Posamezna Številka Din št. w Upravništvo »L»omovtne v Ljubljani — tCnaflJeva ulica 6 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/EL„ telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za cuzemstvo: četrtletno 9 din. polletno 18 d tO, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din. celoletno 48 din. Amerika letno 1 dola«. Račun poštne hranilnice, podrnžnlce » LJubljani št 10.711. Konjiški s res ie lep kos nase slovenske zemlle V soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. pride v konjiški srez večje število izletnikov iz Ljub ljarie in drugih krajev Slovenije, da spoznajo tamkaišnje lepe kraje in razmere, v katerih živi tamkajšnje pošteno, delovno in gostoljubno ljudstvo. Izletniki se pripeljejo v soboto ob 20. v Vitanje, v nedeljo ob 6. zjutraj bodo v Stranicah, ob 7. v Zrečah, ob 9. pa v Konjicah pri Sormanu. Iz Konjic pojdejo v Opiotnico, kamor prispejo ob 15., nato pa bodo ob 17. v Ločah. ODOzariamo tudi. da bo v nedeljo ob 10. aopoldne v Konjicah na vrtu Narodnega da ma zborovanje Jugoslovenske nacionalne stranke in nacionalne mladine. Na zboru se bodo obravnavala vsa važna vprašanja, ki se neposredno tičejo tudi konjiškega sreza. Stranka poziva somišljenike k polnoštevilnemu obisku. Na prošnjo prijateljev našega lista iz Konjic posvečamo v današnji številki »Domovine« nekaj vrstic konjiškemu srezu, nekaj na konjiški srez nanašajočih se spisov pa bomo objavili še v naslednjih številkah. Kak® živimo v konjiškem srezu Oblagodarjen z mnogimi prirodnimi lepotami, a kljub temu ostali Sloveniji prav za prav malo znan je konjiški srez, ki je med najmanjšimi srezi dravske banovine. Meri komaj okoli 335 kvadratnih kilometrov in šteje okoli 23.000 prebivalcev. Glavna reka mu je Dravinja. Trgovina, obrt in industrija zaposlujeta v srezu le malo ljudi, tako da so življenjski pogoji prebivalstva skoro izključno odvisni od pridelkov zemlje. Več kakor polovica površine je obrasla z gozdovi, sicer pa so v srezu zastopane vse panoge kmetijstva. Promet med posameznimi kraji se opravlja manj po železnici in več po cestah z rednimi avtobusnimi zvezami. Dravinjsko dolino in kraje više proti Pohorju naseljuje pretežno mali kmet, ki se mora marljivo boriti z zemljo za vsakdanji kruh. Pošten in priden slovenski rod biva tod, ki ljubi svojo domovino in državo kljub temu, da skoro pozabljen bije trd boj za svoj obstanek. Narod pri nas se peča v glavnem z živinorejo, vinogradništvom, obdelovanjem polja in sadjarstvom. Pri vsaki izmed panog kmetijskega gospodarstva je na stotine bolečih ran in vprašanj, morda pri nas več kakor v kakšnem drugem srezu dravske banovine. Take boleče rane bodo obstajale, dokler se ne bo pri nas v vsej državi začela reševati vsa dolga vrsta kmetijskih vprašanj po načrtu. Če si ogledamo le vprašanje bakrene galice, ki se tiče vinogradnikov, kar je na videz neznatno vprašanje, a je v resnici huda reč za vinogradnika kmeta. Mora jo imeti,' a cena 6.20 din za kg mu jemlje donosnost. Zakaj je cena tako visoka, ko imamo vse sirovine za izdelavo bakrene galice v državi? Podobnih majhnih vprašanj je na stotine. Brez velikega kmetijskega načrta, ki bi se izvršil v petletki ali desetletki, ne bo šlo. Urediti je treba pridelovanje in prodajo. Kmet gara in gara, a svojih pridelkov ne more prodati po človeški ceni! Če kaj proda, koliko se mora pehati, da si celo za te nizke cene najde kupca! Prodati pa mora, da vsaj plača davek in obleče družino. Vsakdo si pač lahko predstavlja, kakšno gorje je šele tedaj, če kmetu še te račune prekrižajo povodenj, toča ali pa pozeba. Dravinja nam vsako leto napravi veliko škodo. Ze pred leti nam je bila zagotovljena regulacija nevarnih ovinkov. Lansko leto je vse kazalo, da se nam bo obljuba izpolnila, a se nam še ni. Prosimo odločujoče činitelje, da nam uravnajo strugo Dravinje, ,ki nam je letos kar trikrat uničevala poseve in travnike. Pogosto se čuje, da so Hrvatje za nami, toda če spoznamo njihove vzorne gospodarske organizacije in naprave, dobimo drugačno prepričanje o njih. V savski banovini je tudi uvedeno obvezno zavarovanje poljskih pridelkov za primere toče in drugih vremenskih nezgod. Kaj Slovenci tega ne zmoremo? Industrije pri nas ni mnogo, zato od nje ljudstvo nima posebnih dohodkov. Le pri lesni industriji ljudje nekaj več zaslužijo. Pa tudi to je malo. Posebej naglašati ni treba, da so dohodki stalnih in sezonskih delavcev na državni železnici nezavidni. Razmere v tem delu lepe Slovenije niso rožnate, toda je naš narod čvrst in jeder in ne izgubi upanja v napredek in boljše čase. Napredek in z njim boljši časi bodo prišli, če se bo kdaj vzelo kmetijstvo vse naše lepe domovine Jugoslavije v resen pretres in se začelo načrtno reševati. Kmetijska država smo in zato se bo moralo to prej ali slej zgoditi. Tako smo v rahlih obrisih naznačili težave konjiškega sreza, ki so pač v glavnem podobne težavam delovnega ljudstva v drugih srezih. Iz rojstnega krap pohorskega pesnika Vodovnlka Med Dravinjo in Hudinjo se razprostira po južnem pobočju Pohorja prijazno naselje Skomarje. Je to najvišja župnija na Pohorju z malo gotsko cerkvico sv. Lamberta. Župnijo vodi že skoro četrt stoletja župnik g. Jože Škvarc. V zgodovini se imenuje cerkev že 1. 1313. Legenda pripoveduje da sta šla v XII. stoletju dva meniha iz samostana sv. Lamberta na Gornjem Štajerskem, eden proti sedanjemu kralju Marijinemu Celju s podobo Matere Božje, drugi pa s podobo sv. Lamberta v sko marske planine. Zadnji je postavil tu cerkev z lesenim stolpom, v oltar pa je del lipov kip sv. Lamberta. V preteklem stoletju je bil tu cerkovnik znani pohorski pevec in pesnik Jurij Vodov-nik, po domače Tomažič, ki se je rodil na Skomarjah 22. aprila 1791, a umrl je 17. decembra 1. 1858. V cerkvenem zidu ima spo- minsko ploščo, na kateri so napisani stihi njegove pesmi: »In duši Bog vse dobro daj, naj vživa večni mir, v svoj pravi dom naj pride, v raj, kjer sreče vse je vir.« Jurij Vodovnik je spesnil mnogo pesmi ia jim, kakor je sam rekel, »dal vižo«. Le žal, da so se po večini porazgubile. Koder je hodil, je koval pesmice. Tako le pravi o sebi: »Dokler sem majhen fantič bil, sem ljube ovčke pasel, sem kruhek jedel, vodo pil, sem velik fantič zrasel. Zdaj sem pa za mežnarja, po štrikih se obešam, tudi moram večkrat vince pit, da preveč ne opešam.« Hi m WM " n.■ | v.„.. /s ,. % rnmmz SPI- | ¡KšSdBil Jh .«. t I -ff/ k^HI * Mr»f m Jaz sem Jurij Vodovnik, na Skomru sem doma, v raztrgani kočuri, štir okenca ima. Je veter streho vso razdrl, še kočo bi mi skor podrl, pa Bog ni tega pripustil, ker je Jurij notri bil. Rajni moj oče so bili cimerman, so stavli žage, mline skomarskim faranom. So bili pinter in kolar, po vrhu še coklar. Da je veliko pesmi spesnil je to tudi sam potrdil z naslednnjimi stihi: »Veliko platna sem natkal še več sem pesmi osnoval.« V kraju je šola z enim oddelkom, ki je bila ustanovljena leta 1880., a leta 1882. je dobila lastno poslopje, v katerem je velika učilnica in stanovanje za eno učno osebo. Zdaj službuje tu šolski upravitelj Pečnik Ivan, ki je bil v preteklem letu premeščen sem iz Radeč pri Zidanem mostu. V kraju je gostilna in trgovina Matilde Kovšetove, ki pa ima na razpolago tudi tujske sobe. Iz Skomarij je krasen razgled tja do Mrzlice, Boča, Donačke gore in po Dravskem polju. Posebno krasno je v pozni jeseni, ko je po dolinah vse zadelano s gosto meglo, podobno morju a tu sije krasno toplo sonce V davnih časih so bili tu razsežni gozdovi, kamor ni stopila človeška noga. V njih so prebivali medvedi, volkovi, divje mačke in druge zveri. Z naseljevanjem ljudi po dolinah so se začeli gozdovi vedno bolj redčiti in pozneje je na teh gozdnih jasah človek ustanovil svoje domove. Gozdovi so prilično razredčeni, a vendar je še nad polovico sveta gozdov. Največ je smrek, manj jelk in borov. V nižinah pa rase bukev. Kelti in Iliri so že v svoji dobi prodirali v pohorske pragozdove. Prav tako Rimljani, kar na pričajo kamni z napisi keltskih imen. Slovenci so vedno višje prodirali v pohorske hribe in krčili gozdove, pa ne toliko zaradi izkoriščavanja, temveč zaradi pridobivanja sveta za travnike in polje. Tu so zrasli domovi, ob katerih so njive in travniki in sadovnjaki. Radi visoke lege je zoritev za več Andrej Šolar ROMAN 12 PREDVOJNIH DNI PO L THOMJ PRIREDIL B. R. Šimnovec, Vrhovnik, Prah, Kdo je poznal za imena? Ali so že prišla v kraje, ki niso bili v neposredni zvezi z Orešjem? Ali je poznal kdo razen maloštevilnih ljudi, ki so v Orešju kupovali moko ali pa si dali napraviti nove čevlje. In zdaj se je povsod bralo, da se pojavlja novo politično gibanje pod vodstvom nekega Vrhovnika in nekega Praha. Jakoba Praha, ki se je veselil svoje slave; ki je stal tudi v mrazu dolge ure na trgu in tako mršil obrvi, kakor bi bil hotel prav tam, med pivnico in trgovino, ustvariti nov svetovni red. Mnogi so ga gledali plašno in z nekakšno grozo. Saj je nekaj skrivnostnega zlovestnega na vseh ljudeh, ki pretresajo temelje države. Preplašenosti se je pridružilo tudi spoštovanje pred možem, o katerem so pisali listi in ki je segal tako visoko nad skromno mero preprostega oreškega tržana. In jezni čevljarjev pogled je spominjal Orešce na hrup, ki se je širil po svetu. Na hrup, ki je zdaj prišel tudi v njihove tihe domove. Oče je govoril o njem, kadar se je zvečer vrnil iz gostilne. Žene so prinašale novice o njem iz trgovin, in trikrat na teden se je slišalo kričanje po tršanskih domovih, ko so ljudje primerjali pisanje obeh oreških tednikov. In to se je zdaj že dogajalo od pogovorov, ki so jih imeli novi člani kmečke tednov kasnejša kakor po dolinah. Sejejo nekoliko pšenice in ječmena, a največ rži.. V suhih letih prav dobro uspeva krompir, ki je odlične kakovosti. Živinoreja je prav dobro razvita, ker rase po gorskih travnikih prav sočna trava. Mnogo je pašnikov, kjer se živina pase od zgodne pomladi do pozne jeseni. Glavni vir dohodkov daje gozd. Ob Dra-vinji in njenih pritokih se vrstijo žaga za žago, okoli katerih je nakopičenega mnogo Konjiškemu srezu se obeta letos precej dobra sadna letina. Seveda, če ne bo kakšnih vremenskih nezgod, bo sadje dalo lep izkupiček našim sadjarjem, ki pri teh hudih časih že res komaj čakajo denarja. Jabolka iz konjiškega sreza so znana daleč na okrog. Pred