3B konoplan šnduplati glasilo delovne organizacije ™ :—i. —i-n induplati jarše LETO XXXIII. MAREC 1985 Ob prazniku dneva žena iskrene čestitke vsem delavkam in upokojenkam delovne organizacije! S seje delavskih svetov 27. 2. 1985 je bila v sejni sobi delovne organizacije skupna seja delavskih svetov delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS. Člani delavskih svetov so najprej potrdili oz. verificirali sklepe zborov delavcev, ki so bili v času od 20. do 25. feb. 1985 in so obravnavali rezultate poslovanja za leto 1984, predlog ugotovitve in razporeditve dohodka ter predlog plana za leto 1985. Podana pa je bila tudi informacija o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi razvojnega sklada v občini Domžale. O navedenem predlogu bodo člani delavskih svetov razpravljali na eni od prihodnjih sej, ker še niso povsem jasne oz. razčiščene zadeve glede načina plačevanja. Po verifikaciji sklepov zbora delavcev so člani delavskih svetov sprejeli zaključni račun za leto 1984 ter sklep o načrtovanju in spremljanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na ravni delovne organizacije ter določenih izdatkov, (t. j. izdatkov za službena potovanja in reprezentanco, avtorske honorarje in pogodbeno delo) ki so z določili Družbenega dogovora omejeni in katerih določil nismo kršili, oz. izdatkov prekoračili. Sledila je razprava in potrditev stopenj za predračun amortizacije za leto 1985 ter sprejem sklepa, da se sredstva sklada skupne porabe razporejena po zaključnem računu za leto 1984, za TOZD Proizvodnja v znesku 20,000.000,00 din in TOZD Konfekcija v znesku din 10,000.000,00, začasno koristijo za obratna sredstva. Po potrebi pa se tudi sredstva rezerv koristijo za obratna sredstva, t. j. za tekočo likvidnost TOZD tekom celega leta. Člani delavskih svetov so sklepali o razpisu volitev v samoupravne organe, ki bodo 25. 4. 1985. Za posamezne TOZD oz. DSSS so sklepi v celoti objavljeni na oglasnih deskah. Tov. Anton Hren je prijavil izboljšavo (zamenjava materiala) na tehnično izboljšavo tov. Hribovška. Ker je z navedeno izboljšavo zmanjšana poraba Unifil cevk, so člani delavskega sveta soglasno sprejeli predlog, da se tov. Antonu Hren izplača polovico zneska od nagrade, ki jo je dobil za svojo inovacijo tov. Slavko Hribovšek. V zvezi s sprejetim sklepom o izplačilu nagrade je tov. Anton Hren navedel, da namenja oz. podarja polovico izplačane vsote Društvu za boj proti raku. Sprejem predloga oz. sklepov o občasnih pregledih ob vstopih in izstopih delavcev v in iz delovne organizacije so člani delavskega sveta zavrnili in ga posredovali v javno obravnavo. Zaradi napake firme Uniteks — Zunanja trgovina — pri fakturiranju števila kom šotorov, izvoženih firmi Gottschalk, je bil odobren odpis 3091,50 DM. V samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih potreb delavcev imamo v 28. čl. določbo, da se skupna delovna doba delavca, kot osnova in merilo za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil, vrednosti posojil, vrednosti po 3. točke za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, delovna doba v DO pa 5 točk za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. 3. 10. 1983 je ustavno sodišče SFRJ ob ocenjevanju ustavnosti določbe različnega vrednotenja delovne dobe v pravilniku neke OZD odločilo, da tako različno vrednotenje skupne delovne dobe in delovne dobe v OZD, ni v skladu z ustavo SFRJ (Ur. list SFRJ, št. 59/83). Od te odločbe dalje vsa ustavna sodišča v navedeni zadevi enotno odločajo tako, da razveljavljajo določbe pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj, v tistem delu kjer je opredeljeno različno vrednotenje skupne in delovne dobe v OZD. Glede na navedeno obrazložitev so člani delavskih svetov soglasno sprejeli SKLEP: V 28. čl. samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev se uporablja samo kriterij pod točko a) skupna delovna doba: — za vsako izpolnjeno leto delovne dobe 3 točke. Za posamezne TOZD oz. DSSS so bile sprejete prioritetne liste prosilcev stanovanjskih posojil, ki so 30 dni objavljene tudi na oglasnih deskah TOZD oz. DSSS. V predloženi obliki je bil sprejet tudi samoupravni sporazum o delovanju Kluba samoupravi jalcev. Za delegata v skupščino sta izvoljena tov. Joži Per in tov. Janez Kralj. Darja Šotor SAMSON že služi svojemu namenu Ponudbo naših višinskih šotorov smo popestrili z novim šotorom Ob osmem marcu Vsako leto, ko se zima poslavlja, praznujejo ženske svoj praznik. Osmi marec — praznik vseh delovnih žena, dan posvečen vsem ženam. Kdo pravzaprav praznuje ta praznik? Praznujejo ga matere, katerim otroci prineso iz vrtcev in šol spominske vizitke in morda šopek nežnega pomladanskega cvetja, v katerega je prelita čista otroška ljubezen. Praznujejo ga soproge, katerim možje darujejo cvetje, jih povabijo na slavnostno kosilo ali večerjo in se jim vsaj tako poskušajo oddolžiti za vse tisto, kar so jim vse leto dajale. Praznujejo ga delavke v tovarnah, ko na pisalni mizi ali na stroju zagledajo skromen cvet, pa jih le-ta vseeno spomni na to, da se jim nekdo hoče zahvaliti za njihov celoletni trud. Ali praznujejo osmi marec žene, ki žive same, pozabljene od bližnjih, od sosedov, prijateljev