e«e »*»*'*•*•'•***•*• mmm 6tWbe Goste $*■5 Hej 'd*L+B Pal mrmfk |žX^» t i Pj 11 • PODJETJE ZA TRGOV INO, KOOPERACIJO IN SVETOVANJE 61410 Zagorje, Polje 10 Tel.(0601) 61-322 Fax.(0601) 61-966 Trgovina na veliko in malo pisarniški material in pribor šolske potrebščine papir in papirna galanterija selotejp, lepilni trakovi, papirji, embalaža in ostali material za reprodukcijo koledarji, poslovna darila, reklanvia pisala biro oprema: pisalni stroji, kalkulatorji, fotokopirni aparati, telefaksi itd. PC računalniki, dodatna oprema in sestavni deli tiskalniki, risalniki potrošni material in druga oprema za funkcionalno delo računalniških postaj računalniško pohištvo originalna, uvožena računalniška oprema in orodja izvirni domači programski paketi za pomoč pri delu računalniških postaj Proizvodna kooperacija standartni računalniški papirji (zebra in bianco) mehanografske tiskovine po želji naročnika tiskarske storitve in obrazci po naročilu voščilnice vseh vrst Svetovanje, posredovanje, storitve svetovanje na področju : strojne in programske opreme, drobnoprodajne trgovine posredništvo na področju prometa blaga servisne storitve in vzdrževanje na področju PC računalnikov l£fi I STOP ?y UVODNIK Drage bralke in bralci, druga številka našega časopisa Zasavc je pred vami. Bogatejša je. Dodali smo osem strani, ovitek pa obogatili še z barvo več. Tokrat lahko na naših straneh najdete tudi nagradno križanko, ki so jo mnogi pogrešali v prvi številki. Poleg tega smo nekaj prostora odmerili najmlajšim, razširili reportažne strani itn. Za vsakega nekaj se bo našlo tudi v tej številki. V prvem Zasavcu so pozorni bralci odkrili nekaj napak. Tiskarski škrat se je kar lepo sprehodil po Zasavcu. Opravičujemo se tako bralcem kot avtorjem tekstov. Potrudili smo se, da je tokrat napak manj. Veseli smo bili odmevov na prvo številko. Zahvaljujemo se za vse vzpodbudne besede, ki smo jih bili deležni. Vsak začetek je pač težak- kdor to ve, si lahko misli, koliko truda je vloženo v projekt, kot je časopis. Seveda tudi kritik ni manjkalo. Prav dobrodošle so, saj se sicer človek prevzame. Pomanjkljivosti smo skušali odpraviti že v tej številki. Nekateri so se pritoževali, da časopisa niso mogli kupiti. Tokrat ga prodajamo v vseh zasavskih kioskih, večini trgovin, na poštah, pa tudi ulične prodajalce ste gotovo «opazili. Še najbolje pa seveda bo, da se na Zasavca naročite. V časopisu lahko najdete naročilnico. Izpolnite jo in Zasavca boste dobivali domov po pošti. Upamo, da boste v tej številki našli kaj zase in, da se ob izidu tretje številke spet srečamo. Marko Plafiiinc Matjaž Švagauu ..=r y :>*• •.v.v^rv.;! KvXv’vXx Funsterc: Zasavje potopisu |!v!v!vMv!v obdeluje Ivana Laharnar, Ceste asfaltirata Stane Šterbucl in Manca j'**' Ocvirk, Zagorske mrliče vozi Borut vX Marko tek. Koledar dogajanj, Kratke domače, Jetemice Vaš zelnik: Pisma bralcev i • • wm ii-d |*XV V.;. TO mor Bolnice ne damo. Pite '.ytjf.y '. Marko Planinc i e •••«•••••• ■ •••••••••• !