JLISTJEK. Soterija. (Po nemskem urirniku. — Pore.t u čssot preganjaiga kriBtjanor). ,,Prl Herkulu!" zakliBe Maksimin s surovim nasmeliom, ,,,ti se pa strašno trudiš, ,da bi državna blagajna ne izpukala zlatdi peres te neumne goske. Soveda, junaška smrt njenih bratov in tvoja prošnja ji dajo pravico do cesarske milosti, HoBem ji zato dati inesec dni v premislek. Ce je tvoj sin ravno tako sreBeu snubaB kot hrabeT vojSčak, potem je to vieč kot zadosti, da premaga to raalo težkoeo. Na dano zharaenje vstopi služeei kljuBar in Maksimin mu zapove, da spremi gfenatorja Avreli|a Sflmoronija do jetnišnice in takoj izpusti Sotenjo. bempronij poljubi poln hvaležnosti vladarju roko in hiti s komornikora iz palaBe. Kako sreBen je bil, da je dosegel vsaj to preložitev! Ko prideta do jeBe, jima da jetniBar pretresujo81 odgovor: Cesarjeva zapoved priliaja prepoz.no; Soterijo so odvedli že pred pol ure na morišBe. Senator misli, da mu pod nogami zma^njkuje zemlje. PuleB sl lase strmi obupno pred-se. ,,Prepozno?" je vzdihpil, ,,prepozno? — In kje jo bodo . . .?" ,,jaz sem slišal, da pri tretjem miljskem kamenu Apijske ceste za nagrobndmi spomeniki Kornelijev", odgovori jetničar.. ,,Kdor bi imel dobrega dirjalca", pripomni, ,,prišel bi še ob pravem Basu, ker ]e predpriprave vendar treba precej Baaa." Sempronij zadnjih besed ni bil ve8 sli&al, ampak je odtekel, ne da bi se poslovdl od cesarskega komornika. V bližini cirka maksima je oddajal podjetnik vozove v najem. Sempronij je obljubil dvojno plafeilo, Be pricle še o pravem Času do svojega cilja, in šlo je kot blisk mimo Karakalovih toplih studencev na Apijsko cesto. Voziiik je priganial z besedo in biBem konje k najvišji naglici, pa Semproniju so tekli &e prepoBasi. Po Betrturni vožnji se je vzdignil pot pavkreber, tako, da se je mogla od dalec naprej videti cesta. Sempronij je zagledal v daljavi gru&o ljudi, koBijaž poleg njega pa s svOjim bistrejšim oeesom pto orožju in opravi spoznal vojake; to je bila brez dvoma množiea, ki je imela izvršiti umor. Senatorju so polzele solze veselja po obrazu; torej je prišel še o pravem casu! Soterija je rešena. Toda kmalu priponmi kočijaž, da gruca najbrž ne gre naprej, ainpak nasprotno, da se pomika sem proti mestu. Sempronija izpreleti groza, ali se je takO strašno varal v svojem upanju in veselju? Pri brzem teku konjev ni mogel dolgo ostati v negotovosti: da, bilo je tako — množica se je bližala, rešitev je prišla prepozno. Z mrzlim ravnodušjem so poroBali rablji in vojaki, da se je objglavljenje kristjankfe izvršilo pred 8etrt ure; reže se, pokaže zapioree morilni mec. Se li naj Sempronij vrne? Najboljše! Kajti pogreb so veridar preskrbeli kristjani, in za njega samega bi bl pogled na mrtvo truplo strašen; vtisnil bi se mu neizbrisno v njegovo dušo, fcar bi ga neslaonBno mucilo. Toda med tem, ko so se konjipo&asnih korakov bližali mestu, je bil Sempronij, z glavo naslonjen na roko, v dulm na morišču. Akoravno se je z vsemi moBmi lipiral, ga je' nevidna moB vlekla k mrtvi deklici. KonBno se ni mogel veB ustavljati notranjemu glasu in njegovemu klicu; vozniku namigne, naj zopet obrne. V bližini nagrobnega spomenika Kornelijev vidi ob potu sedeti berača in ga vpraša: ,,'Mi li moreš povedatij ali je uimorjenadevojkaSoteriia že pokopana?" Krispin ga nekoldkov trenotkov gleda, potem pa vpraSa: 3,Gospod, si li morebitd o8e mladega tribuna Ambrozija?" ,,,Sem. Pa odkod poznaš mojega sdna?" ,,No, Be bi plemenita Soterija srce očetovo ravno tako hotela izpreobrniti kakor je sinovo.. . ." ,,Ne razumem te, ali veš kje je moj sdn?" ,,Bil je navzoB, ko so deklico usinrtili, in zadnje