in znancev? Ali praznujejo osmi marec žene, ki svoje življenje ne krojijo tako, da bi bile v središču pozornosti? Velikokrat se kake oči otožno zazrejo v šopek pomladanskega cvetja namenjene bogvekateri. One so pozabljene. Daleč od središča, odrinjene nekam na rob dogajanja, same in otožne, vedno brez pozornosti, vedno brez sočloveka. Verjetno so tudi te žene, pozabljene in same, nekoč dajale otrokom tisto, kar jim darujejo današnje matere. Tudi one so hodile na delo, tudi one so prispevale svoj delež k uspehu, tako družine, kot družbe. Pa vendar. Ob prazniku, ki naj bi bil namenjen prav njim, so žene, ki so že vse moči porabile za to, da so postavile na noge svoje otroke, ki so se razdale za obnovo porušene dežele, ostale v senci. Prav tem ženam sedaj, ko nimajo ničesar več dati, velikokrat nobena roka ne daruje šopka cvetja. Darja Pleše MAMA Prva beseda, prva misel, MAMA! Na tisoče jih po svetu živi, ustvarja in dela za lepši tvoj dom. Naj jim za praznik zdravja ždimo, sreče in zadovoljstva. Pa ne samo danes, skozi vse leto spoštujmo jih. MAMA je ena, ljubimo jo, da nam pozneje žal ne bo! KARLA KUŠAR liHniHiHiinnninnnnnlnllnnnniiinHlInnnnnHiininiinniiniHinnnniiinnninnnnHHnnnnnnHnnnnnnHninHiHnniiinHnnnniinnnnnnnnHnnnnnninnnnnniHnn Zaposlovanje v letu 1984 Kadrovanje je bilo v letu 1984 razgibano, saj smo nanovo zaposlili 98 delavcev, izstopilo pa je 91 delavcev. Naj večjo fluktuacijo zasledimo v oddelku tkalnice in predilnice. Starostni sestav delavcev v navedenih oddelkih je dokaj visok, zato pri izstopih prednjačijo upokojitve, katerih je bilo v letu 1984, 39. Vse leto je opazno pomanjkanje delavcev za tkalnico in delno predilnico. Zaradi povečanega izvoza pa smo morali dodatno zaposliti tudi v TOZD Konfekcija — šivilje in delavce na pripravi ogrodij v kovinskih konstrukcijah. Trenutno je prosilcev za zaposlitev dovolj. Še več izbire pa bi imeli z dobrimi avtobusnimi vezami, katere še vedno niso urejene. S področja Kamnika, za popoldansko izmeno, še vedno plačujemo pogodbeni prevoz. Dolgoročno si bomo morali kadre zagotoviti s štipendiranjem zlasti za poklice: tkalka, predica in oplemenitilec tkanin. V letu 1984 smo zaposlili 9 pripravnikov, v večini naših štipendistov za določen čas: v TOZD Proizvodnja: 1 pripravnik z visoko šolo tekst. smeri, 1 pripravnik s srednjo kemijsko šolo, 1 pripravnik s srednjo usnjarsko-kem. šolo, 1 pripravnik s Centra sred. šol — oblikovalec kovin. v TOZD Konfekcija: 2 pripravnika Elektro sred. šola, 1 pripravnik Sred. oblač. šola — tekst, konfek. v DSSS: 1 pripravnik z Ekon. sred. šole, 1 pripravnik z Grad. sred. šole. VERA HABJAN Hilli Sprejeli smo plan za leto 1985 Na zborih delavcev in delavskih svetih smo po javni obravnavi skupaj z zaključnim računom za leto 1984 v februarju tega leta obravnavali in sprejeli predloge planov TOZD in DSSS za leto 1985. Pri izdelavi plana smo upoštevali naslednje elemente: — predlog plana prodaje komerc. sektorja — že zaključene pogodbe na domačem in tujem trgu — potrebo po povečanem izvozu na konvertibilno področje — proizvodne kapacitete in število zaposlenih — občutno povečanje cen reprodukcijskega materiala in druge stroške — povečanje cen naših proizvodov (plan je izdelan na osnovi cen po stanju 31. decembra 1984) — sklenjene samoupravne sporazume s SIS za splošne in skupne družbene potrebe — zvezno resolucijo in družbeni dogovor o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 — samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (panožni sporazum tekstilne industrije Slovenije). V tako oblikovanih planskih dokumentih predvidevamo dokaj visoko rast fizičnega obsega proizvodnje glede na proizvodnjo v letu 1984. Načrtovan obseg proizvodnje je ob normalni oskrbi z reprodukcijskimi materiali realno izvedljiv tudi ob nespremenjenem obsegu angažiranih proizvodnih kapaci- tet. V planu je predvidena 2—3 odstotna rast števila zaposlenih v proizvodnih TOZD, izboljšala pa naj bi se tudi kvalifikacijska struktura. Celotni prihodek bo dosežen s prodajo na domačem in tujem trgu ter z drugimi prihodki. Predviden izvoz v višini skoraj 14 milijonov dolarjev predstavlja kar dobrih 70 % načrtovanega celotnega prihodka. Tako visok odstotek izvoza je realno uresničljiv in ga praktično moramo doseči, če hočemo poslovati brez posebnih motenj pni dobavi reprodukcijskega materiala in brez likvidnostnih težav. Pri delitvi dohodka in čistega dohodka se tudi v planu za leto 1985 nismo izneverili naši dolgoletni praksi oziroma težnji za tem, da raste akomulacija hitreje od sredstev za osebno in skupno porabo oziroma, da povečujemo delež akomulacije v dohodku, kar je usmeritev tudi sprejetih družbenih dokum-tov za leto 1985. V tem smislu je v planu predvideno tudi gibanje osebnih dohodkov in poraba sredstev razporejenih v sklad skupne porabe za določene namene. Glede na dobre poslovne rezultate v letu 1984 je plan investicij za razliko od prejšnjih let dokaj obširen, realizacija pa bo v največji meri odvisna od realizacije izvoza in razpolagalne pravice z ustvarjenim deviznim prilivom in možnostjo pridobitve ustreznih uvoznih dovoljenj. Glede na predhodno leto tudi za planirano obdobje ne predvidevamo sprememb v temeljnih odnosih med proizvodnima in neproizvodnima TOZD in DSSS. Franc Velepec Malo vozniške spretnosti nebi škodilo! Vse leto smo imeli pomanjkanje dok in transportnih vozičkov...? Honorarji v letu 1985 Uredniški odbor je na svoji redni seji dne 24. 