■••••••• • • • J I • • #•••♦•••• W.W.V.V.W. mm Sv.v.v.v.v.v je e • • • ***#*•*•*•*•*•" PogOVOr! Kavo s Stanetom Go Metom pije Roman Rozina Ksajt glavce: Milanova kost in Guličeva levitev, Plaz stečajev, Inšpektorji brez telefona in elektrike?, Se zavedamo nevarnosti TE? H JB Anketa: Konec tole skupaj s srednješolci praznuje Majat vJH Š vagon Ifffl K. Xe.e. ■■•••••••••• Križ kraž: Nagradna kritanka MIŠ MAŠ: Otroški tivtavz Mileno Obreza ivXvXvXvi Reportaža: Klepet z dolskim v! Župnikom, Promocija mesečnika v Mesečini, Nagradni tolar je dobila j.y\ Zagorjanka KŠef ti: Prnpretno, slovenski Singapur Potrošniško ogledalo, Davčne olajšave razlaga Janez Kopač, Mati oglasi zastonj . Zuriramo: V veter piha v* Jv Bogdan Barovič, Zasavc, v*v pozdravlja le Staj ere Alfi, Glasbena mm •••••••••• iv:-:-:-:-:-:-:*:::- Zdrav duh—.: z zagorskimi pleharji igra Ivana Laharnar, ZabeUteno «T4W.-. V zdravem telesu: ji/ f.\v Rokometni in nogometni PRVAKI, športni cik-cak ■ • •••••••••• Mi... •••••••» ■ •«••••••« • • Kronično: Nesreče v Zasavju, Tatovi, Nerazjasnjeni primeri, Aujbiks B HRASTNISKI OBČINSKI PRAZNIK ZASAVJE _ t PO POPISU Ceste za praznik Pb podatkih letošnjega popisa šteje Zasavje 47 293 prebivalcev. Poglejmo statistično podobo posameznih občin. Hrastnik Stalnih prebivalcev je 11 096, od teh je v tujini zaposlenih 164, tam pa jih biva še 70. Na voljo so 4.103 stanovanja, gospodijnstev je 4 055, kmečkih gospodarstev pa 410. V hlevih je 41 konj, 883 govedi, 116 ovac, 360 prašičev in 2 873 perutnine. V desetletnem obdobju je število prebivalcev rastlo po indeksu 100,65, število gospodinjstev pa po indeksu 106,7. Tudi stanovanj je več, indeks znaša 108,23, kmečkih gospodarstev pa je v desetih letih manj-indeks 70,69, delež kmečkih gospodinjstev od vseh gospodinjstev pa znaša 10,11. Občina meri 58 kvadratnih kilometrov, na enem pa biva 191 prebivalcev. Tako kot prejšnja leta, vendar z manj zunanjega blišča, bodo Hrastničani tudi letos proslavili svoj občinski praznik, 3. julija. Med prireditve v čast prazniku lahko štejemo razstavo del Antona Wolfa, ki jo bodo odprli 1. julija, prireditev ob obletnici gasilskega društva na Dolu 29. junija, praznovanje v KS Kovk ob otvoritvi posodobljene ceste 4. julija in seveda slavnostno sejo občinske skupščine 2. julija. Na njej bodo podelili občinska priznanja, slavnostni govornik pa bo predsednik Skupščine občine Leopold Grošelj. Čeprav smo sredi suhih let, ko je zaradi splošne krize težko pričakovati bogata darila, se bodo tokrat Hrastničani vseeno imeli za kaj veseliti. Do občinskega praznika bo posodobljena in asfaltirana krajevna cesta od Turja do Kovka, do začetka julija naj bi končno uredili tudi regionalno cesto po Brnici. Asfaltirali bodo 850 metrov cestišča (investitor je Republiška uprava za ceste) in hkrati zgradili pločnik, za kar so Hrastničani denar nakazali že leta 1989. Do praznika naj bi uredili tudi okolico stanovanjskih zgradb na Novem Logu, asfaltirali pešpot Dijaški dom-Novi dom in popravili cesto v Prtiči. Vse pogodbe za ta dela so podpisane, dogovorjeno je tudi glede plačil, izvajalci pa so se obvezali, da bodo u prošte vali dogovorjene roke. Torej lahko morebitne zamude povzročijo le silno neugodne vremenske razmere, kar pa je preleti bolj klavrno opravičilo. Stane Šterbucl Trbovlje Trboveljska občina šteje 19 371 prebivalcev. 