s* 101 i«- Na Triglav Spisal Ljudevit Stiasny L otovo je tnikalo tudi tebe, ljubi mladi bralec, da bi bil tudi ti ^ enkrat tam gori visoko na Triglavu*) ter gledal tako daleč, dalečl Toda premlad in preslaboten si še za tako dolgo in tc-žavno potovanje. Pojdi vendar saj v duhu z menoj, da se prepričaš, kako se hodi na Triglav in kaj se vidi tam gori! Bilo je krasno poletno jutro, ko sem korakal \z Lesec na Bled. Na nogah scm imel težke, gorske črevlje, a v rokah dolgo, okovano palico. Na hrbtu pa me je tiščal nahibtnik z razno jedjo, pijačo, toplo suknjo i. t d. Na Bledu sem sedel v požtni voz, ker je štiri urc hoda do Bohinjske Bistrice. Od tu jo korakam v eno uro oddaljeno Srednjo vas. Tu se prične prava pot na Triglav, kar nam pove napis na tabli blizu šulskega poslopja: >Pot na Triglav, 12 ur hoda*. Najamem si torej vodnika, ker je nevarno hoditi samemu po gorah, kdor prav dobro ne pozna poti. Po obedu se napotiva na goro. Oddam svojemu vodniku nahrbtnik in še suknjo, in hajdi daljel Pot je precej strma, in kmalu se začnem potiti. Prav vesel sem bil torej, ko sva prižla na malo planino. Veselo so žvenke-tali tu zvonci pasočih se kvav. Na planini so tudi nekatere planinskc koče, v katerili bivajo poleti pastirji. Napotiva se v eno in tu dobiva prav dobrega mleka. Da naju vendar ne prehiti noč, hitiva dalje na goro. Vedno vteje in višje sva prihajala. Med potjo sem trgal razne planinske cvetice, med temi rdeči čres, tu dafje višje med skalovjem tudf snežnobele pečnice. Solnce se je nagibalo že k zatonu, ko sva prišla na Velo polje. Tu je vcčja planina z nekaterimi planinskimi kočami. Tu stoji tudi »Vodnikova koča«. Da zamorejo hribolazci prenočiti na gorah ter da se odpočijejo na te-žavnih potovanjih po gorah, postavljajo planinska druStva na višjc Icžečih krajih planinske koče. To kočo pa je imenovalo >Slovensko planinsko dru-štvo« prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku v spomin in čast. Va-lentin Vodnik je namreč, ko je Župnikoval na Koprivniku pri Srednji vasi, rad pohajal na gore. Ustanoviva se torej v koči ter si skubava večerjo. Po večerji greva še inalo pogledat v sosednje koče. Pastirji so ravno prignali govedo domov s paše. Planšarice na to pomolzejo krave ter prineso potem mleko v sirarnico. Sirar tu nareja iz mleka velike hlebe sira, katere potem razpoŠiljajo v bližnje in daljnje kraje. Tu se je nabralo zveČer mnogo pastirjev in planšaric. Povpra-ševali so nas, kaj je kaj novega v dolini in po svetu, saj žive tu takorekoč ločeni od vsega sveta. Pripovedovali so si tudi razne pripovedke. Končno pa pride planšarica, ki jo je hudo bolel zob. Pastirji ji svetujejo to in ono, toda ona jim odvrne, da je že vse poskusila, a brez uspeha. »Pojdi sem«, ji reče nato hudomužni pastir, »hočem ti zagovoriti zob, in odleglo ti bo*. Planšarica mu res verjatne, da zoa zagovarjati, in gre k njemu. L' *) Triglav je visofc 2864 metrov. -^ 102 Hg- »Govori torej za menoj!« ji ukaže pastir: >Menb hudo zob boli!« »Mene liudo zob boli!« ponovi planšarica. »Reci dalje: Mene že manj zob boli!« nadaljuje pastir. »Mene že manj zob boliU govori za njim ona. »Zdaj me pa nič več ne boli!« »Zdaj rne pa nič več ne boli!