12. 1984 izoblikoval predlog višine honorarjev za prispevke objavljene v Konoplanu v letu 1985, ki se obračunavajo od vključno januarske številke dalje. Višine honorarjev iz predloga znašajo: Vrsta prispevka Vrstica 12 cic v članku poljubne tematike Fotografija Križanka 17 x 21 polj Grafikon, karikatura Višina bon. v din 5,00 100,00 2.000,00 200,00 DOPISUJTE V KONOPLAN Iz obratov konfekcije V preteklem letu 1984 so bili vsi obrati konfekcije polno zaposleni. Dela je bilo veliko, ravno tako je bilo veliko različnih vrst izdelkov. Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja aluminijskih cevi za ogrodja šotorov je v večini obratov, (Mokronog, Mengeš, Peče) ostalo v nedovršeni proizvodnji v vsakem obratu tudi po nekaj tisoč šotorov. Šotori so bili izgotovljeni, niso pa jih mogli opremiti z ogrodjem in oddati v skladišče. Zaradi teh nakopičenih šotorov so v obratih nastale prav nevzdržne razmere, še posebno v obratu Peče, kjer so prostori že sami po sebi utesnjeni, ti šotori pa so praktično onemogočili normalno proizvodnjo. V mesecu decembru preteklega leta smo šotore začeli odpremi jati in dosedaj so se zaloge normalizirale. Glede na povečan obseg dela smo v naših obratih konfekcije zaposlili nove delavke — šivilje, kljub temu pa je bilo potrebno delati tudi v podaljšanem delovnem času, da bi količine izgotovili do zahtevanih rokov. V preteklem letu smo dobili nekaj novih dvoigelnih strojev s trojnim transportom firme NECCHI. Stroji so se kot taki pokazali izredno dobri in uporabni. Sestavili so jih naši mehaniki sami, saj smo jih nujno potrebovali. Bagatovih serviserjev pa po preteku skoraj pol leta še vedno ni naokrog. Lanskoletna pridobitev sta tudi dva električna viličarja, (za ceradni oddelek in konfekcijo) s katerimi je težko delo precej olajšano. Viličarja sta zaradi slabe kvalitete (firma Primat) večkrat v okvari, vendar sta nam kljub temu v veliko pomoč. Če bi se v naši DO sistematično trudili izvajati transport na paletah, bi se raven dela precej dvignila. Sedaj pa npr.: natovorimo bale blaga — težke okrog 100 in več kg — v kamion, potem te iste bale naš transportni delavec s pomočjo mojstra ali celo sam, kakor pač nanese, s pomočjo svojih ramen, razloži. Delo konfekcije je glede na dislocirane obrate specifično in odvisno od pravočasnih prevozov. Vse potrebno za izdelavo določenega izdelka moramo naložiti na kamion in odpremiti v obrate — včasih celo dvakratno. Npr.: v obratu Mengeš se blago, pripeljano iz Jarš, razloži in nato ponovno naloži na kamion za obrat Peče. Enako velja za ogrodja, katera pošiljamo v dodelavo našim kooperantom. Zaradi tega je večkrat prišlo do nesporazumov, ker kamion, ki je na razpolago, vseh potrebnih voženj časovno ni zmožen opraviti. Pomagali smo si z dodatnimi prevozi preko Viatorja. Pomanjkanje rezervnih delov je žal že ustaljen pojav. Ko so nam pošle vse strojne igle, smo si jih izposojali pri sorodnih delovnih organizacijah, saj bi sicer prenehala proizvodnja. Manjšo količino smo končno dobili, pa tudi napovedi za naprej so optimistične, tako glede igel kot rezervnih delov. Naj omenim, da so nam velikokrat iz težav zaradi pomanjkanja rezervnih delov pomagali — hitro in kvalitetno — vzdrževalci iz Jarš. Vsega žal tudi oni sami niso mogli odpraviti, ker zato nimajo na voljo ne opreme, ne materiala. Dobro smo založeni z različnimi tipi robilcev, ki so izdelani na domačem trgu, z uporabo domačih materialov in znanja. Gordana Gardaševič IZ ZAPISNIKA LETNE PROGRAMSKE SEJE ČLANOV OO ZK DSSS DNE 22. FEBRUARJA 1985 SMO POVZELI: Glede na zastavljene naloge v okviru akcijskega programa člani ugotavljamo, da določenih nalog še vedno ne izpolnjujemo v celoti, da smo premalo konkretni, vedno ne določimo nosilcev nalog, ne rokov za izpolnitev nalog itd. Tudi rezultati glede sprejema novih članov v 00 ZK niso zadovoljivi. Na podlagi razprave o akcijskem programu, ki je osnova za delo in se po potrebi tudi sprotno dopolnjuje, smo sklepali o tem, da je v bodoče na vsaki seji potreben pregled in analiza sklepov prejšnje seje, nadalje, da so posamezniki, ki so zadolženi za posamezne naloge, dolžni po poteku roka za izvedbo naloge poročati o delu oz. izvršitvi naloge. Glede na to, da v letu 1986 poteče mandat za funkcije 00 ZK, moramo precej pozornosti posvetiti lastnim kadrom. Poleg tega pa je treba poskrbeti tudi za enakomerno obremenjenost članov s funkcijami. Ker je pred nami predkandidacijsko obdobje, morajo o predlogih za delegiranje delegatov razpravljati poleg ostalih DPO, vse OO ZK, da si bomo resnično zagotovili, oz. imenovali in izvolili primerne člane tako za samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in delegacije. Občinski komite nas je zadolžil, da v delovni organizaciji opravimo skupno z ostalimi DPO razpravo o kulturi. Za pripravo vsega potrebnega o razpravi smo zadolžili sekretarje 00 ZK. Poleg še drugih razprav in v zvezi s tem sprejetih sklepov smo člani ugotovili, da