilnice — poneumljeval-nice in le na škodo nje obiskovalcem. V obče je naš kmet, žal, navdušenju za slovensko šolo z slo nepristopen ia zastopnik ljuJ stva mu ae more bolje govoriti na srce, nego, ako mu obljublja, da bo deloval za znižanje obveznega osemletnega šolskega obiska. (Pride Se.) Drobne politične vesti. Porod italijanske kraljice. Iz Rma poTočajo, da pričakujejo v gradu Raccon gi blizo Turioa, kjer biva sedaj ita-; 1janska kraljevska dvojica, vsak Čas porod kraljice Helene. Sedaj je baje gotovo, da ako se rodi sin, dobi isti naslov »princ pijemon-teiki«. Iz Makedonije. Iz Carigrada javljajo, da je bila tam aretovana neka oseba, pri kateri eo našli načrte, po katerih bi se imela z bombami razrušiti železniška postaja in železniške delavnice v Jedikuli, predmestju carigrajskem. O i ustaše v so došla upravi vztočne železnice pretilua pisma, veled česar čuvajo sedaj železniško progo. Sjfiijski list »Mir« poroča, da eo bolgarski ministri povodom svojega sestanka z generalom Hamdi pašo, generalnim inšpektorjem turško bolgarske meje, zagotovil, da ne dopuste tega leta, da izbruhne v Makedoniji u a taj a ter da preprečijo vsaki korak, ki bi ga etor.li ustaši v tem pogledu. Angleži v Tibetu. »Reuterjev biro« poroča iz Lhasse, da se aadaljujejo pogajanja s Tib-.tanci ter da je nade, da pride do ugodne pogodbe. Tibetanci so izjavili, da jim ni zaano, kje da biva Dalai Lama. V niegovem spremstvu se nahaja baje tudi Rus Djrjev. Kredit za udušenje ustaje H e r e r o v. »Schle?. Zeitung« poroča, da predloži v jeseni nemškemu državnemu zboru zakonski načrt o naknadnem kreditu v znesku 30 mil. mark za udušenje ustaje Hererov v južno zapadni Afrik1'. Domače vesti. Imenovanje. Ravnateljem dižavnega gimnazija v Kopru je imenovan dosedanji prefifor na istem zavodu, Ivan Bisiak. Umrl je v ponedeljek v Gorici vpo-kojeni župtii Blaž Madon v starost: 88 let. Iz mestne delegacije. Mestna delegacija je v svoji zadnji seji sklenila : Magistrat sa paoblašČa, da Ee parobrot4ai dražbi »Cunard Line« prepusti kasarna na Cimpo Mirzio za nameščanje iz3eljencev, ki imajo skoro priti v Trst, ali s pog jem, da poslopje ostane na razpolago, da obaim ue navstanejo nikaki treski za adaptiranje, da družba plača primerno dnevno najemščino in da prevzame troške za morebitno de3iifekcijo pod nadzorstvom magistralnih organov. Dovolil se je troiek 722 K 72 fetot. za šipe na oknih občinskih poslopij in zavodov v prvem semestru 1904. Inspektiratu za javne nasade ae je dovolil predujem 2000 K v pokritje rednih izdatkov zi vzdrževanj9 vrtov. Ugodno je bila rešena prošnja tvrdka B^r tolero in Giachetti, da more aplanirati občinsko zemljišča prej To3ichevo ter odvoziti lf>000 Km. materijala. To so dovolili pod pogoji, ki jih je stavil mestni Btavbeni urad. Tržaški »Narodni dom«. Dunajska »Informatonc je prinesla dopis iz Trata od 20. t. m. v katerem se dopisnik bavi z »Narodnim domom«. Najprvo omenja petindvaj setletnico delavskega podpornega društva, a boji se, d* pride povodom obhoda po meatu minole nedelje, izlasti ako bi se ta obhod končal pri »Narodnem domu« do spopada med Slovenci in Italijani, da sa to prepreči, da je tudi redaistvo podvzelo shodne korake. Dopisnik se je lahko na svoje oči prepričal, da čeBar se je on bal, je bil Is prazen strah. In tudi če bi bilo podporno dmštvo s svojo zastavo šlo