besede, ki jili je izgovorila, so veljale njemu. Kako ga je tolažila! Ne odpustitl, ampak zahvalitd se mu mora, je rekla, in povrnila mu bode v svojih molitvah ob božjem prestolu. Njemui samemu je dala dragocen spominek — zlati obesek, ki ga je nosila okoli vratu. Kakor so tudi Semproniju dobro dele te poslo. vilne besede devojkine na njegovega sina, vendar so obnovile in potrdile strašno slutnjo, ki ga je celo no8 tako hudo mučila. BIn kje ]e moj sin?" ,,Caka, da izkažejo žene zadnjo Bast pokbjnici, ker hoBe prisostvovati pogrebu mučenice." j,iBi se ga ld smel tudi jaz udeležiti?" poizveduje Sempronij. ,,Ce si kristjan — ali še hbčeS postatL Od dar lfiB pa", pripomni beraB, ,,smeš vsekakor gledati. Sllšiš, kako se petje ravno začenja? Zdaj se zaBenja pomikati množica od morišBa. Kreni tara-le na levl na pešpot in po kak&nih 100 korakih bo šel pogrebni sprevod mimo tebe." Semprondj stopi z voza in gre po zaznamovanem potu proti sodnemu poslopju, prisluškujoB petju, s katerim so spremljali kristjand ranjko k veBnemu poeitku. Vrtno zddovje,. ki je obkoljevalo na obeh straneh pota prostor okoli tamoŠpjiU nagrobjnh spomendk.ov, je oviralo, da Seinpronij ni mogel videti inrtvaškega sprevoda. ,,Ce sd kristjan — ali še hoSeŠ postati . . ." je govoril sam s seboj, ponavljajoB besede beračeve. — ,,JCa,j, je li Ambrozij že . : . ?" Se.nator Se nl upal glafsno izpregovoriti svoje misli. Toda 8e je njegov sin smel prisostvovati poko])ii devojke, ni li bdl že kristjan, ali vsaj odločen, postati ? uTako bd bil torej jaz", pravi, ustavljaje se med potom, ,,sevečla proti svoj volji, Soterijo izrooil smrti radi krŠSanstva, in ona >— mi vrne ztato mojega sina kot kristjana, — Kujila si ga je za ceno svojega življe.nja, in — pri nesmrtnili bogovih — jaz nimam poguma, da ji iztrgam ta plen, — Ne mogel bi tega storiti, naj j)ri('e kar lio&e. — 0, poziiani ga; 5e se je pokristjanil, je storil to Še-le po nepopisnem notran'em boju. Zato ne nkloni njegove vol}e niti oblast o. četova. In šel bo za svoje prepricanje v smit z ravno tako odlocnostjo kakor Soterija." :,Kako čudno", nadaljuje Sempronij in korakla, pocasi dalje. ,,Kako Budno se vrtijo dogodki zadnjih treh dni! Od prve snubitve do Soterijine smrti, katero bi bil rad prepreeil, a sem prišel prepozno, — ip do prestopa raojega sina k njeni veri, ki mu ga ne morem zabraniti!" Cim bolj se je bližal senator mrliškemu sprevodu, tem glasneje so zvenele besede in nehote ]e prislu&koval, da bi je razurael. Prepevalo je — ne žalostno, temvee veselo — riekaj pevcev, menjaje se s cellm zborom. ,,Pret;osa in conspectu Domini mors Sanctorum ejus" — Draj|ocena je v božjili, oeeU smrt njegovih svetnikov . . . Convertere anima mea in req:uiem tuam, au'^ Dominus benefecit tibi — Pojdi moja duša v kraj svojega miru; kajti Gospod ti jp dobro skazal... Etsi ambulavero in medio umbrae' mortis, non timebo mala, (],uoniara. tu mecum est. . . — Tudl če grem v sredo smrtnih senc, ne bojim se niB budega, ker si Ti pri meni," Bila so to mesta iz psalmov, katere je stara cerkev prepevala zlasti pri pogreblU muBencev. Kako mir>no zaupariije, kako zmagoslavno gotovoslL pred obličjem smrti, koliko patie, luci in tolažbe onstran groba so osebovale te besede'! Višek, ki ga je doseglo poganstvo v omiljenje smrtnega strahu, je bil genlj (diuh), ki stoji obupau, s proB obrnjenim obrazom, pred temnimi vratd groba, in na tlph uga&uje baldjo. Ko je stopil Sempronij izmed zidovja na pro- slo, je zapazil v peposredni bližini pred seboj sprevoil, ki je bil že tik pred vhodom y katakombe. Pevcem, ki so bili na Belu, je sledila truina žeri z gorecimi bakljami; potem