je potrebno odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so ugotovljene v razpravah po 13. seji CK ZKJ. Hjljjj; REBUSI: sestavila DANICA BLEJC 0[t3pzaqo§ — o(j)-[Bp(j[)-z-3qo3 •£ baouso m qs;oA — b-a-ou-so ui Ap-po-A •£ Boiuppsid — Bo-iu-j-i-paid q :HA1ISHH Nekaj razmišljanj iz TOZD Maloprodaja Ne vem zakaj, vendar tako se pač dogaja meni in verjetno še mnogim drugim — imam namreč občutek, da se dogodki, ki se ponavljajo vsako leto ob nekako istem času, vrstijo vse hitreje. Vsako leto pridejo hitreje naokrog, zdi se, da izpustijo posamezne mesece, ne samo dneve. In tako leto za letom, vse hitreje. Tako ob koncu leta ugotvljamo in spoznamo, česa vse nismo uspeli narediti, kaj nas je prehitelo. Tako si pač mnogo tega moramo priznati, vzeti za svoje, kot pravimo, a obenem že razmišljamo, kako naprej, kako bo v naslednjem letu. Marec je že in lahko rečemo, da smo napravili že velik korak v to novo leto, v leto 1985, pa vendar poglejmo, kako je bilo v preteklem letu. Kljub strahu in črnogledosti v začetku lanskega leta, smo ob koncu lahko zadovoljni. Letni plan TOZD je realiziran 102 %> res ne v vseh treh prodajalnah, a tudi opravičilo za to lahko najdemo doma, v delovni organizaciji, v prekasnem planiranju nekaterih naših artiklov v proizvodnji ali drugače povedano, zaradi naših velikih obvez do zunanjih kupcev. Kar tako preprosto povedano, veseli smo zaradi dejstva, da je obisk kupcev v naših prodajalnah, posebno tu, pri nas, zadovoljiv. Ljudje zaupajo v kakovost naših izdelkov, v izvirnost naših kreacij. Manj pa smo navdušeni nad tem, da prav tem kupcem velikokrat ne moremo ustreči in prav v lan- skem letu smo od naših važnejših postavk prodaje — pri šotorih — močno kasnih. Glavnino smo prejeli iz proizvodnje po kolektivnem dopustu in potem so se serije vrstile vse do konca leta. Tudi pri nekaterih dragih artiklih se je močno zatikalo zaradi pomanjkanja preje, barvila ali enostavno, zaradi pomanjkanja kapacitet v proizvodnji. Toda kljub vsemu smo v lanskem letu pričeli z razširitvijo prodajalne v Jaršah in koncem tega meseca bi morali pričeti s prodajo oz. z delom v novih prostorih. Verjetno najtežje je bilo našim v Sarajevu in nekaj bolje v Novem Beogradu. Lokaciji, ki sta izven centra, sta verjetno še vedno glavni vzrok za nekoliko slabši obisk v teh prodajalnah. Še vedno je obveščenost ali informiranost o možnostih nakupa naših proizvodov na tem področju premajhna. Sredstev, namenjenih za ekonomsko propagando, je glede na potrebe premalo. Pravočasna in seveda pravilna informiranost v tej smeri pa je velikega pomena pri našem delu. V letošnjem letu bomo morali na tem področju napraviti korak dalje, dobili naj bi prospekte naših prigrad oz. predprostorov k prikolicam Adria, za katere nas potrošniki prosijo. Cene rastejo povsod, proizvajalci to v glavnem opravičujejo z vse dražjimi osnovnimi surovinami in repro materiali in tako posredno s tem rastejo tudi življenjski stroški. Po zadnjih statističnih podatkih naj bi za hrano porabili povprečno 42% prisluženega denarja. Kako bomo potrošili preostalo, razmišljamo vedno bolj preudarno. Vse to se pri našem delu ali rezultatih odraža. Težko je v sedanjih razmerah napovedovati, kako bomo poslovati in kakšni bodo pogoji gospodarjenja v letošnjem letu. Osnovne cilje — to je še povečati prodajo tudi fizično, smo si že zadati. Da bomo v tem uspeti, je preuranjeno trditi ob vseh, že navedenih težavah, ki pa niso in ne bodo spremljale samo nas, temveč tudi drauge panoge. Lahko si predstavljamo, da leto ne bo lažje od preteklega, vemo pa tudi, da je tekstilna industrija svoje izredne rezultate dosegla z velikimi napori vseh zaposlenih v tej panogi. Ti napori se bodo nadaljevali in v naši naravi je, da nismo nikoli zadovoljni in prav v tem je veliko napredka in uspeha. Anica Lajevec Prejeli smo v objavo Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami. Ste že razmišljali o tem? V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo dražbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove dražbe so kulturno osveščeni posamezniki (ati pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove (nadaljevanje na 7. strani) Poslovanje v TOZD Restavracija in počitniški domovi v Poslovanje v TOZD lahko ocenimo kot uspešno, kljub rezultatom poslovanja, kateri so neprimerno slabši kot leto poprej. Rezultati so bili zadovoljivi le do meseca septembra, zadnje tri mesece pa so se stroški tako povečali, da jih ni bilo mogoče s prodajnimi cenami pokrivati. V oktobru, novembru in decembru se je poslovni uspeh zmanjšal za več kot 1,400.000 — din /140 starih milj./, tako da je ostanek za razširitev materialne osnove dela le 407.000.— din, kar predstavlja le 36 % sredstev v primerjavi z letom 1983. V primerjavo še to, da smo samo na pridelkih iz vrta in v prireji prašičev zaslužili 630.000.— din, to je 50 % več kot nam je ostalo sredstev iz celotnega poslovanja. Iz podatkov je razvidno tudi to, da je le Poč. dom v Umagu posloval z dohodkom 935.000.— din /več kot 50 % zasedba — od junija do 23. sept. — s penzioni drugih gostov ob povečani ceni penziona/, Poč. dom na Mali planini s 50.000.— din negativne razlike in Restavracija s 580.000.