naravnost v »Narodni dom«. Na to se bavi dopisnik z zgodovino »Narodnega doma«, kako je tržaška občina kupila bivši »Monte verde«, katerega bo nameravali kupiti Slovenci, in kako so si ti poslednji pridobili tla, kjer so sezidali sedanji »Narodni dom«. Dopisnik pravi, da postane ta del mesta eden najlepših, ko bodo poruš li staro vojašnico ter na nje mestu sezidali nove kraBne palače. Dopisnik piše dalje, da je pridobitev prostora kjer stoji »Narodni dom« neprijetno iznenadila tržaški magistrat, ki ie hotel potem prodati neki prostor, pred »Narodnim domom«, neki du najski banki, ki bi bila sezidala tim svojo hišo ter nastanila v nji svojo podružnico. Toda izvršitev tega sklepa je tržaško na-mestništvo iz oziia ni živahen promst, ki se na tem trgu vrši, prepovedalo. Dopisaik priznava, da je imelo oamestništvo popolnoma prav, ko je izdalo omenjeno piepoved. Latinska in nemška zahvalna pesem. Iz Crn č v vipavski dolini poročajo : Na cesarjev rojstni dan 18. t. m. ita bile tukaj dve slovesni maš . V župni cerkvi je zapel dekan zahvalno pesem po latinsko, torej »Te Daum laudamus« ; tu začasno nasta njeni 27. pešpolk je pa imel mašo na planem in vojaški duhovnik ja intoniral zahvalno pesem v nemščini: »Groaser Gott, w.r loben dich «. Vojaški župnik je zapel zahvalno peaem v nemškem jeziku, ker je polk nemški, a dekan je v slovenski župni cerkvi zapel zahvalno pesem — v latinskem jeziku ! V nemškem in latinskem jeziku se lahko hvali Bjga, le v slovenskem ne ! Škandal ki ga je zagrešila e. k. politična oblast ! Z*cd lo se je v Slovenjem Gradsu. Zgodba je, na kratko povedano, tale : Rojstni dan cesarja, daj 18. avgUBta, je I plapolala na »Narodnem domu« alovensKa trobojnica. Nemškutarski občineki zsstop pa je poslal svojega teiarja da je snel zastavo in jo odnesel v ol:č nski urad. C. k. okrajno glavarstvo se ni niti ganilo proti temu, dasi j 9 bilo naprošeno za posredovanje. še-le na ukaz namestništva, izdan vsled pritožb9, je c. k. okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu izdalo nekov ukaz, v katerem izreka, da je obSinski urad prekoračil s vej delokrog in da se mora belo-medro-rudeča zastava vrniti Icstnici »Kmetijski zidrugic. Glavarstvo pa je ob enem prepovedalo razobešenje te zastave, češ da bi to moglo dati povoda za nemire !! To je bil škandal. Ali škandal vseh škandalov je, da je ista c. k. politična oblast izjavila v oni rešitvi, da nima kaj ukreniti proti razobešenju veliko-nemške rdeče črno rumene zastave! Tega da politična oblast ce smatra za politično demonstracijo, ker taka za6tava da se razobeša že 20 let. — Tu se nam je torej e. k. politična oblast z vsem možnim — cinizmom predstavil« kakor vrhna pokrovitelj:'ca pan-germanakega gibanja, kateremu končni cilj je, da se zatre narod, ki je na neštetih bojnih poljanah krvavel zi državo ! Škandal, nečuven škandal, o katerem naj bi govorili vsi ncšl listi, da doznava ves naš narod do zadnjega kotička domovine, kako postopajo na3proti Djercu c. k. oblaati. Takrat pač — pravi »Djmovina< — ki treba prelivati kri za cesarja in državo, takrat na3 poznate, takrat nam ne branite nasiii barv ! Sicer pa imate za nas le bič in davčni vijak. Pa zapomnite si, da struna peči, če je preveč napeta ! V^i glad te pot škandalu — toda škandal je za vas in ne za nas ! BOja hočete z narodom in imejte ga — boj neizprosen