213 jih dela v tujini, tam pa živi še 75 prebivalcev Trbovelj. Beležijo 7 557 stanovanj, 7 435 gospodinjstev, 381 kmečkih gospodarstev, od živali pa 63 konj, 974 govedi, 14 ovac, 374 prašičev in 14 374 perutnine. Prebivalstvo je v desetletnem obdobju naraščalo z indeksom 103,12, gospodinjstva pa z indeksom 107,63, stanovanja z indeksom 110,74, kmečka gospodarstva pa so v upadanju, indeks znaša 69,02, delež kmečkih gospodarstev od vseh gospodinjstev je 5,12. Tudi občina Trbovlje meri 58 kvadratnih kilometrov, prebivalcev na enem kvadratnem kilometru pa je 334. Zagorje ob Savi Tu prebiva 16 825 prebivalcev, od teh jih 187 dela v tujini, tam pa biva še 70 stalnih prebivalcev Zagoija. V občini je 5 768 stanovanj, 5 524 gospodinjstev in 898 kmečkih gospodarstev. Tu je v hlevih 152 konj, 4 430 govedi, 212 ovac, 1 207 prašičev in 6312 porutnine. V desetletnem obdobju je število prebivalcev rastlo po indeksu 102,01, število gospodinjstev z indeksom 106,58, stanovanja z indeksom 110,48, kmečka gospodarstva so bila v upadanju tudi tu, indeks je 81,56, delež kmečkih gospodarstev od vseh gospodinjstev pa je 16,26. Občina meri 147 kvadratnih kilometrov, na enem p» biva 114 prebivalcev. Ivana Laharnar 3. JULIJ DAN RUDARJEV V slovenskih Rudnikih rjavega premoga bodo svoj letošnji stanovski praznik zaznamovali razmeram in svojemu položaju primerno. Pripravljajo le slavnostno sejo delavskega sveta, brez vseh drugih prireditev in srečanj, kot so bila v navadi prejšnja leta. Pričakujejo, da bo do tedaj vajeti v svoje roke vzel novi direktor RRPS, ki naj bi ga delavski svet izvolil do konca tega meseca. Takrat namreč poteče mandat v.d. direktorju rudnikov ing. Ivanu Bergerju, ki odhaja v pokoj. Neuradno smo zvedeli, da so se na razpis za direktorja RRPS prijavili trije kandidati, vsi iz Rudnikov. M.Q VOJSKA Po podatkih občinskih oddelkov za ljudsko obrambo služijo zasavski fantje slovensko in jugoslovansko vojsko. Slednjih je precej več, upoštevati pa moramo, da je usposabljanje v TO šele poskusno in da bodo po osamosvojitvi Slovenije vsi služili v TO. V JLA je trenutno 26 hrastniških mladeničev, 60 trboveljskih in 40 mladih Zagorjanov. V učnih centrih TO Slovenije v Pekrah pri Mariboru in na Igu pa sc usposablja en Hrastničan, dva Trboveljčana in trije ali štirje Zagorjani. S.Š. ZASÄVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc, likovni urednik: Dušan Kastelic. Člani uredniškega odbora: Ivana Laharnar, Manca Ocvirk, Nande Razboršek, Roman Rozina, Milan Vidic, Stane Štrbucl. Oblikovanje in računalniški prelom: Dušan Kastelic. Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž Prodija: ČVEK d.o.o., Dol pri Hrastniku Naslov uredništva: KC Delavski dom, časopis Zasavc, c. 9. avgusta 1, Zagorje ob Savi. Tel (0601) 61-010, fax. (0601) 61-011. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421/72 z dne 27. maja 1979. B KOLEDAR DOGAJANJ 16. maj - predstavnik Rudnikov ijavc-ga premoga podpiše s predstavnikom sindikata podjetniško kolektivno pogodbo, ki naj bi pomenila utiranje novih poti na podjetniški ravni, pa tudi pri uresničevanju delavskih pravic. Istega dne popoldne dr. Jože Pučnik na okrogli mizi o osamosvajanju Slovenije reče, daje federacija obsojena na smrt, da glede osamosvojene Slovenije niso mogoči nikakršni kompromisi z armado in da bo za nas uspeh že, če za ta cilj ne bo padla niti ena žrtev. Žal se to čez nekaj dni v Mariboru zgodi. 22. maj - v Zasavju izide prva številka Zasavca, časopisa, ki želi biti neodvisen od dnevne politike in strankarskih pritiskov. Sedež uredništva je v zagorskem Delavskem domu. 25. maj - v izlaškem Elektroele-mentu proglasijo ta dan za dan svojih inovatorjev. Kar 115 avtorjem podelijo za njihovih 245 predlogov nagrade in priznanja. Inovator leta pa postane Anton Pišek, ki prijavi kar 12 inovacij. 