— din izgube. V restavraciji beležimo padec pri prodaji pijač /količinsko za 17 %/, vse ostale usluge pa so se povečale /prehrana za ca 7 %/. Pijače predstavljajo v skupnem iztržku 21.80%, prehrana 73%, ostalo so razni drugi iztržki. V prehrani predstavljajo malice 79%, od tega tri četrtine za DO. Ti podatki so osnova za ugotavljanje slabih finančnih rezultatov, saj se cene povečujejo malicam počasneje kot cene surovin oziroma živil za pripravo. Cene malicam so se v letu 1984 gibale oziroma povečevale: iz začetne cene v letu 1984 so se povečale v II. tromesečju za 11,8 %, v III. tromesečju za dodatnih 5,25 % in v IV. tromesečju še za 10 %. Tako je to povečanje znaša- letu 1984 lo 29,40%, v primerjavi z letom 1983 pa 42 % za malice v DO, za zunanje odjemalce pa 52%. Podatkov o dvigu nabavnih cen materialov ni potrebno posebej statistično obdelati, saj smo vsi kupci teh živil v trgovini. Vsi drugi stroški poslovanja pa ne zaostajajo za prodajnimi cenami naših storitev. Kako naprej? V TOZD razmišljamo kako in do kdaj bomo lahko poslovali brez izgube, če se ekonomski pogoji poslovanja ne spremenijo. Kako dolgo bomo lahko nudili po teh cenah malice, katere so že sedaj kritizirane. Primerjava zadnjega tromesečja 1984 in že v januarju in februarju povečane cene živil, nam ne obetajo izboljšanja v prehrani. Upamo, da v tem razmišljanju nismo osamljeni! Maks Kramberger Hjjjlll Prejeli smo v objavo (nadaljevanje s 6. strani) zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Skrinj ar j eve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike. Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem. Prešernova družba 00000000000000000 Objavljeno pred leti v dnevnih časopisih, aktualno še danes! Vajeti so čvrsto v rokah Sredi delovnega dne 9 Gasilci poročajo Letni občni zbor gasilcev V soboto, dne 2. 2. 1985 ob 17. uri smo imeli gasilci INDUPLATI svoj letni občni zbor. Poleg gasilcev so se ga udeležili tudi delegati drugih društev, občinske gasilske zveze in predstavniki mladine. Zbor je otvoril tov. Pušlar, naš predsednik, in v nadaljnjem govoru omenil pomembnost naše organizacije, še posebno v podjetju, kjer je nevarnost požarov zelo velika in s tem posledice požara. Apeliral je na vse člane društva, da bo v prihodnje potrebno organizirati še več vaj »v živo«, seveda brez prisotnosti ognja. Velika vrzel v naših vrstah je ženska ekipa, je dejal tov. Pušlar in pozval vse člane, naj bi se v bodoče ustanovila vsaj ena ženska desetina iz raznih obratov. Tako bi te delavke na svojem delavnem mestu in okolju vplivale na požarno disciplino in v slučaju požara bile takoj na mestu in usposobljene pogasiti le-tega. Sledila je pohvala vsem štirim tekmovalnim desetinam, posebno veteranom, ki so dosegali uspehe tudi v okviru občinske gasilske zveze. Jože Kobilica (levo) prejema odlikovanje Prvi gasilski voziček Po podanih poročilih o delu se je razvila živahna razprava, v kateri je bilo pohvaljeno naše minulo delo, dobili smo nove spodbude za naprej s strani delegatov in tudi članov samih. Tov. Pušlar je prebral plan dela za leto 1985, v katerem je poudarek na pridobitvi novih članic in članov, njih usposabljanje za hitro morebitno intervencijo in tudi priprava tekmovalnih ekip. Preverjanje pridobljenega znanja v obliki sektorskih vaj s soudeležbo sosednjih društev in sodelovanje z njimi tudi na drugih področjih gasilske dejavnosti. Na koncu je še delegat občinske gasilske zveze podelil tov. Jožetu Kobilci in tov. Jerneju Ručigaj gasilska odlikovanja, obenem pa ob odhodu v pokoj tov. Jerneju Ručigaj podelil tudi društveno diplomo častnega člana. Sestanek smo zaključili z novim elanom in načrti za prihodnje leto. Diploma častnega člana, podeljena Jerneju Ručigaj Vstop v tovarno Vstopila sem v tovarno, kaj čuden vtis, povsod ropot, brnenje strojev, in trume delavcev, ki vsi hitijo, za kruh, za dom, družino se potijo. In jaz sem zdaj med njimi, in del sem njih, ki platno tko in del sem njih, ki se potijo, a vendar še veselo zro. Mladost, sproščenost, veselje ... »Mladost je norost...” Tako pravi eden od starih pregovorov, ki pa ga ne moremo posploševati. To potrjuje tudi pregovor: »Na mladih svet stoji« in pa Titove besede: »Mladina je naša prihodnost«. Kako pri nas gledamo na mladino, kako smo jih sprejeli, kako se počutijo mlade delavke v naši delovni organizaciji, o tem smo povprašali nekaj njih. Dekleta so mlada, vesela, vendar se zavedajo, da brez dela ni prihodnosti. Pogovor je bil sproščen, bilo je dosti pohval, omenjenih slabosti, oziroma želja, da bi se to ali ono spremenilo. Ves ta pogovor nam je dal misliti, ali dovolj pomagamo mladim, ko pridejo na novo delovno mesto, kakor so nam pomagali in svetovali starejši; ali jim dajemo dobre zglede, da bodo iz mladih delavk-delavcev zrasli v dobre delavce in spet z dobrimi zgledi vzgajali naprej?! Koliko imamo posluha za njihove težave in probleme? Vsi imamo težave, tudi mladi! Kar spomnimo se nazaj; le vse preveč radi pozabljamo, da smo bili tudi mi enkrat mladi, z vsemi radostmi, norostmi, težavami in vsem, kar prinese mladost. Danes so tudi drugačni časi in razlike med generacijami so velike, kar je seveda posledica hitrega razvoja na vseh področjih, za kar pa mladi niso krivi. Skušajmo jih razumeti, jim pomagati in jih vzgajati, da bomo lahko s ponosom rekli: »To je naša mladina!