boj. Videli bomo, kdo prej izkrvavi : narod ali krivična vlada ! Tajništvo vodstva družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani bode poslovalo odsltj redno vsaki dan, izvzemši nedelj in praznikov, od 3 do 6. ure popoludne v druž-bini sobi v »Narodnem domu«. To se naznanja s pristavkom, da S3 prodaja tam tudi »narodni kolek«. Pevsko društvo »Zriujski« v Deka nill priredi v nedeljo 4. septembra narodno veselico v korist d jaškega podpornega društva v Pazinu e petjem, igro, tamburaujem itd. itd. Na veselici bo sodelovalo vrlo pevsko društvo »Svoboda« *iz Sv. Antona, pevski zbor iz Loke Bezovice in tamburaški zbor izobraževalnega društva v Dekanih. Veselo'gro, deklamac'jo in nekatere tamburaške tjčke uprizore dijaki. Natačni vzpo-red se priobSi pravccasno. G ede na to, da dijaško podporno društvo v Pazinu potrebuje vsestranske podpore želeti je obilue udeležbe se strani občinstva. Tržaškim in okoliSanskim društvom nudi se tu lepa prilika, da vssj enkrst izlete v Dekani. Yiak odhaja iz Trsta ob o.25 popo-ludne, odhaja pa iz Dekani v Trst ob 9.15 zvečer. Cena tja in nazajjle (50 novS. Na noge tor^j sebi v razvedrde, revnim istrskim dijakom v pomoč ! Zveza slovenskih odvetnikov t Ljubljani, vabi na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil dne 7. Beptembra t. J. ob 7. uri zvečer v mestni dvorani v Ljubljani. Dnevni red : 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev predsednika, osmero odbornikov in dveh preglednikov. 3. Določitev članarine za leto 1903. 4. PoBamesni nasveti in slučajnosti. V Ljubljani, dne 17. avgU3ta 1904. Za pripravljalni odbor: Dr. K a r 1 T r i 1 1 e r. S Koroškega. Grozna nesreča se je zgodila v nedeljo 21. avgusta v Grableh pri Pliberku. Stropnikov hlapec je prišel z lova z nabaeano pušao in je naslonil isto ob zid Bokrovtove h a?. 8-letni sin posestnika Oci-nika, zazrši puško, se je hotel igrati žnio. To je videla 24-letna hči posaatnika Bo-krovta ; zato je hitela k fantu ter mu je hotela puško odvzeti. Ko sta se trgala za puško, je pečil strel, in ostala sta mrtva na l:cu mesta oba. Pevsko društvo »Adrija« t Barkov-ljah vabi na domačo veselico z godbo, peljem, ;gro ia plesom, ki jo priredi v nedeljo, dne 28. avgu9ta 1904 v prostorih »Naroduega doma« v Barkovljah s sledečim vsporedom : 1. Kunz9: »Tamburaška koračnica«, godba. J. Iv. pl. Zaje: »Nočni atražari«. možki zbor. 3. Iv. pl. Zijc : »Slovanska sin-fonija«, godba. 4. H. Volarič : »Slovanska pasem«, mešan zbor. 5. W*1 Jteufal: »Cigani«, valček, godba. 6. A. Hajdrih : »Hercegovska«, nj<"žki rbor s čveterospevonc. 7. Strausa : »Štajerska«, godba. S. Fran GerbiČ : »Z tno oolje«, mešan zbor. 9. Ant. Dvorak: »Slovanske melrd je«, potpouri, godba. 10. Fr. Gjvf kar : »Raztrešenca «, veseloigra v enem dejanju. 11. Svobo ina zabava in ples. — Za5etek veselici cb 5. in pol uri popoludne. Pri veselice in k p'e=tu bo igrala dobrozuana \Vfgnerieva godba. Vstopn na k vesel ci 40 stot. (20 nvg.) za o=ebot Vstopnina k ple=u m .zs\ 1 K (50 nvč.) ; ženske 50 st^t. (2.r> novd). Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Kje l YT tuka šnjem uradnem lislu čitamo razpis dveh mest pisarniških pomočnikov za okrajno sodišče v Komnu. Xa razpisu pa je podpisano preietrn sivo okrajnega fodišča — v Božetu ! Toiej k_e bjsta služila državi dotična bodoča pi možna uradnika! Razpis je priob5en samo v nemškem jeziku. Tako torej! S.užv e kacejlisiov ia pristavov se v najnoveji čas razpisujejo v deželnih jezikih. Po takem hočejo če pri pomcžnib uradnikih ohranjat. — fiks'jo nemšiva v naš h pokrajinah Prvi letošnji sneg. Iz Celovca javljajo, da je zapauel v torek na Kaiavanktb sneg, ki ;e sagal do 1800 metrov viš ne. Zopet toea. Zidnji up koroškega kmeta aj io, je pobila v sok o to toča. Vsula se je precej gesti toča nad S?. Miklavžem in Ledom pri Rudi. Samomor notarja. Č.tatelji Ee monla še spominjajo, kaao je bil mesto bivšega slovenskega notarja, v Mariboru, Rida a, imenovan Nemec Haae. Pust mo na strani, da se je s lem «goiila S.ovencem krivica v na-rodnem pjgledu, da se je — da rabimo tisto običajto f.tzo — kršilo dosedanje »posestno stanje«. Ali, v koliko je bilo s tsm imenovanjem Nertca uatnženo praktični potrebi, je govorilo dejfctvo, da si je rečeni notar že čez nekoliko mesecev pomagal proč, ker ni nikdo zahajal v njegovo p:sirco in torej ni služil nit za v-ak Janje potrebe. Dobil je mesti notarja v Šrnohuru. Sidaj pa čitamo v listih, da si je ne=r.čni mož sem končal ž.vljenie, ustreli vsi ee. Zadnje Čase je bil baje zelo otožen. Krvav prelep. Na broda grške jadre-nice »Mihaidi« se je vnel včeraj opoludne hud prepir mej dvema mornarjema. Prepir se je pa kmaiu spremen J v pretap in mej tem je eden njiju, potegnil iz žepa nož ter z istim dregnil v hrbet Bvojega nasprotnika imenom Nifcolaj Adoni. Pribitevši zdravnik Ee zdravniška postaje je ranjencu najprej začtsno povezal rano ter ga potem dal pre-nest. v mtstco bolnišnico. — Rinitelja eo ^a ielarji aretovali ter ga tirali na po licjo, kjer ga ;e uradnik zaslišal ter vztl na zapisnik, a ga potem zopet izročil redarjem, da so ga odvedli v zapore. Nadobaden sin. 18-lstni Vincsenc H. je prei več časom ufcral svojemu očetu hranilno knjižico ter iz hranilne dvignil svoto *00 kron, potem pa v družbi neke žin?ke odšal v Italijo. Potem, fco ja v kratkem času zapravil denar, sa je povrnil v Trst. V ponedeljek večer ga je pa policijski c ti 3 j al Jurij Titz zalotil v neki gostilni v ulici delle Beccherie ter ga aretova1. Ker je pa njegov oče iz avil, da mu to »neumnost« odpusti, je bil zopet izpuščen na svobodo. Taki so Židje'. Pri Zidu g. Eivardu Jakobu Venezian, ki stanuje v bisi št. 3 na trgu delie Poste (ne vemo v katerem nad Btropju, drugače bi povedali tudi to) je bIu ž ia dlje ča*a 29 letaa Antonija B., doma iz rvjela. Pre i nekoliko dnevi je pa Žid, g. Edvard Jakob Venezian zapazil, da mu je služkinja »ukradla« nič manje, nego 4 (štir-) svež--mokve in 1 4 litra vina. V ponedeljek je pa Žid, gospod Eivard Jakob Venszian zmerjal služkinjo, a ta mu ni hotela prav pohlevno molčati, vsled česar jej je Žid, gospod Edvard Jakob Venezian zalučal v obraz psovko : »molči tatica!«, nantšaje se namreč na one 4 (štiri) sveže smokve in na ono 1ji litra vina. Ni čuda, če je ta psovka tako užalostila * užkinjo, da se je takoj odpovedala službi | ri Ž.du, g. Edvardu Jakobu Venezian. .Se iti večer je šla na kolodvor južne železo.ca, •u poizve, o katerem času odhajajo vlaki proti Gorici. Medtem ko se je nahajala na Kolodvoru, je začelo deževati. Da je mogla nazaj v mesto, jej je redar Calligaris (na stražnici na kolodvoru) posodil dežnik. Za ' sto noč je šla Antonija spat k nekej prija »sljici. Predvčerajšnjim predpoludne je pa šia v stanovanje svojega bivšega gospodarja pi> svoje stvar . Imela je seboj dežnik, ki je, ga je pojodil redar Calligarip. Prišedši v stfno vanje, je odlož la dežnik v kr>t, kjer pa je že s'al dežnik Ž dj, g. Edvarda Jakoba Vene-ziana. Ko je pobrala svoje stvari, je vzela dežnik ter odišlp. A v naglici je po pnmot; vzela, mest? Calligari?ovega. dežn;k Z da gnop. Edvarda Jakoba Veneziana. Šla je na kolodvor in tam je bila njena prva skrb, da je nesla na stražn;co vrnit CaUigarisu dežnik. A Calligaris ni bil v služba in redar, ki se je tam nahajal, ni poznal, je li de?nik pravi, ali ne. Ž d, gosp. itd. itd. je pa m^j tem zapazil, da j a Antonija vzela njegov dežnik ter mu pustila druzega. Vsled tega je poslal nekoga na kolodvor, nai jo pokliče nazaj. Nič hudega sluteča, je šla Antoniji mirnim srepm nazaj, a ko je prišla v vežo hiše, jo našla rederja, ki jo je proglasil aretovano ter jej pojasnil, da jo aratuje na zah*e~c uieneg« bivš?g» gospodarja, kateri di jo toži radi tatvine. Na pol ciji so zaslišali Antonijo, potem so pozvali redarja CiUigarisa, ki je potrdil, da jej je on prejšnji več?r poeolil dežnik ; zatem so pa telefoničnim potom vprašali na stražnici na kolodvoru, da li je Antonija prinesla dežn k, kar si a stražnice potrdili. Vsled teza sd Antonijo takoj izpustili na svobodo. Anton ja B. pa ni za lo-voljna s tem, marveč je iz a ila. d* bo tožila Žide, g. Elvarda Jakoba Vensziana. H am b u r g. (Sklen pop.) Kava Santo* jroo average za september 3634, za d«*\ 37l's, za marec 3**V4» 7.a maj 3o3/4 vzdržano. — Kava Rio navadcf oco 35—36, navadna reelna 37—39, navadna dobr« 40—42. Harahnrg. (Sklep ) Sladkor za avguat 21.05, za aept_ 2l 05, 7» oktober 21.35. tp dec. 21.15. za marw\ 21 (ji. zi maj 2185. Mirno. — Vreme: dež. Sladkor tu črnski. Centrifugalpile, promptn ■i 6K..SO do K8.00. 7« september K —.— d"--; mar**'--Hvi!. »iK..SO do 68.—. Concassć in Melispiif irenipeno k .j « 69.30. za sept. K —.— d _mamc-ar* do 69.30. «... u-' -lidkor iz repe surov 10® 1C 3h. Javu 1! U I«. Stalno. >'.irk-, \jtvorjenje,) Kava Rio ** ►»ndoče lobave, v-4 ir/. 1 5 st. zevanja. lO st. zvišanja. Pa? »/ ttž za tekoči mesec rž z- sept. '*> september-dFcember 16.—, z* nov. februvur Mi.ii5 (mirno.) — Pšenica za tekoči m«-aec 22.71> /a sept. '2/S.H0, za september-december •22-95,ia jih ' .aber-febr. 23.56 (mlačno). Mok* za te-fcoči mea» " za sept. 30 75, za sept -december 30 90, za n.vt-aiber f.bruvar 31 35 (mlačno) Kepičao olje za mesec »9.—, za »eptem 4 4. ?5, za sept. - december 49.— zx j an u var- april oO.— (mirno šjirit za tekoči meneč 40.75, za sept. 40.b0 zi sept. -december 35 75 za januvar - april 37.50 (stalno) Sladkor surov 88° uao nov 253/4 — 2S — ^mirnoi, bei za tekoči me*ec 2^— za »ept. 29'/a? za okt. -jan. 30V4, januvar - april 31 — (mlačno) ra -tinirai: oi1/,—62 Vreme: oblač o. Pisarna Razne vesti. Prestol ki re b3 rabil povo^on kronanja srbskega kralja Petra, izdela drmača srbska tvrdsa. Krt.no pa izdela nski par i z atar. Ledena peč Učeni Amerikaaec V. \foore, na metereologi škem observatoriju v \Va&hing-t^nu, je izaaštl ptč za razblajevanje stanovanj v vračih dneh. Moorova peč obstoji iz železnega cilindra, katerega se napolni z lede m mesto s premogom. Peč je vrejena na način, da vlača zrak ne od spodaj navzgor kakor pri zimskih