leti, ko v južnih delih naše države ni bilo sadja, so se iz konjiškega sreza izvozile v te. kraje lepe količine sadja in so kupci bili izredno zadovoljni. Jabolka iz konjiškega sreza imajo posebno dober okus in nič ne zaostajajo za jabolki iz Južne Tirolske, ki so svetovno znana. Pisec teh vrst se dobro spominja, da so pred vojno južnotirolski trgovci nakupili jabolka v konjiškem srezu in jih po predpisih spravili v zaboje, na katere so napisali naslove za razne kraje v Avstro-ogrski in drugih državah, nato pa vse te zaboje naložili v vagon in poslali v svoje kraje na Južnem Tirolskem, kjer so jih šele poslali odjemalcem. Tako se je zgodilo, da so jabolka za Budimpešto ali celo za Celovec bila poslana preko Celovca na Južno Tirolsko in potem spet nazaj. Konjiška jabolka so torej tedaj nadomeščala tirolska. Ce Konjičani doslej kljub temu še nismo pridobil sloves s svojimi odličnimi jabolki, je krivo to, ker ne znamo ravnati z njimi. Vsa nega sadja, dokler je na drevju, nam ne pomaga Jiič, če potem, ko ga oberemo, ne pazimo na najvažnejše. Nekaterim trgovcem, odnosno prekupcem, se navadno zelo mudi za zaslužek. Ti ljudje, ki jim je samo za zaslužek, a ne za blagor splošnosti, silijo kmeta, da čim prej obere jabolka in jih proda njim. Sadjar obere torej še nezrelo sadje, dobi sicer denar in tudi preku-pec zasluži, toda izvoznik, ki slabo blago kupi, morda utrpi izgubo, gotovo pa izgubi svojega odjemalca. Ta si bo za zmerom zapomnil tisti kraj, kjer je dobil slaba jabolka. stranke 16. decembra. Ali pa, da bomo prav natančni, od tedna pred tem sestankom, kajti ta sestanek so napovedovali, zasmehovali in obsojali, še preden se je sploh začel. Nikoli prej ni stavec gospoda Šimnovca dajal v list tako velikih črk kakor v tem času. Bile so črke, ki so podčrtale pomen besed gospoda Jakoba Praha. Črke, ki so se vrstile na papirju, velike in črne, in tako kričale v bralca, da mu je moral vsak ugovor zastati v grlu. Bile so tako mogočne, da bi bile morale stisniti nasprotnika, če bi bil prišel na dan z majhnimi, skromnimi naslovi. Toda tudi Hodnik je bil pripravljen in se je boril za krščanstvo z debelimi naslovi. In tako prebivalci Orešja niso mogli več v miru pregledati tedenskih novic. Morali so odvrniti svojo pozornost od malenkosti. V Prahovem listu so brali, da meče zdaj naposled jutrnja zarja svobode svoje goreče žarke na temno početje katoliške stranke. To pa menda ni bilo čisto res, kajti že drugi dan so prebivalci Orešja v nasprotnem listu lahko brali, da se morajo vsakemu napol izobraženemu človeku pristuditi podli napadi, za katerimi se skriva samo zagrizeno sovraštvo proti cerkvi. Toda tudi občutku gnusa se ni smel nihče nemoteno predati, kajti mračni odgovori v Šimnovčevem tedniku so pravili, da bi s piscem teh vrstic v starem Rimu obračunali kakor s sovražnikom ljudstva in ga vrgli s Tarpejske skale. Kdo je torej mogel prebivalcem Orešja zameriti, da so plašno prisluškovali v vihar, ki je žvižgal okoli njihovih hiš in stresal njihova okna. raznovrstnega lesa. Les vozijo na železniško postajo Zreče, odkoder ga po večini izvažajo v savsko banovino. Dohod na Skomarje je zaradi visoke lege zelo težaven, ker ni nobene boljše poti. Tudi cesta ob Dravinji je slaba. Skozi Skomarje vodi markirana pot na Rogljo in h koči na Pesku. Zaradi čistega zdravega zraka je tu zelo primeren kraj za ljudi, ki si želijo oddiha. Prezgodaj obrano sadje ni trpežno. 2e na potu v vagonu začne gniti. Toda četudi ne gnije, ni mnogo vredno, ker je znatno lažje od zrelega sadja in neokusno. Zato se sadjarji držite pravega časa za obiranje sadja, ki vam ga določajo strokovnjaki. Vsakemu sadjarju je treba vedeti tole: Zrelo sadje je večje in težje od nezrelega. Obiraj lepo oprezno z roko ali obiralnikom. Cberi vsa jabolka na drevesu, ki so zdrava. Kupcu prodaj samo najlepše sadje, slabše kose pa spravi za dom. Obrano sadje odlagaj v košare, obšite z žakljevino. Pri prevažanju sadja se posluži s slamo obloženih voz. Sadje vozi počasi, da se ne obtolče. Nikdar ne smeš jabok presipavati. Preden jabolka prodaš, vprašaj za svet kmetijskega strokovnjaka ali pa kako kmetijsko ustanovo, ki jih imaš dovolj v srezu. Posebno bodi oprezen zaradi cene. Poprašaj za ceno poprej pri Kmetijski družbi, ki tudi izvaža jabolka in ki gleda na to, da se preprečijo razne zlorabe pre-kupcev. Pa še nekaj je za letos važno! Letos smo v državi pridelali mnogo manj žita kakor lani. Na svetovnem trgu se je cena žitu znatno znižala, samo pri nas je ostala stara cena ali se je pa celo še zvišala. Slovenci smo primorani uvažati velike količine žita iz bogatih krajev naše države, a lahko te količine sami nekaj znižamo. Vzemimo si za geslo: »Manj kruha, več sadja.« Otroku kakor tudi odraslemu daj poleg kruha tudi sadje. Jabolka, ki so obrana in niso za trgovino, še enkrat preberi. Najboljša od teh spravi V klet za zimo, slabše kose pa posuši! Suho sadje je zdravo in redilno. Sadje nam nadomesti pol kruha. V stiskalnico dajte vse tisto, kar ni za sušenje in trgovino. Tudi za sušenje mora biti sadje obrano, ker obt.olčeno sadje ni sposobno za sušenje. Če se bomo držali teh navodil, bomo dvig- In potem je prišel 16. december. Zimska, prijazna nedelja. Nedelja, kakor jih je toliko z jutrnjicami, veliko mašo in pridigo, z južino v gostilni, s pečenimi in prekajenimi klobasami in belim vinom. S pečeno gosjo doma in popoldanskim počitkom. Potem pa se je iznenada vse preobrnilo. Izprehoda z ženo in otrokom ni bilo. V gostilni niso igrali taroka. Zagrizen boj je pregnal mirni oddih. Popoldne ob štirih je bila velika dvorana v pivnici nabito polna. V dolgih vrstah so stale mize in klopi. Nikjer ni ostalo prostora. Za oreško gospodo je bilo pod odrom nekaj miz. Tu je sedel župan, potem stari odvetnik. Zraven njega je bil sodnik Korošec, ki je bil vnet prijatelj katoliške stranke. Vneto se je pogovarjal s poslancem, dekanom Mecom, ki je moral biti danes tu. Razen njega je bilo še nekaj gospodov v duhovniških oblekah. Po večini so bili okrogli, zajetni možje in na obrazu se jim je bralo več dobrodušnosti kakor vneme. Od mlajših pa je marsikdo že po obrazu izdajal, da je zagrizen prepirljivec. Župnika iz Gorenje vasi ni bilo poleg in temu so se mnogi čudili. Poleg duhovnih gospodov je sedlo še več boljših tržanov, kakor bi bili hoteli s tem pokazati, da se prištevajo k izbrani družbi. Zakaj za njimi pa so se gnetli vaščani iz okolice. Kmetje iz posameznih vasi so se zbrali skupaj. Najhujši nasprotniki razmer so bili vsi v eni gruči, kakor bi bili hoteli drug pri drugem iskati opore. Ti so bili hkrati tudi najhuji sovražniki dekana Meca. Njim so ljudje pripisovali, da so dekanu razbili okna. Marolt, Meglič in kakor so se že imenovali. Nedaleč od njih je Bcitsra sadna letina nam bo pomagala DOMOVINA št.30 ■■iim ■»minw i1 mbiiiiu imi|iii»«iiii nllU'lliiiiiT nili sloves našega sadja, bomo lahko zahtevali boljše cene ?a naše sadje in bomo imeli vedno dovolj kupcev. Za dobro blago nikoli ne manjka kupcev. Tudi za sadjevec priporočamo, da vzameš samo zdravo čisto sadje. Zelenega sadja ne Pred kratkim so se naši Sokoli vrnili z v Sofiji. Slišim, da so se mnogi izmed njih vrnili z zelo »mešanimi občutki«. Ker sem bil že dvakrat v Bolgariji in sem imel dovolj prilike, da se seznanim z razpoloženjem Bolgarov, si »mešanih občutkov<' nekaterih naših Sokolov ne morem drugače razlagati, kakor da so od svojega kratkega obiska več pričakovali. kakor bi to ustrezalo dejanskemu položaju. Razpoloženja narodov se ne dado ustvariti čez noč, potrebno je za to dolgo pripravljalno delo, ki pokaže svoje sadove šele čez čas. Zato bi bilo napačno, ako bi se delale primerjave s podobnimi prireditvami drugod. Ne smemo pozabiti, da je bil med nami in Bolgari dolga leta globok prepad, v katerem so se izgubile sledi tesnejših stikov, in da se delo tesnega sodelovanja prav za prav šele začenja. Razen tega je Bolgarija del Balkana, ki smo se mu že odtujili. Kdor pa je bil v Bolgariji pred leti in kdor je to državo kdaj kasneje obiskal, ni mogel prezreti silne spremembe v narodnem razpoloženju, spremembe, ki nas mora navdajati samo z velikim veseljem, kajti obeta nam še mnogo več, ako ostane pri zdajšnjih odnoša-jih med našima državama. Nedvomno bi bilo napačno, ako bi samo na čustvih bratstva gradili svojo skupno bodočnost. Prvo so za vsako državo neposredne koristi. Te pa danes nakazujejo Bolgarom v enaki meri skupno pot z nami, kakor naka zujejo nam dolžnost, da si Bolgarov ne odtujimo, kajti samo tako lahko preprečimo, da bi se med nami ponovilo, kar ni zapustilo dobrega spomina. Skupnost koristi nalaga seveda na obeh straneh tudi veliko odgovornost, ki se je ne smemo braniti, ako smatramo, da je skupna pot mogoča in tudi potrebna. Napačno bi bilo sklepati, da je misel tesnejšega zbližanja med nami in Bolgari stal tudi Hrvat z Nomenja. Moral je iti skozi pet vasi, preden je prišel v Orešje. V vsaki vasi je stopil v kakšno gostilno. Zato so se mu iskrile oči in njegov glas je kar grmel, če je pozdravil kakšnega znanca. Iz Gorenje vasi so bili na shodu Ovsenek, Florijan in še nekateri. V zadnjih klopeh so sedeli ljudje, ki so prišli le iz radovednosti in se niso ogrevala za nikogar. Potem tudi tisti, ki so prišli prepozno in spredaj niso dobili prostora. Največ je bilo med njimi mladih ljudi. Glava pri glavi so se stiskali in s komolci silili dalje. Ob obeh dolgih stenah je bila dolga lesena galerija. Bila je tako polna, da je gostilničar pregnal nekaj ljudi v dvorano, ker se je bal, da se ne bi podrla. Tisti, ki so sedeli spredaj in se opirali ob ograjo, so bili na najboljših prostorih. Med njimi je bil eden, ki je zvito gledal okoli sebe. Smole iz Orešja. V dvorani je bil velik hrup. Ljudje so se vneto med seboj pogovarjali kar čez več vrst. Vsi so govorili hkrati in nihče po tihem. Na odru so sedeli uradni zastopnik pristav Hren in sklicatelj shoda Šimnovec, Vrhovnik in Prah. Poleg njih je sedel še neki kmet v rjavi obleki. Vse na njem je kazalo, da ni odtod, ampak s hribov. Po njegovi postavi in drži se je to takoj videlo. To je bil Slokan z Belega vrha. Ze nekaj let je bil znan kot vnet zagovornik kmetskih koristi in dober govornik. Mnogi so ga zelo pazljivo gledali in nekdo je precej na glas rekel: »To je tisti, ki se ga duhovščina tako boji. Pa nikoli ne popusti. Na vse se razume tako dobro, kakor bi bil dolgo hodil v šole.