V Homški Avstriji nimajo tuuha* V MepuBci Avstriji je glefle prehrane hulio, zelo hudo. Nimajo niti najpotrebnejšega. Kamenja in železja tudi Nemec ne more jesti, Žita, moke, iižbla, masti, mesa pa t Nemški Avstriji niti toliko m araste, da bi se Gradec iu Duna.j preživela. Kje so pa ubogi gornještajerski, koroSki, soliiograSki in tird* ski kraji, ~ki so popolnoma navezanl na tujo pomo5, na nvoz. Na Dunaj so pred vojsko pripeljali iz G«tlioije, Ogrgke in Ceške vsak teden po 3000 glav najlepših volov, do 5000 debelih pragičev in Še posebej mesa, kolikor so hoteli. Danes vsega tega ni, Stradanj« in pomanjkanje je pri Nemcih na vseh konoih in krajia, 1 kg koruzne moke plafiujejo v Nemški Arslriji po 15 K, pšeniftno 25, ližola 18—20, mast flO—120, meso 40—60 K. V prehranjevalnem oasefn nemgkoaTstrijske naraflne skupščine j.e dne 2. aprila državni tajnTk dr. Lflwenfeld-Russ v dolgem govoru slikal Nemcom žalostni položaj NemSke Avstrije glede prehrane. PoroČevalec je ppvdarjal, da je prehranjevBJno delo t Nemgld Avstr^ji popolnoma odpovedalo. ' oložaj je od ure flo ure slabejši in žalostnejši in d'\s.-wx' urafl ra prehrano je brez moM in pomofii., Priglo bode do najfiajSega. Vse strada: o"d novorojen5ka do sivega starca. Govornik je duslovno izvajal: „.. . . dass irir beauglich des Getreides und Mehles abgolnt &ul das Ausland angewiesen sind, da unsere Produktion in allen LJandern mit Ausnahme von OberflsterreioK eisoBBptt fek ¦i«ll»i«h< miafl ana i» 3a« naobsien Zail daa ingosIariaofitiG*IIIbJ «in« kteiM Brleiohterung Buroh Luelenmg aros geringen M»ng»a en F«tt Getreide und Eiern Weten tfinnenk* G*Gl©dA žita tn moke smo nri Nemcfi izkljuSno navezani na tujino, ker je nag« prideloT*njfl * *seh (n«m5Pfoavstrijskili) fleželah razun GornJ« AVstriJa popolnoma izfirpano. Mogoče nam bo t bMfojem /&asn mogla JugoslaTlJa, nakai malega Łtali mastL, ilta Iu ]alc nudlti.") ISalSD daleč j« torej že glatf prisilil Nemc*« 3» prosljo nas Jugoslorana krnha. KaJ pomaga Nem•aro »jifi zagrizenost* samo Dd jedinozveličavnega" BemŠfvft tudi najbolj nadut Nemeo ne posta.ii© sit, In Qa ŽelocteD kruli, potem pa ]e tudi pn Nemou padla Cfiabnosrt pod ničlo, In to smo hoteli dose&i* Nemoi in nemJJiKji ao vpili ia pridigovali o Nemšld 'Avstriji» kakoo o kakl obliubljeni dežeU, k]er je vsega v izo tnlju« kjer se oedi mleko in med, 2alibog, dasonaSi afiidjB & danea mnogi tako zarukani in verujejo, 'da $8 ¦ ab&BmškS Avstriji bolje, Le pojdite t lačenbergar xiiQ tn tudi najbolj zagrizen nemškutar bode postai pajnetan. Nemoi vedo, da urttino Jugoslovani rocta!ritne poJtrajine, da ja prl nas dovolj živil» zato pa B5 se radi polastili naših krajev, da bi tako mogli priti čo žuril. N«mci bi raidi zopei aapr«] r«kvirirat in odvzemali glovenskemu kmeta, ker s*mi ai6 nimajo. Ker Nemlka Avstrija nič nimav «ata pa N«mBl in nem&urji nočejo odtod in se držijft n., pr. «tfatavljani nemški uradniki naših kraje* tafco« tyk fcožo, v Nemoi so v Gradou pred tedni nabili l»paŁ», na katerih utemeljujejo, zakaj pravzapran Kaht«vaje naS rodovitni Slovenski Stajer pod NemBfco Avsiri|o. iTa letak pravi: nWeil,daa Draugebiet mit aein«m Heberschuss an Getreid«, Kartotfeln, Vi«h und Sdrvreiuen* iGelliigel und Eiera eur Ernfthmag uaseres unproduktiven Bergland«* unfl der Lajid««fiauptstaflt JGraz unbedingt notwendig i*Ua CJt»« je dravsko ozemlje s svojimi bogaiim i p r i a «1 k i i i t a, k » o ni p i r j a,, žlviii, B vinj, perotnim m i »j • za prearant u a 9 6 g a (nemškega) nerodovitmg* &orstfega ozemlja in mesta Gr»i«o aiobfiodno potrebno.") uTako torej, bratje Slovenci, fladai viflit« tiart)© dobrote v Nemfiki Avstriji! Sodite sami, kj» ]• '<— boljže!