pečeh, ampak oi gori navzdol. Ta peč daje dosti hladnega in tudi suhega zraka ter je zelo praktična tudi v i vlažnih stanovanjih. Dobra letina v Bolgariji. Iz Sofije ori-haja poročilo, da bodj imeli to leto v Bolgariji zelo dobro žstev. Upajo, da bodo za-mogli izzvoziti žita za 100 milijonov levov. Stotrideset let stara Židinja je umrla te dni v ruskem mestu B a v^toku. Dr gregorina m Dr Slavika se preseli 24. t. m. v „Narodni dom" uhod ulica Giorgio Galatti št v. 18, IL liadstr. Prva narodna MIRODILNICA ulica Farneto 33 (novu palaca). Velika zaloga drog, barv, če-pičev, esenc, parfumarij, če-jev, špirita, mineralne voda in v to potrebnih rečij. V zalogi dob It a se tudi retinc, šipe, sveče, petrolej itd. itd. Priporoča se cenjenim odjemalcem S. Skrinjar. T (r o ar na pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piaz2& Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nlkake konkure&ea. Sprejemajo se vsakovrstna dela to( i po posebnih načrtih. Hnatrov&n onstfc 'r**'" 1 Novi velik dohod ""^ blaga za možke obleke Iz tu- in inozemnih tovarn za spouilaclni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možkili srajc vseh rrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST._, ^^^^ v Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščah za spomeiiiie, Najnižje konkurenčne cene. Borzna poročila dne 24. arg-usta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.0«>—19.05, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239.55 240.— Francija K 94.90—95 05, Italija K 94 90 — 95.— italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija E 117. «<—117.35, nemški bankovci K--—— avstrijska ednotna renta K 99.15 — 99.45, ogrski> kronska renta K 97.— 97.VZU, italijanska renta 1023/4 1031/4 kreditne akcije K 64u.-- 643.— državne železnice H »>30.— — 63'A.— Lombardi K 90.— 92 —, Lloydove akdie K 685.--693 — Srečke: Tisa K 324.-»26—, uredit K 460 — do 472. Bodenkredit 1880 K 302 — 310.—. Bo denkredit 1889 K 292.— 303.—, TnrSke K 127.50 do 129.50 Srbske — — do —.—. Dunajska borza ob 2. url pepol:. Užffani ziiak na zaiiiasku t varstvo proti ponarejanju MATTONIJA Giessb&bler Sanertirunn. ilgXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXA Državni dolg v papirjn „ v srebrn Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4'/, Avst. investicijska renta 31/, •/, Ogrska renta v zlatu 4 °/0 „ v kronah 4*/. „ renta 3 V, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini včerai danes luO 15 —•— 100.15 —.— 119.20-- 99 30 —.— 90.90 — .— 118 95 —.— 97.10 — P8.60 —.— 1607 — —— 641.25 —.— 239-65 —.— 117.17 23.46 —.— 19.05 —.— t 95.95 —.— 11.32 —.— Parižka ln londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.17 58/t italijanska renta 103.87. Španski ezterieur O?.— akcije otomanske banke 567.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državi« železnic« —.— Lombardi 95.— uniHcirana turška renta 87.2-> meniice na London 252.55, avstriiska zlata reni» 102.70 ogrska 4°/0 zlata renta IC1—, Linderban* —.— turške srečke 123.50, parižka banka 1179 italijanske meridijonalne akcije 722 —, akcije B o Tinto 13.62 Vzdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88'Vi* Lombardi 3l/t srebro 26J,'8, špaaska renta 861/« lijsjiska renta 102 ll„ tržni diakont, 213/lfi menjice nt Dunaju —.— dohodki banke 22-000 izplačila bank« —.