« ponavlja za pastirjem planšarica, ne da bi kaj mislila. >No, kaj pa potem tožiŠ, da te boli zob?« konČa pastir. Glasen smeh se je čul po koči, a tudi planŠarica je jenjala vzdihovati. Nekoliko Časa Še ostaneva v koči, potem pa se podava v planinsko kočo, da se odpočijeva za nadaljnjo težavno pot. Drugo jutro vstaneva rano. Skuhava si zajutrek, potem pa daije na goro! Bilo je krasno poletno jutro, in ne meglice ni bilo na nebu. Pot je držala vedno višje in višje. V Srednji vasi sva zapustila rodovitno polje ter hodila potem daljc po poboČju gore v senčnatih gozdih- Semtertja so bile planine, na katerih je rasla trava. Kolikor višje pa sva stopala, tolikor manjša so bila drevesa. Končno pa sva videla Ie grmovja in zverižene borovce. Ko sva pa prišla še višje, so izginili Še ti, in končno ni bilo o rastlinstvu nič več sledu. Hodila sva po samem skalovju. Kolikor višje stoje namreč kraji, tolikor poŠevneje padajo solnčni žarki na zcinljo in tolikor manj ogrevajo zemljo. Kjer pa je premalo solnčne toplote, tam ne more uspevati rastlinstvo. Spotoma sva opazovala razne gore, a pred seboj sva imela Triglav. Tu se šele najbolj vidi, da ima Triglav tri vrhunce. Črez nekoliko ur sva prišla na Kredarico, kjer stoji zopet koča »Slo-venskega planinskega društva«. Ta koča stoji najvišje v vseh slovenskih po-krajinah, saj je od tu le eno uro hoda do vrha Triglava. Tu sva uživala na vse strani krascn razgled. Bilo je vendar tu gori precej mrzlo, zato se podava v kočo, ki je urejena najudobneje. Zraven koče je tudi kapelica. Tu notri se napotiva, da se okrepčava v molitvi za nadaljnjo precej nevarno pot na vrhunec Triglava. Treba je precej hladnokrvnosti za taka potovanja. Marsikaterikrat zadostuje le en napačen korak, da se prekopicne Človek v globoČino. Posebno je nevarno, ako pot-nika prehiti v gorah vihar. Pot drži tudi mnogokrat ob strmih prepadih. Tu se rado potniku, ki redko hodi na gore, zvrti v glavi. Malo dalje od koče na Kredarici se spenja strma stena Malega Triglava. Spodaj pustiva palici ter začneva plezati po steni. V njo so vsekane vendar semtertja stopnice, in poprijemlješ se lahko na nevarnejših krajih za železne kline. Tako prideš skoro brez nevarnosti na Mali Triglav. Od tu se mora zopet nekoliko nizdoli do grebena, ki je med Velikirn in Malim Triglavom. Tu je bila nekdaj najnevarnejša pot. Na levo in desno je namreč globoko brezdno, a na grebenu je bilo poprej jako malo prostora. Vrhutega je bil tako strm, da so hribolazci jahaje prekoračili ta prostor. Sedaj je vendar v skalo vsekana steza. Ob kraju je pa napeta celo zelezna vrv, za katero se vsak lahko prijemlje. -** 103 **- Dasiravno je bila ura že skoro 10, je bilo tu gori Še jako mrzlo. Vlekel je namreč jako mrzel veter. Posebno me je zeblo v roke, s katerimi sem se prijemal za mrzle železne kline in skale. Nekolikokrat sem torej počival v kakem zatišju ter si ogreval roke v žepu. Veter je že zaradi tega tu mrzlejši, ker so malo spodaj v jarkih velika snežena polja. Pač je meja večnega snega Šele na vrhuncu Triglava, toda tam gori ga navadno vročega meseca veHkega srpana ni. Tu gori pada namreč le suh in droben sneg. Tega popiše veter v