« stiskaj. Prav tako tudi ne gnilega. Gnilobo obreži in porabi za svinje ali žganjekuho. Jabolka je zelo priporočljivo pred stiskanjem oprati. Glavno pri sadjevcu je čistoča, ker čisto in zdravo sadje da tudi zdrav, trpežen in dober sadjevec. samo zato brez stvarne vrednosti, ker »trenutno Bolgarom pač tako kaže, da sodelujejo z nami«. Stvarna politika sloni na koristih, o tem si moramo biti na jasnem. Toda razpoloženja, ki nastanejo v narodu prav zaradi pravilnega spoznanja koristi, so močno dejstvo, s katerim mora stvarna politika računati. Zato čustev vzajemnosti ne smemo nikdar podcenjevati, ako so že tu. Dejstvo, da obstajajo, nam že nalaga dolžnost, da jih še bolj podkrepimo, kajti samo tako lahko ustvarimo trajne medsebojne vezi in zavest medsebojne povezanosti, ki ne more več biti odvisna od trenutnih razpoloženj, čim je zares globoko vsidrana na obeh straneh. Tako tolmačenje slovanskega bratstva je sicer nekoliko manj udobno od golega slovanskega navduševanja brez prave vsebine, ker zahteva več dela in več samoodrekanja, toda samo tako slovansko bratstvo se čez čas izkaže kot edino pravilno in, kar je glavno, trajno. Tudi med nami in Čehi se zavest vzajemnosti in bratstva ni pojavila sama od sebe. Ustvarilo jo je predvsem skupno delo na isti poti za skupne smotre. Zavest slovensko-če-ške ali jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti se je razvila šele v dolgih desetletjih skupnih stikov. Samo tako se lahko razvije tudi zavest jugoslovensko-bolgarske vzajemnosti in povezanosti usode vseh južnih Slovanov, ki sestavljajo jedro Balkanskega polotoka. Potreben je za to samo en pogoj: da je namreč razpoloženje za tako delo na obeh straneh že tu. Ali smemo o takem razpoloženju govoriti glede nas in glede Bolgarov brez pridržkov? Mislim, da smemo. Občutek potrebe čim tesnejšega sodelovanja vseh Slovanov, zlasti onih v neposredni soseščini, je danes dejstvo, ki se živo odraža v razpoloženju vseh slovanskih narodov, tudi pri nas in v Bolgariji. V Bolgariji črpa to narodno razpoloženje vedno Hrvat je zakričal čez vse ljudi: »Živijo Slokan!« Tedaj je Slokan pogledal po dvorani in se zadovoljno posmejal. Pristav je že večkrat pogledal na uro, ko se je naposled dvignil vodja shoda, čevljar Prah, in pozvonil z velikim zvoncem. Hrup se je polegal v pridušeno mrmranje. Slišalo se je, kako so zunaj v pivnici zabijali sod in potem je vse utihnilo. Prah se je odkašljal in vzel potem kos papirja v roke. Ni bil spreten govornik in razen tega se lepo sestavljenih stavkov ni utegnil naučiti na pamet. In tako je začel brati: »Dragi sodrugi, kmetje in tržani! Splošno se kaže prizadevanje, da bi se pokazalo, kako morejo združene moči delavnih ljudi preobrniti razpoloženje. Prišel je čas, ko moramo pokazati, da ne maramo več molčati. Zato smo se nekateri možje iz kmetskih in obrtniških stanov odločili, da skličemo ta shod, kjer bomo lahko ugotovili, kaj je vzrok, da blagostanje naroda čedalje bolj pada. Da sta kmetijstvo in obrt dve panogi, ki sta si najbližje in ki se najlepše izpopolnjujeta, menda ne bo skušal nihče zanikavati. Če se kmetom in obrtnikom slabo godi, se bo prav kmalu tudi mestom. Zato je prav, da govorimo hkrati o obeh stanovih, ki sta tako lepo povezana in ki tvorita oba skupaj tisti sloj naroda, ki preživlja druge. Zato smo zaskrbljeni možje sklenili, da bomo skupno delali in smo sklicali vse tiste, ki se zanimajo za položaj srednjega sloja in ki hočejo delati za njegovo boljšo bodočnost. S tem otvarjam zborovanje in vas prosim, da izberete najprej predsednika shoda.« na pol oprano Ženska hvala vsebuje milo, ki razkraja in odpravi velik del nesnage že ponoči, med namakanjem. Obenem vodo zmehča, tako da si pri pranju perila z Žensko hvalo prihranite oolovico dela. nove pobude iz čedalje jasnejšega spoznavanja narodnih koristi. Čustvo se tu stika z golo stvarnostjo in v tej najde novih pobud za svoj razmah. Stvarnost pa sili tudi h kritičnosti in v tem je že nadaljnji korak k pravemu medsebojnemu spoznavanju, ki se ne sme omejevati samo na navdušujoče pozdrave. Kolikor manj bo tega med nami, tem močnejša bo misel bratske vzajemnosti, ki jo bodo delovni stiki le še okrepili. Iz zgolj čustvenih razlogov gledajo nedvomno še mnogi Bolgari drugače na odnošaje z našo državo, kakor bi si mi to želeli. Toda stvarnost jemlje tudi tu čustvom predrzne polete, ki jih je tem manj, kolikor več je med nami pravih, kakor sem rekel, delovnih stikov. Medsebojno spoznavanje je prvi pogoj uspešnega dela za poglabljanje medsebojnega sodelovanja. Pred kratkim sem v Ljubljani govoril z uglednim bolgarskim novinarjem, ki se pred dvema letoma, ko sem ga osebno spoznal, še ni posebno navduševal za poglabljanje odno-šajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Stavil je tedaj še razne pogoje čustvenega značaja, ki mu niso dovoljevali jasnega pogleda v bodočnost. To pot pa je bil prvič v Ljubljani, spoznal je njen slovanski obraz in napisal je v svojem listu besede, ki bi jih pred leti ne bil »Čevljarja vzemimo!« je zakričal Hrvat in drugi za njim: »Da! Praha! Čevljarja!« Tedaj se je dvignil Vrhovnik in ugotovil, da hoče večina menda imeti čevljarja Praha za predsednika, kdor pa je proti temu, naj dvigne roko. Nihče ni tega storil in sodnik Korošec je pikro rekel: »Da, to je pravi predsednik za ta'shod!« Jakob Prah je izjavil, da sprejema častno mesto in da zdaj podeljuje besedo zaslužnemu voditelju kmečkega gibanja Petru Slo-kanu, ki je prišel z daljnih hribov, da bi s svojo krepko in odločno besedo koristil kmet-skemu stanu. Živo odobravanje je nastalo po teh besedah Slokan je stopil nekaj korakov naprej in počakal, da se je hrup polegel. Skoraj vsi hribovci znajo brez plašnosti nastopati pred ljudmi. Živahni so in preprosto znajo govoriti. Poleg tega so močno odrezavi in znajo najti hiter odgovor na vsako opazko. Vse na njem je izdajalo veliko samozavest. Videlo se mu je, da preračunava učinek vsakega stavka. »Pozdravljeni, prijatelji,« je rekel. »Najprej vam moram povedati, kdo sem. Pri nas je taka navada, da mora vsakdo, ki kaj hoče, povedati, kakšne vrste človek je. Drugačd mu nihče ne zaupa, ker ni nihče toliko neumen, da bi kdaj verjel človeku, ki ga na pozna. Jaz hočem dosti od vas. Hočem, da bi mi pomagali zidati hišo, kjer bodo imel| vsi kmetje dovolj prostora. To je velika reS in zato vam moram reči, kdo sem in kaj imam, da bom lahko kaj od vas zahteval. Nič drugega nisem kakor kmet. Majhno kmetijo imam, pet krav v hlevu in tistih pai kron, ki jih vsako leto prihranim. Te krone Slovanska misel pri bratih Bolgarih mogel slišati iz njegovih ust: »Odkrito lahko rečem, da se v Ljubljani niti za trenutek nisem počutil na tujem.« V stiku z nami je spoznal tudi sorodnost jezikov, o kateri je imel prej samo medle predstave, in zdaj z navdušenjem čita naše liste! Ustvaril si je s tem edino mogočo in pravilno osnovo za delo medsebojnega zbliževanja: medsebojno spoznavanje. Takih primerov bi lahko navedel mnogo, zelo mnogo. Vsi nam zgovorno govore, da si brez truda in naporov na obeh straneh ne moremo zamišljati nastanka trajne zavesti vzajemnosti in občutka potrebe po nadaljevanju komaj začetega tesnejšega sodelovanja. Misel slovanske vzajemnosti je v bolgarskem narodu zelo razvita. V zadnjem času je potrdil to zlasti velik odmev marčnih dogodkov v Sofiji, ko je sama od sebe privrela na dan ljubezen do Čehov. Neki poljski novinar ki se je mudil v juniju v Sofiji istočasno kakor jaz, mi je z navdušenjem pripovedoval, kako globok vtisk so nanj napravile izjave vzajemnosti s Poljsko, ki jih je čul tako iz ust Bolgarov na visokih položajih kakor med narodom. nosim v hranilnico, ker je tam denar dobro naložen in človek nima potem izkušnjav, da bi «a zapravil.« Glasen smeh se je razlegal po dvorani. Hrvat je zakričal: »Ta je pravi!« »Kar torej imam, ni dosti,« je nadaljeval Slokan. »Toda za to, kar hočem jaz, ni potreben denar. Potrebno je zaupanje. Zaupanje ima pa lahko vsakdo. Ne zaupanja vame, ampak v stvar, ki se vsi zanjo borimo. Glejte, dosti nas je in vsi smo istih misli, ker smo vsi kmetje. Po vsej deželi. Kamor sem prišel, povsod so bili pripravljeni za skupno delo, povsod so mi dejali, naj grem še dalje in po-iščem še drugih ljudi, da nas bo dosti in da bomo močni. Zato sem prišel tudi zdaj k vam. Kar nas boli, boli tudi yas. Kar vam ni všeč, tudi nam ni. Vsi imamo isto bolezen in za isto bolezen pomaga isto zdravilo.« -»To zdravilo imate seveda vi,« se je oglasil sodnik Korošec. »Jaz sam ne,« je odgovoril Slokan. »Nisem zdravnik. Sam sem bolnik. Zato pa tudi vem, kaj nam vsem manjka, in tudi vem, da zdravnik, ki smo ga doslej imeli ni bil pasjo figo vreden. Dal si je samo lepo plačevati in se ni brigal zato, da smo bili mi vsak dan bolj bolni. Temu slabemu zdravniku je ime katolika stranka.« Navdušeno klicanje je sprejelo te besede. f|lokan je pokazal, da zna hitro in dobro zavrniti vsak ugovor. Hrvat je zakričal: »Temu si jih pa vrnil. Le še naprej.« »Slabe izkušnje so nas izpametovale. Zdaj «e izprašujemo, čemu bi puščali druge, da M za nas govorili, ko znamo mi sami dovolj dobro. Sami bomo govorili, in sicer tako na Slovansko usmerjenost pa so mi Bolgari še posebej kazali v svoji ljubezni do vsega, kar je rusko. Z navdušenjem so pozdravili nekaj tednov pred otvoritvijo razstave naše knjige v Sofiji otvoritev razstave sodobne ruske knjige, ki ji je nato sledila ovtoritev prve ruske knjigarne v Sofiji. Te prireditve niso ime- i le na sebi ničesar uradnega. Po njih obisku si mogel spoznati, da je bolgarski narod smatral te prireditve za svoje. Ob takih prilikah spregovori ulica, spregovori narod — in narod misli v Bolgariji tako kakor pri nas... Spomin na svetovno vojno je iztreznil marsikoga izmed starejših, mladina pa je že v veliki večini predvsem slovansko usmerjena. Pokazala je to med drugim s svojim velikim obiskom na razstavi naše knjige. Videl sem marsikaterega dijaka, ki je z beležnico v roki hodil skozi razstavne prostore in si sproti beležil, kar ga je posebno zanimalo. Svinčnik in be-ležnica teh dijakov na razstavi naše knjige sta mi bila najzgovornejši dokaz, da bolgarska mladina ne le slovansko misli, temveč da hoče tudi slovansko delati. Taka mladina pa nam je potrebna na obeh straneh, pri nas in pri Bolgarih. —bv— glas, da nas bodo vsi slišali. Zato sem prišel k vam. Ne mislim vam pomagati, kakor je rekel gospod, ki se je prejle oglasil. Samo reči vam mislim, da si sami pomagajte. Kako naj pa kmet to napravi? No, mislim, da prav tako kakor drugi ljudje. Saj to ni nič novega, kar bi moral človek še najprej preizkusiti. Vsak dan vidimo, da se drugim stanovom prav dobro godi. Gospodom uradnikom, duhovnikom. Zakaj je pa pri teh drugače kakor .pri nas?