—. Mlačna. Tržna poročila 24. avgusta. Budimpešta Pšenica za oktober 10.85 r o 10.86 ; za april 11X4 do llXb Rž za oktober 8.34 di 8 35; za april 8.5« do 8.60 Oves za okt. h 7.20 do 7.30; za j pril 7.57 do 7.58 Koruza za avguat-—.— do —.—, za eept. 7.58 do 7.59. Pšenica: ponudbe srednje; povpr»ševsn e slabotno, mrtvo. — Prodaja 40.000 meterskih stot, za 5 stotiofc znižanja. Druga žita mrtveje. Vreme: oblačno. — H a v r e. (Sklep.) Kava 3antos good a« rage za tek. mesec po 50 kg 45.50 frk, sa dec 4t».25. V temelj eno 1S99. Prvi zagrebački Pod držUYUim nadzor,,m- IX UOdflSKO - PRIPRRUNI ZAVOD Skola i internat: gcrislaviceva ulica 12, L kat. Ovaj prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca-aspirantah otvora 1. rajna t. g. 6-mjesečni iT zimski glavni tečaj. Tom institucijom, koja je za mladež od osobite vrjednoti, mogu mladići, koii ma s koo- razloga svoje nauke dovršili nisu, bez obzira na predznanje i zanimanje ne samo steci pravo jednogodišnjih dobrovoljacah, nego si i u ffradjanskom staležu osigurati družtveni položaj, kao što i polučiti castnicki cm. Dosadanji sjajni uspjesi savjestne obuke pružaju svakomu najsigurnije jamstvo te ravnateljstvu nije od potrebe dalnje naglašivanje, kako temeljito nastoji naobraziti povjerene mu djake. _ U internatu zavoda podpnna obskrba za vojničko strogo uredjenje i zapt. v . Pobliže upute, kao što i program sa imenikom učenika, koji su izpit položili, daje na zahtjev bezplatno Ravnateljstvo zavoda u Zagrebu, Berislavićeva ulica br. 12, I. kat. Upis danomice. Doba: 16—20 godina. %XXXXXXXXXXXXXXXXDO^ Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Tia dei Rettori m. l (Rosario) - v Trstu - tli cerfcre Sv. Petra t Uši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Sprejema zavarovanje člove&kega živ-jeoja po najraznovretnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujoČimi »e vplačili. Veak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti drutra vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim Škodam po najnižjih cenah Škoda ceiuje takoj in nanajkuntn9je Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne in občnokoristne namene. VABILO OBČNEMU ZBORU „Kraškega vinorejskega društva" v Tomaju dne 4. septembra igo4. ob 4. uri popoludne = v društvenih prostorih = VSPORED: 1. Pregled dru-tvenega vinograda; 2. Pczdrav predsednika ; 3. Porcčilo tajnika in blagajnika : 4 Volitev odbo a; 5 Slučajni predlogi in nasveti. Odbor. Zahvala. Podp sani delavci se toplo zahvaljujejo g. Josipu Z e 1 e z n i k in njegovej cenjeni eoprogi za ^cgato peg šoenj* z jedili in pi jačo o priliki likofd njegove novesezdenc hiše pri Sv. Ani 220 (bliz» Šfiednia^. K. L. Rc. A J J_ o O «1. septembrom stanovao e U UU d OO z dveaaa sobama in kuhinjo v R jedu tš". 257 (pri dvanajst h mar v al). Natančneje se izve v upravuištvu »E 1 nost'«. ^——————————— . Od dane3 naprej pa do 15. septembra t. 1. se zv dajejo vri portstDer& umetnika g. Giotto BLanchini Vittorio v mojem dobro poznanem /otogra/ičnem ateljerju ! ulica Uasparo Staiupa T. (zadej stare cerkve sv. Antona) jazven navado h ftognfieaih izdelkov tudi, oni na tencfn ali svetel porcelan (fatosmalto) v barvah, kakor tudi najmodernejše slike. j CENIK: 6 slik „Secesija-........K 1.60 6 „ ,.Vizit".........