Otroci ob tednu upokojencev
Spoštujmo ostarele
Malo pred koncem VII. tedna upokojencev je bila organizirana okrogla miza. Kot posebna točka je bila predstavitev najboljših spisov, ki so jih napisali naši mlajši samoupravljalci in prejeli za trud tudi ustrezna knjižna priznanja.
Uspešnim aktivnostim društev upokojencev ob praznovanju VII. tedna upokojencev so daH pose-ben poudarek tudi učenci iz osnovnih šol naše ob-čine.- Potrudili so se in napisali svoje poglede na starejšegaobčana, svojačustvaso izliti na papir in jih zavzeto prebrali delegatom in gostom ob okrogli mizi. Rahli premiki ostarelih teles, utrinek solze in priznanje. ki so ga prejeli, so dokazali, kako tudi danes dojema mlajša generacija prehojeno pot no-silcev našega razvoja' in kako skrbi za starejšega občana-upokojenca.
Pionirka Anita Pipan iz Oš Simona Jenka Smled-nik takole opisuje svoj pogled na starost:
Starost. Kaj je starost? Je morda tretje obdobje življenja ali še kaj drugega? Je mogoče starost ob-dobje zasiuženega počitka?
Da, bi odgovorili. Pa vendar ni vselej tako.
Gledam ostarele kmečke može in ženice. Gube, ki so zarezane v čela, žuljave roke kažejo, daje nji-hova starost delovna. čepravjih ima mnogo te čez sedemdeset let, so še polni življenjske sile.
Njihovo življenje je bilo polno truda, naporo.in odrekanj.
Žuljave roke se še vedno niso utrudile. Pot, kijim je ob delu tekelz obraza, je pojil zemljo, kijo Ijubijo, od katere se za nobeno ceno ne bi ločili.
/Va videz poznam osemdesetletnega starčka. Po
poklicuje smetar. Rano z/utraj gre z metlo in kanto za smeti na svoje delovno mesto. Pometa ostanke naše obj&stnosti in neolikanosti. To dela dan za dnem, ob vsakem vremenu in je res neutruden. Sprašujemo se: si na starost ne bi zaslužil počitka? Saj ga niti noče. Delo mu pomeni življenje.
Kajpa mladi naredimo, da bi ostarele čimbolj ra-zbremenili in jih osrečili?
Najvei jim lahko pomagamo preko pionirske or-ganizacijeinorganizacije Rdečegakriža. Prirejamo jim proslave, sprejeme in jih obiskujemo. Čeprav tega še vedno ni dovolj, jih tudi to razvedri, osreči >n toplojimje pri srcu, ko vidijo, da sejih spomnimo, ko jim kaj malega podarimo.
Ostarelim pa lahko pomagamo na razne načine.
Ko gredo iz trgovlne, se jim ponudimo, da jim pomagamo nesti stvari, ki so jih nakupili, poma-gamo jirnpomesti dvorišče, nanosimo kurjavo in se z njimi pogovarjamo o stvareh, ki jih zanimajo.
Od starejših Ijudi pa se lahko tudi veliko pamet-nega in koristnega naučimo, saj so prebrodili mnogo življenjskih obdobijin so zato polni izkušenj.
Če česa ne vemo, vprašajmo jih za flasvet, rade volje nam ga bodo dali, hkratipajim bomo dokazali, da jih spoštujemo in cenimo.
Zavedajmo se, da so nam mnogo dali, zato smo jim tudi mi mnogo dolžnt.
Naj bo vsakajesen življenja polna mavričnih barv, sreče in radosti! Da bo res tako, pa lahko mnogo pripomoremo tudi pionirji, če jim bomo po svojih močeh pomagali in jim odprli tudi svoja srca.
Anlta Plpan, 7. r. OS Simon Jenko, Smladnlk