27. maj - na pretesnem zboru v trboveljskem Delavskem domu približno 325 brezposelnih delavcev stare Iskrine tovarne polprevodnikov sklene, da bodo svoje pravice uveljavljali s civilno tožbo. Že od februarja namreč niso prejeli nikakršnih sredstev, tovarna dolguje skoraj pet milijonov dinarjev. 31. maj - približno 800 zaposlenih delavcev Strojne tovarne Trbovlje izdajo odločbe za začasno čakanje na delo. V Zagorju pa tega dne slavijo. Svojo 130. obletnico praznuje tamkajšnji Delavski pihalni orkester. Na koncertu govori Milan Kučan. Vse politične stranke na Slovenskem pozove k enotnosti in pravi, da so v Jugoslaviji mogoče tudi drugačne rešitve, kot jih vidi večina Evrope-mogoča je demokratična razdružitev. Na poti k osamosvojeni Sloveniji po njegovem ni prostora za armado. Politika, ki dovoli vsiliti orožje in izgubi smisel za sporazumevanje, je slaba politika. 1. j Um j - Trboveljčani skromneje kot druga leta slavijo svoj občinski praznik. Na slavnostni seji v dvorani Skupščine občine zbranim iz sosednjih občin ter iz pobratenega Laza-revca spregovori župan Franc Majnardi: ”V obdobju vedno večjih socialnih stisk in gospodarskega nazadovanja je zaskrbljujoče le to, da smo se pri reševanju le-teh neupravičeno znašli osamljeni. Jalovi bodo napori lokalnih oblasti, če na pomoč ne bo priskočila tudi republika.” Poslovati začne tudi nova delniška družba-Strojegradnja Trbovlje s prvimi zaposlenimi: 40 za nedoločen čas in s pogodbenimi delavci iz stare tcrvame-kolikor jih bodo glede na posle pač potrebovali. V vseh treh zasavskih občinah začnejo veljati nove cene stanarin. V Trbovljah se poveča za 20 odstotkov, v Hrastniku za 36 in v Zagorju za 40 odstotkov. A.H. NA BOGENŠPERKU O ZASAVSKI CESTI Nekaj več upanja, da bo tudi zasavska magistralna cesta prišla na vrsto za temeljitejšo rekonstrukcijo še v tem tisočletju, daje skupni nastop zasavskih in posavkih občin do republike in pogovor njihovih predstavnikov z republiškim minostrom za promet in zveze ing. Matjanom Krajncem. Na sestanku, ki se je odvijal v začetku junija na gradu Bogenšperk, so se predstavniki občin Ljubljan Moste-Polje, Litije, Zagotja, Trbovelj, Hrastnika, Laškega, Sevnice in Krškega z republiškim ministrom dogovorili za skupne aktivnosti. Že letos naj bi uskladili planske dokumente in takoj začeli pripravljati vso potrebno projektno tehnično dokumentacijo za predvideno traso zasavske ceste. Če bo, kot je predvideno, del dokumentacije izdelan v naslednjih mesecih, bodo že letos tekla obnovitvena dela na odseku med Trbovljami in Hrastnikom. ”S skupnim nastopom do republike bomo občine, ki smo življensko vezane na to zasavsko cesto, uspešnejše, kot če bi nastopale vsaka zase,” je dejal gostitelj pogovora na Bogcnjšpcrku, predsednik litijskega izvršnega sveta Slavko Rokavec. Prepričan je, da lahko (če se bodo vsi držali dogovora) do leta 1995 pričakujemo kar precejšnje posege na zasavski magistrali. In potrebna sredstva? Zagotovili naj bi jih republika, občine in bančne institucije. Manca Ocvirk KAM S SMETMI? Med nadlogami, ki v Zasavju vse bolj bodejo v oči, so komunalni odpadki. Predstavniki