nižje jarke, kjer se ga namete zopet mnogo metrov visoko. Toliko ga )e, da ga solnce ne more nikdar stajati. Ko plezava torej po strmi- steni na Veliki Triglav, greva Še malo v »Staničevo zavetišče*, ki je vsekano v skalo malo pod vrhuncem. Tu notri išče vsak zavetišča, kogar prehiti nevihta na Triglavu. Imenuje se »Staničevo zavetišče< v spomin in čast StaniČu, pisatelju na Gori- škem, ki je bil tudi sloveč I slovenski hribolazec. [ Od >Staničevega zave- f1 tišča« do vrha ni daleč. Ker p pa je pot strma, se začneva zopet potiti. Na vrhu pa je vlekel zopet kaj mrzel veter. Podava se torej takoj v > Alj ažev stolp«, kj er sva L bila zavarovana pred vetrom. \ Iz »Aljaževega stolpa« sva uživala prekrasen raz- gled, ki se odpira tu potniku na vse strani. Na zahodu se razprostira Primorsko.adalje i se biseri v solncu Adrijansko I morje. Tudi se vidi del Ita-i lije ter nekatere koroSke in ¦ tirolske gore. Proti jugu ogle- dujeva Kranjsko, tja doii gledava proti Hrvaškemu. Proti vzliodu štrle k I nebu Karavanke in dalje Savinjsfce Alpe. Proti severu mejijo pa obzorje se- L verne koroške in severne štajerske gore. Nekatere izmed njih so višjc kakor " Triglav. Pokrite so z večnim snegom. Ker so pa jako daleč, se nam vidijo le nizke. Bližnjo okolico opazuješ še lažje zunaj >AIjaževega stolpa«. Tudi ta je tako krasna, da prešinja ta lepota človeku dušo. Nehote se spominja vsak Onega, ki je vse to ustvaril. V »Aljaževem stolpu« sta knjigi, v kateri se vpisujejo hribolazci, ka- terim sc je posrečilo prilezti na Triglav. Tu beremo tmena potnikov, ki so došli s Kranjskega ter iz bližnjili dežel. Mnogo jih je pripotovalo scm iz Ldaljnjih krajev. Tudi ti jako hvalijo prelepi razgled s Trigtava ter naše krasne 'ovenske gore. -5" 104 Hg- I Ljubi torej tudi ti, dragi moj mladi bralec, ki si sin slovenskih pokrajin, našo krasno slovensko domovino! >Aljažev stolp«, ki ga vidimo tu naslikanega, je postavil neumorni župnik. Jakob Aljaž iz Dovjega. Ta vam je po imenu gotovo že znan po svoji »Slo- , venski pesmarici«, katere U. zvezek bo izdala letos naša prekoristna družba sv. Mohorja v Celovcu. Težko sem se ločil od tega krasnega razgleda ter se podal zopet po prejšnji poti v kočo na Kredarici. Tu se okrepčava, potem se pa podava po dragi poti v Mojstrano pri Dovjem. Ta pot jc namreč bližja, čeprav bolj strma. Največ hribolazcev si izvolt to pot. Pot je bila začetkoma precej težavna, ker drži po nekaterih sneženih poljih. Pri »Dezmanovi koči< pa se napotiva navzdol v dolino Vrata. Po tri-urni trudapolni hoji prideva v dolino, kjer se ustaviva nekoliko časa v »Alja-ževi koči<- Težavno potovanje po strmih pobočjih in mimo smelih prepadov je končano. Od tu naprej se potuje po pašnikih in senčdatih goztiih skoro po planem. Spotoma si ogledava tudi prekrasni slap Peričnik, a uro pozneje sva v Mojstrani. Od tu na bližnjo postajo v Dovje ter z vlakom domov! Jako zadovoljen sem se vračal. Saj sem užival krasen razgled na najvišji gori na Kranjskem na Triglavu, ter prepotoval lep del naše mile slovenske domovine. Ako je zanimalo, Ijubi mladi bralec, to potovanje tudi tebc, ti opišem drugič zopet kaj novega bodisi iz naših ali iz tujih krajev.