so nosili štdr]e možje mrliča, za njim pa je korakalo ostalo spremstvo. Predno so stopili pogrebjci dol v cemeterij, so postavili mrlica za par trenotkov na tla. ObleBena v belo, z zlatom obrobljeno obleko, z dvema palmovima vejicama Bez prsi, z vencera temnorudeBih' rož okoli Bela — taka je bila deviška mučenica, in še v smrti ji je pokrival lobraz blaženi mir in, Barobna niiloba. Smrtno rano na vratu, ki jo ie dobila pri obglavljenju, je zaktrivala tkianina, ki se je izgubljalai pod tajiBico. Avrelija Sempronija je pogled na mrtvo deklico globoko ganil in pretresel. S solzamd v ofieh je pristopil k njej, pokleknil in v tihi bolesti poljubil njene noge. Zda| se je svojemu oBetu približal Ambrozij, ki je bil v spremstvu, položil roko na njegovo ramo in dejal prijetno ginjen: ,,OSe, odpustila nama je*; bila je to njena zadnja beseda. 0, ko bi bil videl blaženi mir, ki jo je uapolnjeval, ko se jd je bližala smrt. :,V nebesiji, bura za tebe molila", je rekla, ,,za tebe in tvojega oBeta". Potem je pokleknila na belo preprogo; v 'naslednjem trenotku je odtrgal rožo smrtni angel. . ." ,,Ne, o8e, ne", nadaljuje Ambrozii z narašBajoBim navdu&enjem; ,,to ni blodnja in. praznoverje, ki uei tako umirati; ne, to mora biti resnic.a! V življenju, in še bolj v smrti, je bila Soterija moja zvezdavodnica, in če je njena beseda in pjen vzgled pokristjanil sina, naj bi njena molitev ob prestolu božjem pripeljala tudi oBeta k spoznanju resnice!" Sempronijev solzni pogled se je med temi besedaml zapicil v lice muBenice, in> Bim dalje jo je mož gledal, tem mogoBneje je 6util na sebi učlnek 8u"dežne močL Prva prošnja, s katero je prišla nebeška nevesta k svojemu božjemu Ženinu, je zadobila tibtemu, ki je bil povod njene smrti, oni žarei milDsti, ki je pregnal vso temo zinote in priuesel svetlo I.u8 resnice v njegovo dušo. Semprojiij se ni mogel ustavljati mlosti. ,,Da", zaklice glasno, ,,da, Sotenia, tudi jaz hocem postati kristjan! Gotovo bi ti bila ta beseda največja tolažha pred tvojo smrtjo; o, sprejmi jo sedaj kot poravnavo za mojo krivdo! Pb sinu si odkupila tudi očeta za ceno svojega življenja." Kristjani so sledili z veliko pozornostjo celemu dogodku. Pri slovesni izpovedi senatorjevi so nekatenm privrele na dan solze ginjenja, lilrugi pa so glasno slavili Boga in njegovo muBenico, Aivrelij je peljal svojega oceta k dijakonu Severu, rekoč: ,,Castitljivi služ.abnik bozjd, msučenica ti prinaša že drugega ueenca, Ali je mogoč bolj očiteii. dokaz za božji izvor kršfianstva kot najina izpreobrnitev ?" ,,Kolikiokrat", odgovori Sever, ,,se na duhovni naCin ponaivlja to, kar pripoveduje stara bajka o tra&kem pevcu Orleju, ki je s svojim 8arob|;iim pet^em krotd divje leve in tigre, tako, da so pohlevpi ko jagnjeta, počivali pri injegovih nogali! A)i bi se bili mogli potem ustaivljati klicu božjega Orleja Jezusa Kristus.a tisti, ki so bili le izgubljene ov<;e?" Med tem so nosilci mrlica zopet vzdignili in stopali navzdol po stopnicah, ki so vodile na pokopališBe in li groboici, kamor }e bila muBenica zaBasno potožena. Soterija jo je bila dala izsekati iz ^kale, da bitakb preskrbela kristjanom za časa preganjanja kraj, kjer bi se mogle opravljati svete skrivnosti; ni še bila okrašena z mramorjem vn slikami, toda z ozirom na stavbeno umetnost je bila ena izmed najlepšin vsega pokopališCa. Precej velikemu, križno obokanemu prostoru, je sletfil drugi ožji ip nižji, Begar napu_ stek pred vbodom je bil y grob vsekan dn imel podobo polkroga. Tukaj sem je dal prokurator iK) povelju svoje gospe postavlti sark.ofag, ki bi naj sedaj hranil mrtvo truplo svetnice, (Dalje pribodnjiB.)