zasavskih občin so bili nedavno tega na obisku v Avstriji, kjer so si ogledali ekološko neoporečno deponijo in kjer so jim strokovnjaki predstavili koncept celovitega pristopa k takšni rešitvi. Ker je ekonomsko in ekološko sprejemljivo urediti takšno deponijo za okolje z najmanj 50.000 prebivalci, že potekajo razgovori med izvršnimi sveti zasavskih občin o skupnem pristopu, k sodelovanju pa sta povabljeni še občini Laško in Litija. Vsaka občina bo v tej akciji ponudila več prostorskih inačic, zagorska pa ima na voljo že tudi lokacijo, in to Orlek-Slačnik. Pravkar tečejo priprave na podpis pogodbe o skupnem pristopu. Zagorjani in Trboveljčani so jo že podpisali. V Hrastniku pa o njej še razpravljajo. Ko bodo razgovori v Zasavju tako daleč, da bo jasno, ali smo za skupno pot (vsaj tu ne bi smeli dolgo cincati), bo pred to regijo obdobje, ki bo terjalo velike napore, tako na strokovnem kot na finančnem področju. I.L. ZAGORSKA LDS IN DEMOS ONEMOGOČATA SDP V začetku junija je vodstvo Stranke demokratične prenove Zagorje ob Savi (predsedstvo, poslanski klub in ekonomsko razvojni svet) seznanilo javnost, da niso zadovoljni z delom Skupščine in izvršnega sveta. Čeprav imajo največ poslancev v družbenopolitičnem zboru (26%), s svojimi pobudami, vprašanji in smernicami niso uspeli. Koalicija Liberalno demokratske in Demosovih strank po njihovem onemogoča polemične razprave in racionalno odločanje poslancev, še posebej takrat, kadar gre za pobude opozicije. SDP je nezadovoljna z gospodarsko in socialno politiko. Socialna varnost Zagorjanov nenehno pada, nove projekte pa že osem mesecev le predstavljajo. Člani SDP Zagorje negativno ocenjujejo odgovore občinskega vodstva na svoja vprašanja, postavljena v parlamentu, ki jih ni bilo malo. SDP tudi moti, da je z vsebino dokumentov, usodnimi za nadaljni razvoj občine, seznanjena šele v fazi odločanja, ne pa že pri samem nastajanju. Zaradi vsega naštetega Stranka demokratične prenove ne sprejema odgovornosti za politiko parlamenta, čeprav v njegovih klopeh sedijo tudi njihovi poslanci. Seveda je stvar vo-lilcev ali bodo takšno oceno sprejeli ali ne. Ob tem so želeli predstavniki opozicije opozoriti tudi na splošno informativno sušo, ki je nastala med mestom odločanja in volilci prav v tem mandatnem obdobju, kar pa bo gotovo terjalo tudi nove metode dela. Ivana Laharnar @ KDO BO VOZIL ZAGORSKE MRLIČE Dandanašnji je že kar običaj, da ljudje, če jih že ne odpustijo z dela, delovno mesto zapustijo sami in gredo v "privat”. V zasebni sferi so možnosti precej široke, tu in tam se najde celo kdo, ki je pripravljen opravljati prevoz pokojnikov. Vse lepo in prav, vendar pa se ob vsej toliko poudarjeni tržnosti kdaj kje kaj tudi zatakne. In tako se je zataknilo tudi Janezu Slapaiju iz Zagorja. Gospod Slapar se je pred dvema letoma, na pobudo kolega, ki to dejavnost že opravlja, odločil, da se postavi ob bok Javnemu komunalnemu podjetju in prične opravljati pogrebne prevoze in prodajati pogrebno opremo. Vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja je gospod Slapar vložil avgusta lani, prvega marca pa ga je tudi dobil. Vendar ima njegovo obrtno dovoljenje posebno klavzulo: ”Po odloku občine Zagorje je za pogrebno dejavnost v občini pristojno Javno komunalno podjetje.” V pogojih (ne)zdrave konkurence mu glede