„ *2.40 6 .. ..Marjeta"............3.80 G ..Kabinet4-..........5.80 1 Fotosmalto: 1 slika na kodino.......K 1.20 1 .. .. srebro.......3.20 j 1 „ .. zlato (6 karat) . . . . „ 5.20 Spoštovanjem Karlo Pittoni. Tovarna kisa Jruschina S JCrovath Trst. — Rira ftrumula (i — Trst. Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov. ————— Konkurenčne cene. - ————-——^———~~" V kratkem se otvori prodajal-nica z manifakturnim blagom Severij Lockmer na trgu sv. Jakoba (preI. Trukoczija krmilno in varstveno sredstvo se pomeša mej krmo pa tudi že pujskom. 1 zavitek za 50 stotink zadostuje za mesce. Na prodaj pri trgovcih: po pošti 5 zavitKo? iz slavne zaloge Lekarne Trnkoczy, Ljubljana Zahvalna pisma tuili uradno poverjena dohajajo vsaki dan. Največje priznanje London 1903 ..GRAND PRIX !:• Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecckiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnžne in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. CUHflRD LINE koncesionirana proga v Avstiriji TRST—NEW~YORK. Redno prevažanje potnikov in blaga naglim parnikima. Najcenejše in najprikladnejše SJ^T* AMERIKO, potovanje iz Avstrije v = ^^^ ———— Izvrstna narodna domača hrana. 5 kron cenejše oD vsake druge konkurenčne proge. - - Odlaz iz Trsta za New-Tork: Parnika: „ULTONIA" v sobjto 23 julija 1904. „SLAVONIA." v soboto ti. avgusta 1904. nadalje vsako drugo soboto. Za poizvedovanja in vozne listke obrniti se do avstrijskega domačega glavnega zastopa SCHRODER & Co„ Trst, nlica Carlo Gheia 8., I. naflstr. su pa do g. franceta Jfowy, konc. agent v tjnbljani, Jflarijin trg 1. f Kupajte vaše pohištvo v dobre z lani poliva, mauifaktur in laptarij tvrdke j 3vanka Doreghini ulica Madonnina Štev. 3 Jamči se za solidnost in trpežiiost blag:*,. Absolutno konkurenčne cene. Pisarna za vojaške zadeve. Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Piazza della Borsa št. 5, II, n. Podaje u3tmeDO in pismeno na3vete in pojasnila v vseh vojaških in brambenih zadavali. Sestavlja pioŠDje in uloge zadevajoč jednoletoe prostovoljce, nabore, oprcšSenja in preložitve orcžn:h vaj tsr kontroln h zborov ; predčasne ženitve, sprejem gojeccav v vojaške odgajališča, utoke (rekurze), reklamacije itd. Uradne ure vsak dai od 9. do 1. ia od 4. do 7. popoludne. IVAN JANUAR tehnični koncesij onlrani zobozdravnik v Trstu, ul. Torrente 32 II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 — (>. pop. Grand Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. >~alašč pripravljena večerja za ras, ko končajo gledališke predstave. Paha ktti»mA ' MT Naivečii konfort! Postrežba točna! Anton Skerl 1 mehanik Piazza de-le Legna 10. (hiša Caccia). i Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacionalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: W Priprave za točenje piva. ~ NB. V olajšanje nakupovanja se predavajo si predmeti tudi na me3e5ne ooroka. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja n% *:ste rent, ustavnih pisem, prljcritet, komunalnih obligacij, srečk, dsinic, valut, novcev ia devi*. fr»BMt Udaja k vsakemu irebaajo. Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale _ -— knpons. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl ■ Izgubi - Vlnkuluje ln dlvlnkuluje vojaška ženitnlnske kavcije. im litsMn H m^ Borzna maroMIm. LJUBLJANI Podružnioa v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — — dne vzdiga. — —J Promet s deki in nakaznicami.