« »Ker smo se učili,« je zaklical sodnik Korošec. »Tega pa ne verjamem. Če bi vam samo pamet plačevali, bi se mnogim slabo godilo. Godi se pa, v«m <*»ako dobro. To mora biti že kakšen drug vzrok Ker so pač * zbornici sami uradniki in duhovniki, in ti potem na-rede tako, da gre njim, .samim dobro. To potem imenujejo .izboljševanje'.« »Kdaj so si pa duhovniki izboljšali plače?« je zaklical Korošec in dekan Mec je dodal z debelim glasom: »To je debela laž!« 1 u Slokana pa ni mogel nihče zmesti. »Se ni dolgo, kar so uradnikom plače izboljšal. Zdaj bodo morali pač priti še duhovniki na vrsto. Roka roko umiva.« Sodnik je planil kvišku in zamahnil * rekami: »Kdaj so duhovnikom izboljšali plače?« Ta vročekrvnost pa ljudem ni bila prav všeč. Hrvat se je takoj oglasil: »Gobec drži, hudiča!« je zakričal in ie drugi za njim: »Jezik za zobe!« Mlad hlapec, ki je stal na galeriji, je sklenil Izrabiti priložnost, da bo gosposki »zago- izboljšamo seme s tako zvanim kitajskim načinom obdelovanja, o katerem smo že ponovno pisali in so se ga že oprijele nekatere vasi. Če se ga pa že na veliko noče lotiti večina naših opreznih kmetov, bi si vendar vsak lahko vsaj seme sam vzgojil na nastopen način: Ko seješ v ovsišče repino seme, posadi žito v vrste kakor turščico. Vrste naj bodo narazen po 50 cm, v vrstah samih pa posadi pod motikco po 30 cm navskasebi po tri zrna žita. Ko zraste tretji list, izpuli na vsakem prostorčku do ene vse rastline in obsuj, da bodo rastlincam le ušesa gledala iz zemlje. Čez tri tedne bodo pribodli iz ob-sutih lastlin celi šopi obrastnikov, ki jih tudi do ušes obsuj, ko poženejo tretji list. Tako napravi še enkrat ali dvakrat v jeseni, pa boš videl koliko in kako lepega semena boš pri-> delal. To 6eme ti bo dalo dve do -tri leta obilno žetev, potem pa bo opešalo, prav kakor upadejo tudi pridelki po drago plačanem se-lekcionarnem (izbranem) semenu. To sta dva načina za izboljšanje važnih kmetijskih pridelkov in s tem za 5 zvišanje donosnosti kmetije, ki ju zmore vstek kljub vsem bridkim okohiostim, ki držijo cene kmetijskim pridelkom na tako nizki stopnji. Nobenih denarnih žrtev ne terjata ne od kmeta, ne iz javnih sredstev in sta izvedljiva z malenkostnim trudom. Toda kakor je lep ta uspeh, vendar je šele prva stopnja k trajnemu napredku naše vasi. Večji pridelki bodo pustili marsikakšen stotak v kmetovem žepu, da bo mogel kmet utrpeti po 30 dinarjev za nabavo tako zvanih umetnih rasten (avksi-aov) za vsak mernik posetve. Mala količina 15 kubičnih centimetrov, primerno Razredčena z vodo, v katero namočimo žito za eno uro, ima naravnost čudovit učinek na seme, da požene več in daljših korenin in povzroči bujno rast in obilen zarod. Letošnjo pomlad je naročilo nekaj sto naprednejših gospodarjev za poizkus ta rastila za jari ječmen in pšenico, oves in turščico. Kakor čujemo, so jih pofefcusi nele prepričali, temveč naravnost navdušili za to prekoristno in prav ceneno novost. Poizkusni laboratorij za fitodin (Ljubljana, Nunska 10), ki se peča z uvedbo umetnih rastil, bo imel za jesensko setev spet večje množine teh sredstev na razpolago. Kdor se zanima za ta novi način povečanja žitnega pridelka za 50 do 100 odstotkov, naj se obrne na navedeni naslov z navedbo vrste žita in količine; ki jo misli preparirati. Prazna vreča pa ne stoji pokonc«, ve vsak naš kmet in bo seveda spoznal, da ne bo mogel z izboljšanim semenom in umetnimi del«. Vtaknil je prste v usta in začel rezko žvižgati. Se nekaj drugih ga je začelo posnemati. Tedaj je Prah pozvonil hi rekel ljudem, naj molče, d« bo lahko govornik nadaljeval. Ko se je vse pomirilo, je vstal sredi dvorane starejši možak, da bi govoril. »To zdaj ne gre,« je rekel Prah. »Drug za drugim, in zaenkrat ima še Slokan besedo.« Toda starec se ni dal odvrniti. »Samo to bi rad povedal, da so uradniki in duhovščina pod isto odejo,« ie rekel in sedel. Bil je Florijan, ki je pred nekaj dnevi spremljal Šolarja na glavarstvo. Potem je lahko spet Slokan povzel besedo: »Malo poglejmo v deželni svet! Kdo sedi v njem? Tam gospod dekan, tu gospod župnik, drugje spet gospod kaplan. Na enega kmeta pridejo trije duhovniki.« »Pretiravanje! Laž!« je spet zaklical Korošec. »Zato se pa moramo vprašati,« je mirno nadaljeval Slokan, »ali imamo pri nas same mežnarje in ministrante, da mora biti toliko duhovščine v deželnem svetu. No, In zakaj je tako? Ker mi kmetje izvolimo gospode. In hValeSnost gospodov? Seveda, ddkler potrebujejo naših glasov, tako dolgo smo zanj« dragi narod, dobri ljudje in še tako dalje. Nobena beseda jim ni premalo. Ko pa sede na svojih poslanskih stolčkih, je vse pozabljeno. To se ni zgodilo samo enkrat! Zmerom je bilo tako. Kadar kupčuje z živino, kmet ni tako neumen. Tam se pusti (kvečjemu enkrat na-vlečL ^Ce pride drugič isti trgovec z isto sleparijo, ga nažene z vilami, Cenena pomoč našemu kmetu za povečanje pridelkov ' Prejeli 'smo: Če'»vprašate kmeta, zakaj se mu slabo godi, vam bo odgovoril, da je trda za denar in da mora svoje z muko pridelane pridelke prodajati po nizkih cenah, ki mu jih določa trgovina, svoje potrebščine pa mora plačevati po visokih, pogosto kar nezmogljivih cenah, ki jih istotako postavlja trgovina. Moti se pa. tisti, ki sodi, da so le slabe eene kmetijskih pridelkov vzrok kmečke siromaščine. Nikakor ne! Glavni vzrok je prenizek hektarski donos. Zemlja nam preskopo vrača trud, ki ga kmet vlaga vanjo. Vendar ne gre kriviti zemljo, temveč je kriv slabega donosa kmet sam. Vzemimo dva soseda, ki sta posadila vsak po en oral krompirja na skupaj ležečih njivah. Enako sta mu postlala in ga vse leto enako obdelovala, na jesen pa se je pokazalo, da je pridelal Peter polovico več kakor Pavel in tudi iztržil dvakrat več. Peter je bil zadovoljen s ceno, saj mu je lepo poplačala nje- govo delo, Pavel pa je zabavljal čez cene namesto da bi stopil k sosedu in ga pobaral, kako je napravil, da ima takšen pridelek. Peter bi mu povedal, da si je sam popravil svoj že izrojeni krompir, ki ni bil pred letom nič boljši od Pavlovega. Peter bi mu pojasnil, da more semenski krompir brez denarnih izdatkov vsak krnet sam popraviti, če v juliju ob setvi ajde vsadi še brazdo krompirja. Nedozoreli pridelek .ie pozne sadnje na jesen varno izgrebe in razgrne čez zimo na deske v topli kleti: Drugo leto mu da to seme obilen in zdrav pridelek semenskega krompirja za tretje letot i tk Rusi so v- Ukrajini na ta način povečali pridelek krompirja od 50 na 300 metrskih stotov na oralu. Ta način je že tudi pri nas preiakušen in bi mnogo pripomogel k večji donosnosti naših kmetij. , j Kaj pa žito, se ne da na kakšen način poceni popraviti, čujem vpraševati pazljivega čitatelja. Seveda se da, in sicer tako, .da Le krojač zna narediti obleko kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno rastili brez gnoja dolgo pridelovati obilnih pridelkov, ker bo preveč izčrpal zemljo. Trudil se bo nadomestiti s hlevskim gnojem, če "ga ima dovolj, tiste rudninske snovi (kalij, fosfor, apno in dušik), ki jih je v nekaj večji * meri črpal obilnejši pridelek iz njegove zemlje. Kdor pa nima dovolj hlevskega gnoja, bo segel po umetnem gnoju, in sicer polnovrednem kasu fkalijevoamonijevem superfos-fatu) ali pa po nekaj slabšem nitrofoskalu. Če si je kmet pridelek s popravljenim semenom in s pomočjo umetnih rastil podvojil, bo mogel od večjega donosa utrpeti tudi nekaj stotakov za umetna gnojila. Pa se bo vprašal površni čitatelj, kakšno korist ima kmet od poboljšanega semena in tistega skrivnostnega rastila, če mora potem dobiček nazaj odrajtati materi zemlji. Počasi, prijatelj! Vedeti moraš namreč, koliko in kaj si prejel z njive in kaj in koliko si vrnil. Rudninske snovi, ki jih vračaš njivi z gnojem, predstavljajo le delec odstotka pridelka, ki' si ga ti požel, pridelka, ki ga je rastlina za 99 odstotkov svoje gmote potegnila s pomočjo solnca, vode in listftega zelenila iz zraka. Več ko je rastlin, več zraka porabijo. Rastlina je neke vrste tvornica, ki izdela blaga toliko več kakor večje ima prostore. V krajih z obilico orne zemlje je lahko povečati to tvornico: obseješ pač polovico več sveta. ",. Uj rt '•■ -■ - lit »lin jt>oq&. ' V zvezi z bivanj ^n» Nj Visu kneza namestnika Pavla in.kneglpje Olge v Angliji se angleški listi bavijo zlasti z dejstvom, da obstoje tesne družinske vezi med angleško in' jugoslovensko kraljevsko hišo. Tako piše list »Edinbourgh Ewening News« 1 pod naslovom »Naši gostje iz Jugoslavije«, da je Velika Britanija zmerom z veseljem pozdravila dve priljubljeni osebnosti v Evropi, j ugpslovenskega kneza namestnika Pavla in njegovp soprogo knegjnjp Olgo. List tudi naglaša. je< med Jugoslavijo in Veliko Britanijo zmerom vladala največja prisrčnost. , ,, , . v. Ob koncu preteklega tedna, so razni evropski listi prinesli vesst,, , . m...... da bi bila Anglija pripravljena nuditi Nemčiji posojilo ene milijarde funtov. Po Emi Merkovi J. M.: Z zaprtimi očmi je sedela Milka v vozu. Njeni živci so -zadnje -dni preveč trpeli. Ko je nekaj časa sedela pri miru, jo je razburjenost minila in prav grenko-žal ji je bilo, da je Rada tako užalila. Tolažila se je, da se bosta že drugega dne spet pogovorila. o t t- -..n artilerijsko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21. let. Vsa zadevna pojasnila dobite ust- no aJi pismeno: Koncesionirana pisarna Peč Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistro va 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolak aii znamko za 6 din. Ženski vestnik Za kuhinjo Cenena mareiična mezga. Marelice operi in dobro suši na rešetu, nato jih razpolovi, po-beri koščice in stehtaj. Na vsako kilo daš pol kile sladkorja. Sladkor potresi po marelicah in puti tako čez noč, da se sladkor