« Dekleta, s katerimi smo se pogovarjali, delajo v naši delovni organizaciji od nekaj mesecev, do ene- ga leta in to v proizvodnji. Večini izmed njih je to prva zaposlitev in so se v glavnem že navadile na dvoizmensko delo. Delo ni tako težko, kot so si predstavljale, morda le v prvih dneh, ko je vse novo: okolje, stroji, delo, sodelavci itd. V tkalnici so zadovoljne z inštruktorji, le malo več spoznavanja s stroji ne bi škodilo. Mnogokrat je na stroju kaj narobe, pa ne vedo kaj. Mojstri pridejo vedno, ko jih pokličejo, včasih takoj, včasih to traja malo dlje. Tkalka mora biti prisotna, ko mojster popravlja stroj, da sama vidi, zakaj in kako je prišlo do napake. Dekleta predlagajo, da bi za priučevanje tkalk imeli en stroj posebej, ločen od redne proizvodnje, vsaj za prve dni priučevanja. Pogrešajo tudi zaščitno vato za ušesa. (Vate ni na tržišču. Tovarna TOSAMA ima stroj za izdelavo ušesne zaščitne vate VIRBEL v remontu, prav tako je težava pri nabavi materiala iz uvoza za izdelavo te vate. Svetujemo vam, da se do nabave vate VIRBEL poslužujete zaščitnih ušesnih zamaškov, katere imamo na zalogi v naši DO). Odnosi med mladimi sodelavkami so v redu, prav tako z mojstri in obratovodjem. Malo več razumevanja, potrpežljivosti in prijaznosti pa bi si želele od starejših sodelavk. Mnogokrat katera od deklet naredi kakšno napako nevede, nehote (se pač še uči — učimo se tako vsi vse življenje), pa so nekatere starejše sodelavke (ne vse!) neprijazne in zadirčne, ker jim morajo svetovati in pomagati pri odpravi napake. Na vprašanje, ali hodijo na mladinske sestanke, so odgovorile da ne, ker ne morejo zapustiti delovnega mesta. Na proste sobote bi morda v zimskem času še prišle na sestanek, poleti pa ne, ker je »preveč« lepo vreme, pa s prevozi so težave ob sobotah. Malica, je kot kaže, tudi pri mladih bolj slaba točka. Pritožujejo se nad enoličnostjo in neokusnostjo. Predlagajo dva različna obroka tople malice (katerega boš jedel, se boš odločil en dan prej), brez salam, sirov itd. Želele bi pri malici tudi napitek (topli v zimskem času, mrzli v letnem času, ali pa oboje, pač na izbiro). Tako so nam povedale mlade delavke, ki šele stopajo v življenje bolj samostojno. Marsikaj bi še lahko napisali, dobrega in slabega, vendar naj kaj pustimo še za drugič. Ne bi pa bilo slabo, ko bi mladi tudi sami pisali o svojih željah, težavah, hobijih itd. Ne vem zakaj se vsi tega tako branijo. Saj ni potrebno, da bi napisali cel roman, z ne vem kako lepo pisavo. Lahko je to kratek spis, novica, vesel dogodek itd. Velikokrat smo o tem že pisali, prosili za članke, pa je zelo malo odmeva. Morda bo v prihodnosti kaj bolje. Duša OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA IN VSEM DELAVCEM OE VZDRŽEVANJE SE ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA DENARNO POMOČ Karel Cerar Štipendije V šolskem letu 1983/84 je bilo našim štipendistom izplačanih skupaj 1,137.073,30 din. Štipendije so prejemali: Primek in ime Vrsta šole naziv vzgojno-izobraž. programa — naziv smeri 1. BURJA HELENA medicinska fakulteta splošna medicina 2. URANKAR VILJANA CSŠ Domžale trgovinska — komercialni tehnik 3. ŠTEBAL IRENA Srednješolski center »Rudolfa Maistra« Kamnik poslovno-finančna dejavnost ■— ekonomski tehnik 4. PAVLIČ TATJANA Srednješolski center »Rudolfa Maistra« Kamnik naravoslovno matematična 5. SITAR ANA Srednješolski center »Rudolfa Maistra« Kamnik poslovno finančna dejavnost — ekonomski tehnik 6. BERGANT KSENIJA Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj tekstilni konfekcionar — tekstilno-konfekoijski tehnik 7. NEBEC KARMEN Ekonomska fakulteta — 8. JERMAN TANJA Srednješolski center »Rudolfa Maistra« Kamnik poslovno finančna dejavnost — ekonomski tehnik 9. MARKUŠ JOŽE CSŠ Domžale kovinarstvo in strojništvo — oblikovalec kovin 10. BURJA CIRILA Višja šola za zdravstvene delavce fizioterapija 11. HRIBAR IRENA Ekonomska fakulteta I. stopnja proizvodnje 12. PELE MARJAN CSŠ Domžale kovinarstvo in strojništvo — strojni tehnik 13. ŠIRCELJ DAMJANA FNT Ljubljana tekstilna tehnologija 14. CERAR MARKO Srednja elektrotehniška šola Ljubljana elektroenergetika — elektrotehnik 15. ŽAGAR IRENA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilno obrtni konfekcionar 16. PRAŠNIKAR MIRO CSŠ Domžale kovinarstvo in strojništvo — oblikovalec kovin 17. HRIBAR ELZA VŠOD Kranj kadrovsko-organizacijska smer 18. LETNAR KATARINA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilno obrtni konfekcionar 19. GRILJ FRANC CSŠ Domžale kovinarstvo in strojništvo — oblikovalec kovin 20. MIHELČIČ MATJAŽ CSŠ Domžale kovinarstvo in strojništvo — oblikovalec kovin 21. SMOLNIKAR BETKA Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj tekstilni konfekcionar — tekstilno konfekcijski tehnik 22. ROKAVEC IRENA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilno obrtni konfekcionar 23. MAROLT JULIJANA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilni konfekcionar 24. VRESK MARIJA Srednja šola »Borisa Kidriča« Celje tekstilni mehanik II 25. BURJA POLONA Srednješolski center »Rudolfa Maistra« Kamnik naravoslovno matematična tehnologija 26. NARAT DUŠAN CSŠ Domžale kovinarstvo in strojništvo — strojni tehnik 27. RAVNIKAR STANKA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilni konfekcionar 28. KOREN ROBERTA Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj tekstilni mehanik 29. STRAŽAR BETI 30. KOTNIK JULIJANA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana PF Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilni konfekcionar 31. GORTA MIMI Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilno obrtni konfekcionar 32. TOPIČ PERO Srednja elektrotehniška šola Ljubljana elektronika 33. DIVJAK ALENKA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilni konfekcionar I 34. PEČNIK TEA Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana tekstilno konfekcijska tehnologija — tekstilno obrtni konfekcionar Vinko Vodnik Naše največje bogastvo — zdravje! Kaj vemo o Psoriazi — luskavici ? Društvo psoriatikov SR Slovenije je bilo ustanovljeno 19. 1. 1979. Namen društva je uvesti enotno evidenco članov ter ob pomoči zdravstvenih in drugih ustanov in na strokovno utemeljen način obravnavati obolele za psoriazo — jiim pomagati. Po oceni je v SR Sloveniji psoriatikov okrog 30 do 40 tisoč, ali približno toliko kot sladkornih bolnikov. Glede na število obolelih domnevamo, da je v vsaki organizaciji združenega dela zaposlenih določeno število psoriatikov, zato želimo po petletnem delovanju razširiti svojo dejavnost in v širšo akcijo vključiti tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Ta namen želimo uresničiti v dveh fazah in to: 1. v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in zdravniki dermatologi želimo nuditi psoriatikom čim-več strokovne pomoči v sodobnem načinu zdravljenja psoriaze, pomagati v okviru društva v raznih situacijah skupaj z okoljem, kjer delajo in živijo in jih tako čimdlje zadržati na delu kot enakovredne in družbi spoštovane oz. delovno uspešne sodelavce. 2. nadaljevati delo naših usmeritev, predvideti boljšo organiziranost lin večjo intenzivnost pri zdravljenju psoriaze. So in bodo primeri, ko posamezni bolniki potrebujejo specifično obravnavo in družbeno pomoč. Temu vprašanju pa v preteklosti iz več razlogov, subjektivne in objektivne narave, ni bilo namenjeno dovolj pozornosti. Da bi psoriatiki v SR Sloveniji dobili čimbolj izčrpne podatke o psoriazi — luskavici in sodobnih načinih zdravljenja te bolezni ter o društvu psoriatikov Slovenije, ki organizira občasna predavanja in posvete o zdravljenju psoriaze, vas prosimo, da v vaših internih glasilih objavite članek dr. Milene Kocijančič »luskavica«. V upanju, da naši prošnji ugodite in tako seznanite del javnosti s to boleznijo in o načinih zdravljenja, se vam v imenu vseh psoriatikov Slovenije najlepše zahvaljujemo. predsednik: Laci Horvat LUSKAVICA (psoriasis vulgaris) Je dokaj pogosta, nenalezljiva, dedna kožna bolezen, za katero so značilna rdečkasta, z luskami pokrita kožna žarišča, ki se med sabo združujejo v večja in trajajo različno dolgo časa. Potek bolezni je običajno kroničen. Pri posameznih rasah je različno razširjena, pri Evropejcih se pojavlja v 1,5 do 2 °/o. Točni vzroki bolezni niso znani, zato je ne znamo zaenkrat do- končno pozdraviti. Za nastanek oziroma izbruh bolezni so važni naslednji dejavniki: 1. Dednost — če ima eden od staršev luskavico, je do 30 % verjetnosti, da jo bodo imeli tudi otroci, če pa jo imata oba, je verjetnost do 60 %. 2. Dejavniki, ki bolezen lahko iz- zovejo pri tistih, ki nosijo skrito bolezen so: različne poškodbe, druge bolezni (npr. angina), spremembe v ravnovesju žlez z notranjim izločanjem, težki duševni pretresi, itd. Luskavica se redko pojavi pred tretjim letom starosti, prvi znaki so čisto opazni med šestim in osmim letom, največkrat pa se pojavi v ali po puberteti. Včasih nastane prvi izbruh šele v starosti. Rdečkaste in luskaste plošče na komolcih, kolenih ali križu so najpogostejša oblika bolezni. Lahko pa se razširijo, zlijejo med sabo, tako, da postane rdeča, zadebeljena in luskasta koža celega telesa. Včasih otečejo tudi sklepi, drugič se pojavijo na koži še gnojni mehurčki. V takšnih primerih je tudi bolnik prizadet, ima vročino, je slabo pokreten. Taki primeri so na srečo redki. Bolezen pa lahko tudi izgine in ne pusti sledov ali brazgotin. Bolezen ni nalezljiva. Pri bolezni, ki je tako različna, je tudi nemogoče govoriti le o enem načinu zdravljenja. Vsakega bolnika je potrebno individualno obravnavati. V grobem lahko razdelimo zdravljenje luskavice na: 1. Splošne, nespecifične ukrepe — to je predvsem seznanjenje bolnika in njegove okolice z naravo bolezni, pomiritev bolnika, če ga je to spoznanje potrlo, odstranjevanje kroničnih vnetih procesov v organizmu, odvajanje alkohola, itd. 2. Klimatoterapija in bajleoreha-bilitacija — izkoriščanje zdravilnega vpliva sončnih žarkov, tople morske vode, določenih termalnih vod, kar predstavlja pri luskavici zelo važen del zdravljenja. 3. Lokalno zdravljenje — vsakodnevno mazanje z mazili, ki so za obliko bolezni, ki jo bolnik ima, najprimernejša. 4. Zdravljenje s hormonalnimi ali citostatičnimi tabletami in injekcijami. 