na to določilo Komunala obrti ne dovoli opravljati. Edina možnost je, da bi gospod Slapar sklenil z JKP posebno pogodbo, vendar pa zaenkrat pri JKP takšnega interesa ne kažejo. Kljub vsem pogojem, ki jih zasebnik za opravljanje svojih storitev izpolnjuje, je edino JKP tisto, ki lahko diktira cene prevozov pokojnikov, pogrebov... V Sloveniji je še nekaj podobnih zasebnikov, Id so imeli pri prvih korakih prav tako velike probleme in precej polen pod nogami. Danes pa kljub temu mirno in hitro delajo. V primeru Janeza Slaparja ne gre zgolj za njegov zaslužek in dobiček, temveč za to, da svojci umrlih nimajo nikakršnih možnosti, da bi lahko izbirali med storitvami enega ali drugega, predvsem pa, da bi lahko izbrali cenejšo inačico. Cene pa se bistveno razlikujejo! PLINIFIKACIJA ZAGORJA Že tako močno onesnaženo okolje, ki iz leta v leto postaja še bolj umazano in nevarno, je spodbudilo razmišljanja o drugačnem ogrevanju Zagorja. Med vsemi možnostmi ima nedvomno največje prednosti zemeljski plin. Zato so se Zagorjani odločili in pri Elektroprojcktu Ljubljana naročili tehnično dokumentacijo. Investicijska vrednost je ocenjena na 49 milijonov dinarjev, prav toliko naj bi znašali stroški priključitve. Po današnjih cenah, seveda. Po četrtino denarja naj bi prispevala republiški in občinski proračun, naslednji vir naj bi bilo mednarodno posojilo, del naložbenih stroškov pa bodo morali prispevati občani kot svoj prispevek za priključek. Javna obravnava lokacijskega načrta bo verjetno konec tega meseca. Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi prvo fazo v centru mesta začeli graditi novembra letos. Druga faza, Dolenja vas in krajevna skupnost Franc Farčnik s Selom, bo na vrsti v letu 1993, tretja faza (Toplice) pa bi bila končana do konca leta 1995. Stroški za priključitev posameznega porabnika, ki svoje prostore že ogreva s centralno kurjavo, znašajo po današnjih cenah okoli 70.000 dinarjev. Letni stroški-za ogrevanje prostorov, sanitarno vodo in plin, potreben za kuhinje- bi za 110 kvadratnih metrov veliko stanovanje in štiričlansko družino znašali 13.000 dinarjev. Cene za enote v stanovanjskem bloku še niso izračunane, gotovo pa bo večji problem tam, kjer naprave za centralno ogrevanje še niso vgrajene. Tu bi dodatna sredstva moralo priskrbeti stanovanjsko podjetje. Lastnike stanovanjskih hiš bodo kmalu obiskali predstavniki krajevnih skupnosti in jih anketirali. Odgovori naj bi pokazali, kako bo novost sprejeta. Realizacija (časovno hitrejša ali počasnejša) ogrevanja, je odvisna predvsem od odločitev uporabnikov. Omeniti velja še to, da magistralni plinovod skozi to občino že poteka, količine plina pa so tolikšne, da bi bilo v prihodnje čisto Zagorje lahko tudi prijetno toplo. Gospod Slapar lahko opravlja prevoz iz drugih občin v Zagorje, ne sme pa jiih v sami občini oziroma ven iz nje. V primeru, da bi opravil prevoz pokojnika, za katerega je edino pristojno JKP, lahko na zagorskem pokopališču sprejem pokojnika celo zavrnejo. Če pa se zgodi obratno, če JKP opravi prevoz, so prikrajšani svojci umrlega, saj je storitev gospoda 5>laparja cenejša. Na JKP so gospodu Slaparju tudi konkurenčno svetvali, naj pogrebnih prevozov v Zagorju ne opravlja, sicer bodo prisiljeni poiskati pomoč pri pristojni inšpekcijski službi... Resje, da svojci umrlega