stopi. Drugi dan pristavi na slab ogenj, da marelice počasi zavro. Na marelice otisni sok ene limone in naj' počasi vro, da se zgostijo. Med kuhanjem pridno mešaj, da se mezga ne pri-smodi. Ko se je mezga zgostila, a si v dvomu, ali je dosti kuhana, jo daj eno žličico na krožnik. Ko se ta shladi in napravi kožico, se te kožice dotakni s prstom, in če se prsta nič ne prime, je mezga zadosti kuhana. Postavi jo na stran in ko se malo shladi, jo napolni v segrete kozarce. Kozarec pokrij s čisto krpo m pusti do drugega dne, da se shladi, šele nato zaveži s celofanom in shrani. Višnje za zimo. Pol litra špirita, liter vode in kilo sladkorja deni v večjo kozo kuhat. Kozo prej dobro pomij, da ne bo kaj mastna. -Za vkuhavanje sadja je'najboljša taka posoda, v kateri se ni nikdar nič mastnega kuhalo. Ko zavre, deni kuhat toliko visenj, da v Soku lepo plavajo. Ko so dobro prevrele, jih s penovkoi poberi v skledo in daj spet druge kuhat, tako da jih skuhaš v istem soku pet do šest kil. Ko si vse skuhala in so se višnje ohladile, jih nadevaj v steklenice. Sok pa kuhaj še eno uro, potem izhladi in mrzlega, nalij na višnje. Na vrh dodaj majhno žličico salicila (dobiš ga v vsaki drogeriji) in zaveži s celofanom. Babarbara kot kompot. Listnata stebelca rabarbare olupi, zreži na koščke, jih prevri v vrelem kropu ter takoj stresi na sito, da se ocedijo. Med tem pa deni v kozo na četrt kile stebelc, pet dek sladkorja, četrt litra vode, košček cimetove skorje in limonove lupi-nice. Ko je. že nekaj, minut vrelo, odstrani cimet in limono ter deni noter pripravljena stehelca. Ko zavro, jih pusti vreti deset minut, nato poberi stebelca v skledo, sok pa še malo kuhaj. Potem pa ga zlij na stebelca, in ko se komoot shladi, daj na mizo. Kompot iz rabarbare zelo pospešuje prebavo in je zlasti za bolnika zelo priporočljiv. Praktični nasveti Da preženeš molje iz omar, razprši po omarah, kjer hraniš obleko, nekoliko kapljic ter-' pentiria. Ali pa zbriši stene omare s terpenti-nom. Terpentinovega duha molji ne prenesejo. Dobra zaščita proti moljem je tudi časopisni papir. Volnene ali suknene reči, ki so posebno v nevarnosti pred molji, dobro zavij v časopisni papir. Vse obleke prezrači v senci. Razobesi jih čez noč v sobo, da se shlade in šele driigi dan jih shrani spet v omaro. Kožuhovino prezrači v senci ali na prepihu in zavij v časopisni papir. Napravi veliko vrečo iz papirja, ki jo1' zlepi, položi noter kožuhovino in tudi zgoraj vrečo zalepi, pa bodi brez skrbi zaradi moljev. Sol proti plesni. Če se na klobasah in drugih živilih pokaže plesen, tedaj jih pomažemo na površini z gosto slano vodo. Plesen bo izginila takoj in solni kristali, ki se stvorijo, preprečijo tudi za nadalje, da bi se plesen spet naselila na blago. Sadni soki so zdravilni. Sok iz jabolk je izvrstna, hladilna pijača pri vseh vročinskih boleznih, pri zaprtju, ovira apnenje žil in poživlja kri. Sok iz borovnic je preizkušeno sredstvo pri motnjah v prebavi in pri malokrvnosti. Sok iz robidnic čistr kri in krepi živce. Bezgov sok, uživan sirov, je izvrstno sredstvo proti hripi in pri raznih pre-hlajenjih. Sok iz ribeza krepi srce, jetra. Razen tega je odlična pijača proti prehlajenju. Grozdni sok se dobro obnese pri putiki, pro-tinu in živčnih boleznih. c f* ¡.; Oglašajte v »Domovini« že petič si je Ljubljanski Sokol priboril kraljev meč V soboto in nedeljo so se vršile v Zagrebu sokolske tekme za meč kralja Aleksandra I. Nastopilo je pet vrst. Uspehi so bili nastopni: 1. Ljubljanski Sokol 551.39 točke (87.52 odstotka); 2. Sokol Beograd 537.21 (85.27), 3. Sokol Zagreb 522.72 (82.97); 4. Sokol Celje 470.04 (74.60); 6. Ljubljanski Sokol (druga vrsta z dvema bratoma od Sokola II) 427-58 (67.86). Kot posamezniki so dosegli: 1. Budja Josip (Beograd) 92.79 točke, 2. Gregorka Boris (Ljubljana) 92.06, 3. Forte Miroslav (Ljubljana) 88.08, 4. Mihočinoviča Rade (Beograd) 87.66, 5. Zupančič Neli (Ljubljana) 87.23, 6. Longika Miroslav (Ljubljana) 86.04, 7. Vukičevič Petar (Zagreb) 85.54, 8. Grilec Konrad (Celje) 85.49, 9. Strgar Miloš (Beograd) 85.42. 10. Stavbe Ivan (Celje) 85.34,11. dr. Pustišek Ivo {Ljubljana) 84.39, 12. inž. Jaroševič Djorrije (Beograd) 84.35, 13. An-twsiewicz (Ljubljana) 84.09, 14. Slapar Bojo-slav (Zagreb) 84 07, 15. Slanina Edo (Ljubljana) 83.79, Jelič Drago (Zagreb) 83.10, 17. Norbert Bela (Beograd) 81.96, 18. Skrbinšek Miloš (Ljubljana) 81.44, 19 Znidaršič Ivo (Zagreb) 81.39, 20. Boltižar Stjepan (Zagreb) 81.29 in ostali. Zmagala je vrsta Ljubljanskega Sokola, ki si je tako petič priboril kraljev meč. Meč je dragoceno umetniško delo. Na njegovem rezilu je torej že petkrat vrezano ime zmagovalca, to je Ljubljanskega Sokola, kar je dokaz, da Slovenci še vedno pred-njačimo v telovadbi, dasi so nam Beograjčani in Zagrebčani že tesno za petami. Prvo vrsto, ki je to pot tekmovala za Aleksandrov meč% so sestavljali bratje An-tosiewiez Edo, Forte Miro, Gregorka Boris, Longika Miro, dr. Pustišek Ivko, Slanina Edo, Skrbinšek Milo« in Zupančič Neli. V nedeljo je bila na sokolskem stadionu v Zagrebu svečana izročitev kraljevega meča zmagovalni vrsti. Izročitvene slovesnosti se je udeležil zastopnik N. Vel. kralja artilerijski .polkovnik Fran Pogačar, ki sta ga pri vhodu v stadion sprejela namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Oto Gavrančič in vodja tekmovanja namestnik zveznega načelnika inž. Vojislav .Pajič. Spremila sta ga pred glavno tribuno, kjer so bili zbrani tekmovalci in sodniki. Tam ga je pozdravil inž. Pajič in razglasil izide naglašu-joč, da je zmagala vrsta Ljubljanskega Sokola, ki naj ji zastopnik Nj. Vel. kralja izroči meč kralja Aleksandra. Polkovnik Pogačar je najprej izročil meč dr. Gavrančiču, ta pa vodji tekmovanja inž. Pajiču. ki ga je s primernim nagovorom dal vodniku vrste br. Neliju Zupančiču. Zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Pogačar je podal roko vsem članom zmagovalne vrste. Lepa svečanost je bila zaključena z državno in sokolsko himno, s pozdravom državni zastavi in mimohodom Zvečer v nedeljo je številno ljubljansko občinstvo priredilo vrnivšim se zmagovalcem na postaji izredno svečan sprejem. Z železničarsko godbo na čelu so Sokoli krenili v mesto viharno pozdravljam od občinstva in obsipani s cvetjem. Kako se boriš proti vročini in žeji Letos imamo hudo vročino, a kakor hitro nastopi malo močnejši dež, se ozračje nenavadno močno ohladi. Vročina, ki smo jo imeli te dm, i« bila takšna, da je vse iskalo zavetja pred njo. Kakor si človek preganja mraz, tako se tudi vročini ustavlja. Toda proti vročini se ljudje navadno zelo nerodno borijo. V pasjih dneh odprta okna pomenijo samo prezračenje, ne pa ohladitve prostorov Kdor hoče imeti prostore tudi podnevi hladne, mora okna odpreti pozno ponoči, podnevi pa jih mora zapreti in zagrniti, da je znotraj v sobah skoro somrak. Nevarno je, odpreti takoj zvečer okna, ko se naredi luč, ker bo kmalu po vsej sobi brnel raznovrsten mrčes, ki ti bo nadležen gost še pozno v noč. Sploh je poleti odpiranje oken zvezano z vhajanjem mrčesa, proti kateremu je še najboljši način, kakor ga poznajo -pri nas na deželi: zjutraj pripreš okna, med polkni, zavesami ali kjerkoli pa pustiš ozko Špranjo, skozi katero sonce postrani sije v notranjost prostorov. Vse muhe in ostali mrčes se bodo usmerili proti temu svetlemu žaru in pri odprtini posmu-kall ven na sonce. Posebno je mrčesu odvraten duh po paradižniku. Vrsta paradižnikov na oknu muhe in | mušice zadržuje, grm paradižnika pod ku- hinjskim oknom jih odganja. Nekateri ljudje se poleti radi postavljajo v prepih, kjerkoli le morejo, da se ohlade. Toda hlajenje na prepihu ima hude posledice, če ne takoj, pa v poznejših letih v obliki trganja v sklepih, revmatizmu, nagnjenosti k prehladu in podobnega. Do dvajsetega leta je malo ljudi revmatičnih, pridejo pa stara leta in mladostna lahkomiselnost začne terjati svoje plačilo. Prepiha se torej izogiblji! Prav tako ne kaže zaradi poletne vročine izpremi-njati želodec v pokopališče piva in mrzlih pijač, ker vse to zakrivlja le močnejše potenje, ohlajenje pa je večkrat treba plačati s prehladom želodca in črevesja. Najbolj si žejo ugasiš s toplo pijačo, čeprav se to čuje nekoliko čudno. Izvrstno sredstvo za žejo in ohladitev je tudi voda. v kateri se je namakal pe lin. Delavci na polju si v teh dneh radi tolažijo žejo s pelinovo vodo, ker bolj pogasi žejo kakor celi sodi piva. Posteljo si ohladiš, če pod rjuho ali prevleko vzglavja položiS usnje. Kdor ima led, si lahko z njim hladi sobo. Posoda ledu v sobi da najlepSi hlad. Toda če bo posoda odprta, bo led kmalu splahnel. Zato ga je treba pokriti ali pa zaviti v olno, ker se v volni dalje časa ohrani in hladi sobo. Iz naših krajev 50 letnica ivanjkovske gasilske čete Ivanjkovci, julija. v ;'£., 'IL 07iT-f s£ «t N« praznik sv. Petra in Pavla je davila tukajšnja gasilska četa SOletnlco in razvila •roj društveni prapor. Vršil se Je tudi delni akt ptujske iupe, tako da j« to slavje polo- tilo tudi nad 100 uniformiranih gasilcev iz drugih čet. Dopoldne se je vrfila na Svetinjskem griču pred malo blagoslovitev prapora, kateremu je kumoval g. Ivan Rajh, kmet i* Mi-' halovcev. Nato je bilo slavnostno zborovanje v tukajšni dvorani Zbor je vodil predsednik čete g. Lovro Petovar, slavnostni govor pa je imel Šolski upravitelj g. Peter Kociper. Starešina župe g. Musek je v imenu zajednice in župe čestital četi in 14 gasilcem razdelil odlikovanja za 50, 20, 1i In 10 let gasilskega delovanja. V imenu kongresnega odbora pa Je poadravU domaČe gasilce in gofcte g. Ivane in z laskavimi besedami na- glašal delo, ki ga je opravljala četa v najlepši slogi vzorno skozi 30 let. Popoldne je bil nastop s kongresnimi prostimi vajami. Zatem pa se je razvila izvrstno obiskana ljudska veselica s tombolo. Sre-diška sokolska godba je ra s svojim izvrstnim igranjem dala vsej prireditvi primerno razpoloženje. Četi čestitamo k lepemu jubileju. Obrtniška tombola Kranj, julija Priprave za veliko obrtniško tombolo, ki bo 6. avgusta v Kranju, so v polnem teku., iZdaj se je število glavnih dobitkov povečalo že na 30 tombol v skupni vrednosti preko 100.000 din. Vsi obrtniki so se vnaprej zavezali, da bodo izdelali res prvovrstne in solidne izdelke in najboljšega materiala. Razstav* dobitkov bo otvorjena v petek 2P. julija v gimnazijski telovadnici in tam bo imel vsakdo priliko videti odlične izdelke domačih rok Med glavnimi dobitki je najlepša kompletna spalnica s posteljnino iz kav-kaškega lesa, dalje kompletna jedilnica iz palisandra, potem še ena spalnica iz oreho-vine in kompletne opreme za kmečko sobo, ctr.