5. Selektivno ultravijolično obsevanje in f otokemoterapi j a. 6. Zdravljenje z modernimi sintetičnimi derivati A vitamina. 7. Kombinacije različnih oblik zdravljenja. Ne glede na to, katero obliko bolezni ima bolnik, ali se zdravi v bolnici ali doma in hodi le na ambulantne kontrolne preglede, bo k njegovemu zdravljenju bistveno prispevalo razumevanje njegove ožje okolice, prijateljev in znancev. Vsak, ki želi postati član društva psoriatikov SR Slovenije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter točnim naslovom tajnici društva — Marija Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič. Članarina znaša letno 200,00 din in jo vsak lahko poravna s spl. položnico in to na naslov: Društvo psoriatikov SRS, Ljubljana, Lavričeva 4 a, št. žiro računa: 50102-678-77521. ZAHVALE Ob smrti moje drage mame MARIJE KRALJ se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz obrata Peče za podarjeno cvetje in izraze sožalja. hčerka Milka Skok z družino Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očka BLAŽA LEDERER se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem iz Oplemenitilnice za denarno pomoč in izraze sožalja. Žalujoča žena Iva in hčerki Irena in Urška Ob boleči izgubi dragega očeta ALOJZA ŠKETELJA se zahvaljujem vsem sodelavcem iz konfekcije Radomlje za izraze sožalja, cvetje in denarno pomoč. hčerka Monika Juhant Ob nenadni in boleči izgubi mojega naj dražjega RUDOLFA RUČMANA se iskreno zahvaljujem delavcem kolektiva Induplati za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Fani z družino obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. SEMPRIMOŽNIK MARIJA, previjanje v pripr., vstopila 4. 2. 1985, 2. NAHTIGAL SILVA, previj. v sukalnici, vstopila 5. 2. 1985, 3. PIRNAT MILENA, previjanje v pripr., vstopila 5. 2. 1985, 4. DOBOVŠEK MARTINA, tkalka, vstopila 7. 2. 1985, 5. CERAR MAJDA, previjanje v predilnici, vstopila 7. 2. 1985, 6. URBANIJA BOŽIDAR, čist. strojev tkalnica, vstopil 11. 2. 1985, 7. DOLENC MARTINA, tkanje tkanin, vstopila 12. 2. 1985, 8. KOCJAN TATJANA, tkanje tkanin, vstopila 19. 2. 1985, 9. IKANOVIČ ESMA, tkanje tkanin, vstopila 25. 2. 1985, 10. KRALJ BERNARDA, tkanje tkanin, vstopila 25. 2. 1985. Izstopi: 1. AVBELJ ROMAN, not. tran., odšel v JLA dne 3. 2. 1985, 2. ŠUŠTAR IGOR, not. tran., odšel v JLA dne 3. 2. 1985, 3. CERAR DRAGO, vratar, inv. upokojen 27. 2. 1985. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. PERČIČ JOSIPA, šivilja, OE Mengeš, vstopila 1. 2. 1985, 2. DOLINAR MARTINA, šivilja-pripravnik v OE Peče, vstopila 1. 2. 1985, 3. CERAR IZIDOR, del. v težki konfek., vstopil 5. 2. 1985, 4. CERAR MATJAŽ, del. v težki konf., vstopil 5. 2. 1985, 5. ŽIBERT BRANKO, del. na mont. ogrodij OE kov. konstr., vstopil 5. 2. 1985, 6. BREGAR JANEZ, del. v težki konf., vstopil 7. 2. 1985, 7. MAČEK ELKA, šivilja-priprav-nik, vstopila 18. 2. 1985, 8. KODERMAN MAKSIMILJAN, del. v kov. konstr., vstopil 26. 2. 1985. Izstopi: 1. URANKAR ROMAN, del. v cer. oddelku, odšel v JLA 3. 2. 1985, 2. LONČAR MARKO, elektroteh.-priprav., odšel v JLA 3. 2. 1985, 3. OSOLIN VIKTOR, del. v cer. oddelku, odšel v JLA 3. 2. 1985, 4. SITAR MARIJA, šivilja, upokojena 14. 2. 1985, 5. OREHEK MARIJA, del. v kov. konstr., upokojena 16. 2. 1985, 6. HABJAN ELIZABETA, del. v OE Mengeš, upokojena 20. 2. 1985, 7. MUJDRICA MARIJA, del. v OE Mengeš, upokojena 28. 2. 1985. POROČILO O GIBANJU OD ZA JANUAR 1985 Pregled osebnih dohodkov za mesec januar 1985 za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni zahtevnosti del in nalog: Vrednost točke za mesec januar je znašala v brutto vrednosti 0,250 din. Razred TOZD Proizv. TOZD TOZD Restavr. Malopr. TOZD Konf. DSSS DO do 25.000 2 2 4 25.000—30.000 63 25 88 30.000—35.000 120 1 1 96 218 35.000—40.000 144 7 4 77 10 242 40.000—45.000 123 14 5 32 13 187 45.000—50.000 41 3 5 19 15 83 50.000—55.000 27 1 1 8 19 56 55.000—60.000 12 1 2 3 11 29 60.000—65.000 8 1 13 22 65.000—70.000 2 3 10 15 70.000—75.000 1 1 1 8 11 75.000—80.000 1 5 6 80.000—85.000 1 1 2 85.000—90.000 1 2 3 90.000—95.000 1 1 nad 95.000 1 1 Skupaj 544 28 19 268 109 968 Najnižji OD 24.377 33.853 34.288 23.388 36.576 23.388 Naj višji OD 88.251 72.446 76.418 83.161 106.227 106.227 Povprečni OD 38.953 43.010 46.360 37.132 56.622 40.701 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU JANUARJU 1985 TOZD Štev. zaposl. Bolezen v % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % Sprem. druž. članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov in sintetičnih vlaken 561 2,96 0,36 0,70 0,06 1,44 5,52 5.950 Maloprodaja 30 0,86 — — 0,21 6,72 7,79 442 Restavracij a 18 — — — — — — — Konfekcija 294 4,38 — 0,45 0,07 2,79 7,69 4.336 DSSS 110 1,70 — 0,45 — 0,91 3,06 648 TOZD MALOPRODAJA TOZD RESTAVRACIJA IN POČIT. DOMOVI in DSSS sprememb ni bilo. POROČILI SO SE: PEKLAJ SONJA, tkalka in JU-RAČIČ STANE, kurjač. Iskreno čestitamo! Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 1013 delavcev Izostanki zaradi bolezni 3,12 % Izostanki zaradi nesreč 0,20 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,57 % Izostanki zaradi spremstva 0,06 % Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta 1,90 % Skupaj: 5,85% Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).