-.iko sobo, dekliško sobo in kuhinjo. Športni voz, elektromotor, kolesa, radio, šivalni stroj in ostali dobitki predstavljajo veliko vrednost. Istotako tudi činkvini ne zaostajajo dosti za tombolami, saj je med njimi že zdaj osem električnih likalnikov in še veliko število enakovrednih dobitkov. Vseh dobitkov bo preko 500 in zato ni čudno, da zaradi dragocenih dobitkov vlacla po « vsej Gorenjski veliko zanimanje in ljudje že z nestrpnostjo pričakujejo dne, ko jim bo lahko sreča naklonila dragocen dobitek. Tablice za tombolo se dobe v vseh krajih na Gorenjskem. Roparski napad na gostilno Slovenj Gradec, v juliju. V Borovnikovo gostilno na samotnem hribčku blizu Slovenjega Gradca je bil v noči na nedeljo izvršen roparski napad. Gostilno vodi vdova Antonija Pečolarjeva. Pred leti ji je umrl mož in gospodarstvo izročil sinu. Kmalu za očetom je pa umrl še sin in zapustil ženo z dvema otrokoma. Tako sta ostali pri hiši sami vdovi. Vdovama pomagata pri delu dekla in hlapec, ki sta spala v stranskem poslopju, vdovi z otrokoma pa v gostilniškem vsaka v svoji sobi. V soboto so legli kakor po navadi k počitku. Priletna Antonija Pečolarjeva dolgo ni mogla zaspati. Opolnoči je naenkrat opazila pred oknom svoje sobe luč. Vsa prestrašena je odhitela skozi kuhinjo v drugo sobo klicat snaho Terezijo. Ker se je pa prav ta čas pripravljalo k nevihti, je Terezija mislila, da je bilo staro ženo strah bliskanja, pa jo je potolažila. Komaj pa se je stara žena vrnila v svojo sobo, je zaslišala razbijanje Sip na svojem oknu. V naslednjem trenutku so že vdrli v sobo trije roparji, oboroženi z lovsko puško in noši. Prestrašeni ženi so zaklicali: »Denar ah življenje!« Pečolarjeva se Je roparjev tako ustraSila, da niti krikniti ni mogla. Roparji so ji grozili nekaj časa z noži, potem je pa eden začel streljati vanjo. Prva krogla se Je zarila v vrata, druga pa jo je oplazila po glavi. Vendar se ji je pa posrečilo zbežati skozi vrata , v kuhinjo in od tod v stajo. Med streljanjem in kričanjem je Terezija Se pravočasno pobegnila k dekli v gospodarsko poslopje. Ko je hlapec zaslitel strele, je prišel gledat, kaj se Je zgodilo. Ko je opazil roparje, je odhi-tel po orožnike. V bližini hiSe Je pa nekdo zakričal nad njim, kam tako hiti in ga udaril po roki. Tam sta namreč stala na straži dva roparja. Ta čas io roparji v hiii vse premetaM. Ko so videli, da pribijajo orožniki, so pobegnili. Odnesli so okoli 1900 dinarjev, uro, perilo, dežnik in Se marsikaj. Orožniki so jih takoj začeli zasledovati. /r NAPISAL MIRKO BRODNIK rce v okovih b8 ROMAN »Ali pa se kesa zaradi žrtev, ki jih ima na duši? ... Pečejo ga ... « Niso ga morile. Niti menil se ni zanje. Bile so mu samo sredstvo, da je na njih skušal sebe pozabljati. Šel je iz sobe in po dolgi veži v prvo nadstropje. Nehote se mu je usmerila noga proti Zorini sobi. Nekaj ga je prijelo, da bi stopil k njej. Bolna je. Teh besed se je spomnil. Zaskrbelo ga je, da ni kaj hudega. »Bolje je, da grem,« si je rekel in v bolesti zaškripal z zobmi. »Bolje je ...« Takrat je obstal pred njenimi vrati. Strah mu je prišel v srce in ga prikoval k tlom. Že je hotel seči po kljuki, iztegnil je roko, toda omahnila mu je. »Ne, ne ...« Pobesil je glavo in se obrnil. In zavil ie v drugo nadstropje, kjer je imel sobo šofer. Vstani!« Potrkal je trdno na vrata, da je šofer planil pokonci »Obleci se, odpeljeva se še pred solncem.« Šofer je nejevolino pogledal proti vratom in zagodrnjal v sebe: »Tu ne ostanem več. Nobeno noč nimam miru.« »Kaj še nisi napravljen?« Kregar je nejevoljno pritisnil na kljuko in stopil na prag. »Tak obrni se vendar.« Jezno je pogledal šoferja, da je izgubil ves pogum. »Takoj!« Nekai minut nato je avto že vozil po beli cesti. Osemindvajseto poglavje ZA DNEVNIKOM Ko je Zora zjutraj vstala, so ji prinesli obvestilo, ki ga je bil Kregar pustil za njo. Malomarno ga je p recitala in rahel nasmešek ji je preletel obraz. Kar naenkrat se ji je zazdelo, da se podirajo ovire, ki so ji ves čas kljubovale. Kregar ni mogel izbrati pametnejšega časa za odhod, kakor te dni, ko se je pripravljala na odločilni udarec, ki ga naj razkrinka. Vse dopoldne je premišljala, kako bi prišla do usodnega dnevnika, ki ga je tako dolgo iskala. Vedela je, da je zaklenjen v blagajni, toda kako priti do ključa? Ta misel jo je neprestano mučila in ni se mogla domisliti nobenega izhoda. Za vsak slučaj je obvestila Vinka, da pride prihodnje dni v Ljubljano in da gre od tam domov. Isto je pisala tudi Veri. Da bi imela čim manj ljudi, ki bi jo.opazovali, je poslala na dopust večino služabnikov, predvsem one, ki so se ji zdeli sumljivi in le preveč vdani Kregarju. Tako so ostali v hiši le trije ljudje. Takoj je hotela iti na delo. Strežnico ie poslala z Markom na izprehod, hlapcu je naročila, naj se odpelje v Ljubljano iskat nekaj reči, bolj ali manj potrebnih, sluga pa je moral nesti pisma na pošto. Tako ni bilo več nikogar, ki bi jo mogel opazovati. Šla je v Kregarjevo delovno sobo in jela oprezno stikati povsod, kjer se ji je zdelo, da bi utegnila kaj najti. Prebrskala je vse odprte predale pisalne mize, toda razen nekaj računov in drugi stvari, ki je niso zanimale, ni našla ničesar. Mali predali pa so bili vsi zaklenjeni in tako je bil ves njen trud zaman. Prebrskala je omaro za knjige in nekaj polic, a nikjer ni bilo nič. Misel, da se ji naklep ne bo posrečil, jo je grizla. Ni vedela, kaj naj stori. Ze je hotela oditi, toda nekaj jo je še neprestano vleklo nazaj k pisalni mizi, kakor bi ji bil skrivnosten glas šepetal, da je tam rešitev uganke. Vsi predali, ki niso bili zaklenjeni, so bili na stežaj odprti, a nikjer nič. Niti sledu po tem ali onem, kar bi jo zanimalo. Oprla se je z roko ob rob pisalne mize in jela razmišljati. Kaj ji še preostane? Kaj naj še stori? Kako naj nadaljuje začeto delo? Nenadoma se ji je zazdelo, da stoji kakor drobna mravlja pred orjakom. Zdrobiti ga hoče v tla, pa je tako majhna, da ga niti vsega ne obseže z očmi. Pomislila je, kaj vse bi utegnilo biti v Kregarjevem dnevniku ,ki ga išče. Koliko si bo lahko z njim pomagala. Prepričana je bila, da je Kregar v njem popisal vse svoje grehe, ki jih ni nikomur odkril. Zakaj bi sicer svoi dnevnik tako skrival? Posebno pred njo, ki se ni nikdar vtikala v njegove trgovske posle. Nje, ki je moja žena, ki mi je več kakor vsi milijoni, ves svet, slednje vlakence mojega bitja, si nisem mogel pridobiti. Za nio sem delal. Mislil sem, da jo bodo milijoni privabili k meni, da bo v njih in v razkošju pozabila trenutek, ki je bil zame najbolj usoden, trenutek, ko se je srečala z njim, ki mu je dala vse, tudi otroka. To sem mislil, bedak! Ni ga pozabila. Čutim to, vidim to. Ni ga njenega pogleda, ki ne bi tega razkril, ni je besedice iz njenih ust, ki bi to zamolčala. Nocoj je bila spet noč, kakor jih je sto in sto, vredna dneva, ki je bil pred njo. Zvečer je prišel tujec, prijatelj prejšnjega lastnika graščine. Kje je čul vse to, kar mi je rekel, kje je vir grožnjam, ki mi jih je vrgel v obraz? Ali je bil res sam priča tistega dogodka? Ne verjamem. Če bi bil res. bi bil govoril drugače bi bil povedal resnico. Ne morem verjeti m tudi če bi lahko, ne bi hotel Morda je spet moj zli duh vmes? In ponoči, takrat me je obiskal on, ki je bil njej namenjen. Vso noč je bil pri meni. Vso noč mi je očital. Njegove rane so me žgale kakor razbeljeno jeklo. Njegov obraz mi je očital, oči so strmele vame kakor oči mrliča. Ali je res mrtev? Vprašanje, ki sem si ga že tolikrat zastavil. Vselej me strese, kadar se spomnim trenutka, ko sem segel v njegov žep in mu vzel tisto sliko, ko sem mu razklenil krvave prste in iz njih iztrgal pismo, ki mi je povedalo vse, kar sem hotel takrat vedeti. Zdaj leži ta slika v predalu in ne upam se je pogledati, ne prebrati besed, ki so na njej napisane. Zdaj je pismo v peči. Zgorelo .je, ni ga več, ni več krvi, ki se je na njem lepila, ničesar več, kakor bi bilo vse izginilo. Ko bi mogel tako še izginiti spomin ... Kaj so vsi grehi, ki so prišli potem? Kaj so vse muke proti tistemu trenutku, ko se je začelo moje življenje, tako, kakor je zdaj? Ali je mrtev? Ali še živi? Kdo ve? Ko smo se vrnili, ga ni več bilo. Kam je izginil in njegov sluga z njim? Ali se še kdaj vrne, da se maščuje nad menoj, da izvrši pravico in vzame sebi to, kar je njegovega in kar sem mu ukradel? Kdo ve? Bojim se ... In skoraj vsako noč pride k meni. Ves krvav, ranjen, očitajoč, grozeč ... Zora je nehala čitati. Velike odločne črke, ki so ji povedale toliko reči, ki jih doslej niti slutila ni, so se zamešale pred njenimi očmi.— .i,, Ni mogla več. Položila je knjigo na posteljo in bolesten vzdih se ji je izvil iz prs. Ali je vse to res? Ali niso samo prazne besede, ki jo hočejo preslepariti? Ne, ne, tisočkrat ne! Saj ni mogoče. Resnica je. Dobro je to čutila. * Ves popoldan ni prišla iz sobe. Tudi večerjala je tam. Šele, ko je noč legla na zemljo in je Marko že spal, je vstala. Zdaj je vedela za vsebino dnevnika, vedela je tudi, da si z njim ne more dosti pomagati. Vse, kar je v njem čitala, je bilo pisano tako, da ni povedalo nič gotovega. Naj- bolj jo je zanimal tisti skrivnostni neznanec, ki ga je Kregar nekajkrat omenil kot povzročitelja vseh svojih zločinov. Toda imena ni mogla odkriti. Prav zato je hotela čim-preje oditi v Ljubljano in se sestati z Vinkom — morda bo on kaj zvedel. V veži je bilo že temno, prav tako tudi v veliki sobi pred Kregarjevim kabinetom. Ni se domislila, da bi prižgala luč. Predobro je poznala slednji kotiček. Ko je stala pred vrati kabineta delovne sobe, se je za trenutek pomišljala. Ali naj vstopi ali naj ostane zunaj? Neprijeten občutek ji je zgrabil srce. Ni povedala, odkod prihaja, toda podzavestno je čutila, da ne bo nič dobrega. Vendar je pritisnila na kljuko in odprla vrata. Prižgala je luč in pogledala po kabinetu. Vse je bilo kakor je prej pustila. Naglo je stopila k pisalni mizi in poiskala mali predalček, kjer je bil skrit ključ blagajne. Za trenutek je pogledala sliko, ki je bila v njem skrita, potem pa je odprla blagajno. Neprijeten hlad ji je puhnil nasproti. Hlad po mrzlem denarju, ki ga je tako sovražila. Z mrzlično kretnjo je odrinila kup bankovcev in skrila za njim možev dnevnik. Potem je vrata blagajne naglo zaprla. Rezko je zaškripala ključavnica. Tedaj pa se je hlastno obrnila. Zazdelo se ji je. da čuje neki šum Pogledala je po sobi. Nikjer nič. Potem pa se ji je pogled ustavil na oknu, ki je bilo zaprto in zagrnjeno. V soju luči, ki je svetila s ceste, je videla na zavesi obris moške glave. Kriknila je in skočila k oknu Z drhtečo roko ga je odprla in pogledala po stezi, ki se je vila med grmovjem na cesto Videla je neznanega človeka, ki je bežal po njej. Strah ji je stisnil srce. Zavedala se je, da je izdana, da bo mož zvedel, kaj je naredila. Naglo je vrgla ključ nazaj v predalček m zbežala iz kabineta. Niti luči ni utrnila za seboj. Bežala je po veliki sobi, skozi vežo, v svojo spalnico. Tam se je vrgla na posteljo. Vročično so se ji podile misli po glavi. Čutila je, da ji ostane samo še eno — pobegniti odtod, tiho in naglo, da nihče ne bo vedel, kdaj in kam. Poklicala je postrežnico, o kateri je vedela, da ji je vdana in da je ne bo izdala. Naročila ji je, naj zbere vse njene reči in jih pripravi za potovanje. Sama je pa sedla za mizo in jela pisati pismo, ki ga je namenila svojemu možu. Ko je drugo jutro posvetilo solnce, Zore ni bilo več v graščini. Vinko se je zelo začudil, ko so ga zjutraj prej zbudili kakor sicer in mu povedali, da želi z njim govoriti neznana gospa z otrokom. Takoj je vedel, da mora to biti Zora z Markom. Naglo se je oblekel in jo šel pozdravit. »Ali se nič ne čudite, da me vidite tako zgodaj?« mu je dejala Zora s trudnim nasmehom. »Skoraj bi tako rekel,« je veselo vzkliknil Vinko. »Kako, da me niste o svojem prihodu prej obvestili?« »Nisem utegnila,« mu je rekla. »Sicer sem vam včeraj pisala, toda mojega pisma še niste mogli dobiti.« Sedla je na stol, ki ji ga je Vinko ponudil, potem pa mu je rekla: »Nikar se ne ustrašite. Povedati vam moram, da je zdaj prišel čas, ko vas moram prositi pomoči. Danes sem pobegnila od moža. Saj me ne boste odpodili?« »Ne,« je prijazno odvrnil Vinko. »Vera mi je vse povedala. Soba v najini mali hišici, ki sva jo namenila vam, čaka. Kako, da ste se tako kmalu odločiU?« _ V kratkih besedah mu je povedala ,vse dogodke zadnjih dni, povedala mu je, da je dobila možev dnevnik in vse, kar jff v njem našla. Vinko jo je napeto poslušal. Polagoma ga je jelo zanimati. Ko ji je prvič obljubil pomoč, se je bil za to odločil na prošnjo svoje zaročenke, zdaj pa se je jel za Kregarja in njegove posle zanimati tudi iz neke notranje potrebe, iz nekega veselja do razkrivanja neznanih reči. Spomnil se je, kako je časih rad bral detektivske istorije. Zdaj je postal sam kos detektiva. POZOR NA PRILOŽENE POLOŽNICE! V tej številki so priložene položnice vsem naročnikom v tuzemstvu, ker je bila od več strani Izražena želja, da jih vnovič priložimo. Položnice dobe vsi n-ročniki, tudi oni, ki so naročnino že plačali, zato naj jih ti shranijo za prihodnjo priliko, ko jim bo naročnina potekla ali naj jih izroce prijateljem, ki niso še naročeni, z vabilom, da se odslej tudi oni naroče. Kdor pa od naročnikov nima še za letos naročnine popolnoma plačane, naj zdaj brez odlašanja plača. Naročnina je malenkostna, 36 din za 52 številk v letu, vsota, ki jo pri dobn volji vsak naročnik lahko odšteje. Za neplačnike bomo uvedli iztirjanje po postnem sla, kar jim bo naprtilo stroške. Zato prosimo: Spomnite se preljube »Domovine« in poravnajte naročnino, ko imate položnice doma. Uprava „Domovine" Kako §@ j® ored 25 l®tl s* ifis ^fc^jism Preteklo nedeljo je preteklo 25 let, ko je avstroogrski poslanik v Beogradu baron Giesl izročil zastopniku odsotnega ministrskega predsednika Pašiča, finančnemu ministru Pačuju avstro-ogrski ultimat. Bilo je to v četrtek 23. julija 1. 1914. oh 18 uri. Ultimat je trdil, da je bil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdi-nanda v Sarajevu zasnovan v Beogradu in da so bile vanj vmešane srbske uradne osebnosti Zahteval je zato od srbske vlade, da v svojih »Službenih novinah« z dne 26. julija objavi svečano izjavo, v kateri bi obsojala vsako delovanje proti avstroogrski monarhiji, obžalovala, da so se srbski oficirji in uradniki udeleževali tega delovanja in slovesno razglasila, da obsoja vsak poskus vmešavanja v usodo prebivalstva kateregakoli dela Avrstro-ogrske. Razen tega bi morala srbska vlada obljubiti, da bo z vso strogostjo postopala proti vsem osebam, ki bi taka dejanja zagrešile. V ultimatu je bilo srbski vladi predpisano besedilo te izjave Nadalje je postavila Avstro-ogrska deset zahtev, ki so povsem določeno predpisovale srbski vladi postopke pri zatiranju jugoslo-venskega delovanja ter terjale, naj v Srbiji sodelujejo tudi zastopniki avstrijske vlade pri zatiranju gibanja proti habsburški monarhiji. Avstrijski ultimat je v vsej Evropi izzval veliko razburjenje. Celo v Berlinu so ga smatrali za pretiranega. V Beogradu se je še isti večer sestal kronski svet pod predsedstvom takratnega regenta prestolonaslednika Aleksandra. Ultimat le zahteval odgovor do X Preprečena nesreča v belgijskem rudniku. Nedavno noč je požar uničil električni kabel, ki je dajal tok rudniku Lumburgu ob Mezi. Ker je bila zaradi tega prekinjena struja, je ostalo v rudniku 1200 rudarjev, ki niso mogli ven, ker dvigalne priprave niso delovale. Ravnateljstvo rudnika je storilo vse, da bi rešilo delavce. Naposled se ie posrečilo obnoviti električno zvezo. Vse naprave so spet delovale in v nekaj urah so rudarje rešili. Nekateri so bili že tako onemogli, da so jih morali spraviti v bolnišnico. X Usoda bivših avstrijskih politikov. »Ba-seler Nachrichten« poročajo, da je bivši avstrijski kancelar dr. Schuschnigg zaprt na Dunaju. V kratkem pa se je preselil v neko manjše mesto v notranjosti Nemčije, kjer se bo lahko svobodno gibal, vendar pa mesta ne bo smel zapustiti. Na enak način je kon-finiran tudi bivši dunajski policijski direktor in poznejši minister Skubl, ki je nastanjen v Halleju. Eden izmed najtesnejših Schuschniggovih zaupnikov baron Bergmann je konfiniran v Weimarju. Bivši dunajski župan dr. Schmitz in polkovnik Adam pa sta še vedno v koncentracijskem taborišču v Dachau. X Velikanski kanal v Rusiji. Francoski listi poročajo, da bodo letos v avgustu pričeli graditi tako zvani veliki ferganski kanal v po- sobote 25. julija ob 18. uri. Splošen vtisk je bil, da ga Srbija ne more sprejeti, saj je bil naperjen proti osnovnim pravicam samostojne države. Izkazalo se je pozneje, da je bil ultimat nalašč sestavljen tako, da bi ga Srbija ne sprejela. Avstrijski poslanik v Beogradu je imel že v naprej navodila, da srbski odgovor proglasil za nezadosten. Na Dunaju so se vdajali otročjim računom da bodo s kratko vojno prisilili Srbiio k popolni predaji, zatrli njeno neodvisnost in s tem tudi vsa stremljenja južnih Slova- nov v Avstro-ogrski po svobodi in zedinje-nju. Mislili so. da bo Evropa vse to le gle- dala od strani... V tistih iiBipetih dnevih je »Slovenski Na- rod« še d red ultimatom svaril Dunaj pred tako politiko obračunavanja. Poudarjal je,_ da izid sarajevske preiskave javnosti ni znan in da že zato postopanje dunajske vlade zbuja pomisleke. Ako je Srbija res kriva, potem zahtevajo avstrijski narodi, da s^ jim predložijo dokazi. »Prav mi Jugosloveni imamo največjo pravico vedeti, ali crre za pravično reč ali pa je sarajevski zločin za naše (avstrijske) državljane le politična prilika. ki jim je povod za njihovo gonjo proti političnim nasprotnikom«, je takrat med d rušim izvajal »Slovenski Narod« in izrazili prepričanje, »da je mirna razrešitev krize, mogoča, ako jo le hočejo dunajski odgovorni' državniki.« Kakor vemo, se takrat Avstro-ogrska ni brigala za svarilne glasove in je razglasila mobilizacijo. krajini Uzbekistanu v Rusiji. Kanal bo služil v glavnem namakanju ferganskih dolin, ki se bodo v razsežnosti okoli 500.000 ha izrabljale za pridelovanje bombaža. Pri gradbenem delu bo zaposlenih 16.000 moških in 10.000 ženskih delovnih moči, razen tega pa še okoli 2000 in-ženieriev in tehnikov. X Novi lamaističnl papež šteje pet let.. Po petletnem iskanju so tibetanski menihi v neki zakotni vasi našli petletnega dečka, ki bo postal štirinajsti dalaj lama, vladar Tibeta in vodja več 100 milijonov lamaistov, ki žive po vse i Mongoliji in na Kitajskem. Po predpisih lamaistov lahko postane novi dalaj lama samo deček, ki se rodi tisti trenutek, ko stari dalai lama umrje. Otroka so našli v pokrajini Kokonorju. Otrok je zdaj v spremstvu menihov in posebnega odposlanstva na poti v Laso. Prejšnji dalaj lama je umrl v decembru 1. 1933. Lamaisti verujejo, da se duh pokojnika preseli v telo otroka, ki se rodi v trenutku njegove smrti. X Ruska vojna mornarica. O ruski vojni mornarici so v Moskvi objavili prve podrobnejše podatke. 24. t. m. je bil namreč dan vojne mornarice in ob tej priliki je ljudski poverjenik za gradnjo vojnih ladij Tevosjan izjavil, da je ruska vlada v teku obeh petletk zgradila štirikrat toliko ladij s trikrat toliko tonaže, kolikor carska vladavina v zadnjih desetih letih pred svetovno vojno. Ker so takrat zgradili skupaj 120 ladij z 286.000 tonami, se da izračunati, da se je rusko vojno brodovje v zadnjih desetih letih pomnožilo za okroglo 480 ladij z 858.000 tonami. Ruske podmornice, je dejal Tevosjan, so čisto sposobne, da doprinesejo tako v Vzhodnem morju, kakor v Črnem morju, v Severnem Ledenem morju in predvsem na Daljnem vzhodu svoj del k obrambi dežele. X Strašno neurje v Franciji. V ponedeljek zjutraj je v raznih pokrajinah Francije nastalo silno neurje, ki je povzročilo velikansko škodo. V Savoji in vzhodnem delu Francije je padala debela toča. V nekaterih' vaseh je poškodovanih mnogo hiš. V Cha-monixu je bil silen vihar, ki je ruval drevesa s koreninami vred. Na mnogih krajih je onemogočen vsak promet. Pokvarjenih in porušenih je mnogo električnih in telefonskih napeljav. V južnem delu Francije so silno trpeli vinogradi in tobačni nasadi. X Bombe na saharski pesek. Ker na britanskih otokih ni kraja, kjer bi lahko preizkušali nove 500 kilogramske bombe za letala, ne da bi ogražali ljudi, je francoska vlada ponudila angleški vladi za ta namen Saharo. Angleška letala bi svoje vaje imela skupaj s francoskimi. X Kanarček je rešil banko. V velikem poslopju Kolonijalne banke v Melbourneu v Avstraliji je nastal požar in v najvišjem nadstropju so mnogi ljudje mirno spali, ne da bi slutili nevarnost. Nenadno jih je zbudil nenavaden vrišč. Bil je kanarček, ki je vreščal na način, kakršnega pri malem ptičku niso bili navajeni. Ljudje, ki jih je to vreščanje zbudilo, so postali pozorni na nevarnost in se rešili. Hitro so poskrbeli tudi za to, da so gasilci pravočasno ustavili požar. ki bi sicer uničil vse poslopje. X Vas s samimi ženskami. V Sibiriji so odkrili vas, ki šteje skoro dva tisoč liudi, in sicer samih žensk. Pred dvaindvajsetimi leti, ko se je za Rusijo končala svetovna vojna, so ženske sovražno sprejele može, ki so se vrnil z bojišča in jih napodile, češ da so se med njihovo odsotnostjo naučile vseh del, ki so jih prej vršili moški. Najbojevitejša izmed teh vaških amaeonk se je razglasila za poglavarko vasi in je ostale ženske prepričala. da moških v vasi ni več treba. X Vsak dan jemo srebro. Seveda ne vsi, temveč samo tisti, ki solimo jedi z morsko soljo. V tej je namreč male srebra. Morska .sol pa je sicer zelo zdrava, če seveda ne soliš v pretirani množini z njo jedi. X 3000 let stari prstni odtiski. V Tutanka-monovem grobu v Egiptu so na raznih predmetih odkrili tudi prstne odtiske, ki so stari okrog 3900 let. Že prej so zgodovinarji domnevali, da so v grob bogatega faraona kmalu po njegovem pogrebu vdrli tatovi in od nesli mnogo dragocenosti. Na posodah za olje in mazila je zdaj britanski muzej odkril njihove prstne odtiske, ki so še dobro ohranjeni. Na podlagi teh odtiskov so strokovnjaki obnovili ves potek vloma in britanski muzej ima ves načrt, kako so puščavski roparji vdrli v piramido, ki je bila ran je prava trdnjava. Na$i na tujem Poseben vlak vestfalskib Slovencev, ki odpotujejo na obisk domovine, se odpelje 2. avgusta ob 11.22 iz Alten-Essena. V Oberhau-senu bo obstal ob 11.36, v Duisburgu ob 11.48, v Dusseldorfu ob 12.14 in v Kobro ob Reni ob 13.07. V Ljubljano prispe 3. avgusta okoli poldneva. BANKA BARUCH 11, Rue Auber, Paris (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandijl in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: it 3064-64 — Bruxelles; Francija: št 1117-94, Paris; Holandija, štev. 1458-60 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. LJUBLJANAI od 30. julija do 5. avgusta. Nedelja, 30. julija: 8.00: Slavnostna glasba (plošče). 8.45: Napovedi, poročila. 9.00: Prenos službe božje s Stadiona. 10.30: Pilihov kvartet in citraški dueti (Skok in Kosi). 12.00: Klavirski koncert (dr. Danilo Švara). 13.00: Napovedi. 13.20: Samospevi ob spremljevanju klavirja (Anton Sladoljev, pri klavirju prof. Lipovšek). 14.00: Prenos reportaže sprevoda katoliških organizacij na Stadion. 17.00: Kmetijska ura: Skrbimo pravočasno za kislo krmo (inž. Matija Absec). 17.30: Cimermanov kvartet in Ljubljanski pevski jazz-kvartet. 19.00: Napovedi, poročila, 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Slovenska pesem (plošče). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine (dirigent Anton Neffat). 21.30: Orgelski koncert (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Kmečki trio. Ponedeljek, 31. julija: 12.00: Uvertire (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Harmonika solo (Edvard Kovač). 14.00 Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Zanimivosti. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Mu-sorgski-Rimski Korsakov: Perzijski ples iz opere »Hovanščina« (plošče). 20.10: Volja in strast (dr. Emil Hrovat). 20.30: Pevski zbor »Cankar«. 21.10: Friedeman: Slovanska rapsodija (plošče). 21.20: Klavirski koncert (Willy Klasen). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pevski koncert Marije Markizetijeve (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). Torek, l. avgusta: 12.00: Vesel orkestralni koncert (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Narodne pesmi bo pel Stritarjev kvartet (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Poljske narodne (plošče). 20.10: Zgodovinska usoda Poljske in narodna zavest pri Poljakih (prof. Etbin Boje). 20.30: Koncert (sodelovali bodo Mesgolits in Hebein — duet citer in Trboveljski pevski jazz-kvartet). 22.00 Napovedi, poročila. 22.15: Pevski koncert Draga Burger-ja (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). Sreda, 2. avgusta: 12.00: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Duet harmonik (brata Goloba). 14.00: Napovedi. 18.30: Mladinska ura: Nekaj risalnih priprav (Miroslav Zor). 18.45: Veseli zvoki (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Udovičeva in Laušeto-va pojeta (plošče). 20.10: Delavske in name-ščenske knjižice (Milan Valant). 20.30: Koncert (sodelovala bosta Ruski sekstet in duet kitar — Antunovič in Novak). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Tercet sester Finkovih. Četrtek, 3. avgusta: 12.00: Češke pesmi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: .Klavirski koncert (prof. Lipovšek) 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Plošče. 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Pisan drobiž (plošče). 21.00: Prenos iz Luzerna: Simfonični koncert v okviru mednarodnega glasbenega festivala. 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 4. avgusta: 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi 13.20: Šramel »Štirje fantje«. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Kotiček SPD. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Ni-kola Cvejič poje hrvaške narodne (plošče). 21.10: Ženska ura: Pravica in dolžnost današnje matere (Angela Vodetova). 20.30: Vesel živalski krog VIII. Zdaj prišli smo v znamenje leva; svet nam novo sliko kaže, skrita sila le ne laže, čujmo, kaj nam razodeva! (pisan večer, ki ga bodo izvajali člani radijske igralske družine; sodelovala bosta Jožek in Ježek; vmes nekaj plošč). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. r> Sobota, 5. avgusta: 12.00: Ploščo za ploščo brž zavrtimo. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Ploščo za ploščo brž zavrtimo. 14.00: Napovedi. 17: Otroška ura: a) Selma Lager- löf f: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih): b) Gašperček v novih dogodivščinah (zvočna lutkovna igra). 17,50: Pregled sporeda. 18.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine (dirigent Anton Neffat). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine (dirigent Anton Neffat). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Fantje na vasi. smeh In kratek čas obsodba Sodnik: »Ker ste ukradli sosedu škaf, boste morali 48 ur odsedeti.« Obsojenec: »Prosim vas, gospod sodnik, ali ne bom smel prav nič stati?« mnogo sovražnikov Zdravnik: »Zdravniki imamo mnogo sovražnikov svojega poklica na zemlji«. Prijatelj: »Koliko jih imate šele na onem svetu!« RAZLIKA Nekatera mlada dekleta imajo spet dolge lase. Dušanova izvoljenka Zvezdana jih čudi ima, in Dušan navdušeno pripoveduje trgovcu Gašperju: »Ce si moja Zvezdana razčeše lase, ji padejo do kolen!« »To ni nič«, reče Gašper, »če si moja stara razčeše kito, ji lasje padejo sploh na tla.« moderna doba A: »Ali je umrl vaš stric naravne smrti?« B: »Seveda, povozil ga je avto.« v šoli Učitelj: »Zakaj moramo biti prijazni s siromaki?« Mihec: »Ker nikoli ne vemo, če ne postane kateri izmed njih kdaj bogat...« zelja Prvi dijak: »Oh, zakaj se nisem rodil pred tisoč leti.« Drugi dijak: »Kaj je tako neprijetno živeti zdaj?« Prvi dijak: »Ne to, le toliko zgodovine bi se mi ne bilo treba učiti...« večnost Mož: »Ali si lahko predstavljaš, kako dolga je večnost?« Zena: »Prav lahko! Odkar si mi zadnjič kupil klobuk, je potekla že cela večnost.« pretiravanje Jožek sedi pri oknu in gleda skozenj: »Mamica, poglej, tale avto, ki vozi mimo, je velik kakor hiša!« Mama: »Ze spet pretiravaš, Jožek! Ali ti nisem že milijonkrat rekla, da ne smeš pretiravati?« Kapla pri Št. Juriju ob Taboru. Slika bo objavljena prihodnjič! MALI G Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni. VSAKI OSEBI — DRUŽINI nudi stalen zaslužek »Mara« Maribor, — Orožnova 6. Celje, Slomškov trg 1. Ple-tilnica — raznošilialnira 7] ZVESTOBA DO GROBA! Zakaj ste me tako varali? Kako ste mogli kaj takega storiti? Bilo mi je obupno! 236 JABLUS JABOLCNIK Snov, iz katere napravite izvrsten ja-bolčnik ali hruškovec tudi, ako nimate nič pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 75 litrov 53, 100 litrov 69, 150 litrov 98 din. Za uspeh jamčimo. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek. OBŽALUJEM IN PREKLICUJEM VSE ŽALITVE, ki sem jih izrekel o gospodičnah Breznik Neži in Magdaleni iz Hotinje vasi ter se jima zahvaljujem, da sta odstopili od kaz. pregona. Gselman Franc. OBRTNIŠKA TOMBOLA V KRANJU v prid »Obrtnega doma« Nedelja 6. avgusta Razstava dobitkov od 29. julija v gimnazijski telovadnici! Ne prezrite članka v današnji »Domovini«! za živčno oslabele Znanstveno je ugotovljeno, da ka-le-fluid uravnava izločevalno delo vseh žlez, krepi telo in vravnotežuje živčevje tako, da človek ponovno postaja krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno zahtevajte podrobna navod'la "R naslov: Miloš Markovič, Masarykova 9, Beograd. Ka-le-fluid se dobiva v vseh lekarnah. S. br 10.537/33 NAGROBNE SPOMENIKE ■j starega pokopališča sv. Krištofa (In nove spomenike) po nlzkt ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Runo-varju Franju, pokopališče pri Sv Križu v Ljubljani. NOV REDILEN PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem. MOŠTOVA ESENCA MOSTIN Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redin« In »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slova-nije drogerija KANC, Ljubljana, židovska nI. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekinurje pa samo drogerija KANC, Maribor — Gosposka ulica 34. SAMO Din i».— 68719 Po ceni in dobra zapestna ura Shocte Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.—« 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Dm 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din ¿60.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto. H, SUTTNIR, Lfisl?