dobijo povrnjenih 80 odstotkov pogrebnih stroškov, vendar se ti stroški povrnejo tudi v primeru, ko storitev opravi zasebnik. Edini problem, tako vsaj pravijo na JKP, je v odloku občine Zagorje, češ, da je edino JKP pristojno za opravljanje pogrebnih storitev. Do kdaj se bodo vlekle takšne in podobne stvari v tem našem "tržnem" gospodarstvu, ve verjetno sam bog, skrajni čas pa bi že bil, da maratonci končno prenehajo teči častne kroge in se odločijo za kalešno bljižnico. Borut Markošek Čeprav po hribi! KUM še imenujemo. : Sredi Zagorja naša gostilna \ in vabi zabave ptljnie ijud Prirejamo ohčeti in bankete vse, zabave za zdključene Poceni kdsilapnpravljamp in ob domačem vinu nazdravljamo Za staro in mlado, ki zapleše rado, . p oskrbeli smo, saj vsako šohoto Spitamo. Za poletne dni pa ob vrčku piva,: tipa zelena / trarihlditiy; Potrudili se bomo vsi, da zadovoljni boste iz KUMnu odšli. Se priporoča Gostišče KUM Jote Ule, Zagorju 0 LETOS KONČANE VSE CESTE Posodobitev in asfaltiranje 3,8-kilomctrskcga odseka ceste Turje-Kovk je prvi odsek krajevnih cest v Hrastniku, ki ga bodo letos dokončali z denarjem sedanjega občinskega samoprispevka. Nato se bodo gradbeni stroji preselili na drug konec Turja, krajevno cesto Turje-Sclič, ki naj bi jo asfaltirali do srede avgusta. Posodabljanje sc bo nato nadaljevalo na odseku med Marnim in Krištandolom, temu pa bo sledilo še asfaltiranje ceste Praprotno- Plosko, ki naj bi ga dokončali do oktobra. Skupaj bodo lotos posodobili v Hrastniku 7,6 kilometra krajevnih cest. Polovico potrebnih sredstev naj bi zbrali z občinskim samoprispevkom, 38 odstotkov denarja bo šlo iz občinskega proračuna, ostalo pa bodo prispevali krajani v obliki prostovoljnega dela. Razen krajanov dela povsod opravljajo delavci ljubljanskega Cestnega podjetja, ki je tudi generalni izvajalec. Gradbena dela (teh je za približno polovico naložbene vsote) izvaja domače gradbeno podjetje, ki tako skuša prebroditi sušo na gradbenem področju. K letošnjim pridobitvam je treba prišteti še ureditev in posodobitev ceste po desnem bregu Save od Podkraja do Radeč, ki jo je jeseni uničila poplava. Za to so namenili ves denar, ki so ga za odpravljanje posledic povodnji prejeli iz republiške blagajne-! ,6 milijona dinarjev. Tudi ta denar so krajani s prostovoljnim delom znatno oplemenitili. S posodobljenimi cestnimi odseki bo letos zaključen program občinskega samoprispevka na področju komunalne infrastrukture. Prvih šest mesecev prihodnjega leta pa bodo Hrastničani že zbirali denar za razrešitev prostorske stiske na osnovni šoli, od 1. 7. 1992 do 31. 12. 1993 pa za Dom starejših občanov. Tega bodo glede na odločitev pristojnih republiških teles zgradili na novo, ali pa bodo morali za starejše ljudi prilagoditi sedaj napol prazen dijaški dom. Stane Šterbucl OBNOVLJENI ODSEK PRI CEMENTARNI Dolga leta so se mimoidoči in mimovozeči, ki so z železniške postaje v Trbovljah potovali proti središču mesta, zgražali nad neurejenim odsekom pri Cementarni. Makadamski pločnik z debelim slojem cementa, in zato po vsakem dežju v globokem blatu, ter poškodovano cestišče v dolžini kakšnih 150 metrov sta zdaj urejena, prav tako kanalizacija z odtoki. Hkrati z omenjenimi obnovitvenimi deli pa je svoj obratni prostor na tem odseku z betonsko ograjo ogradila tudi Cementarna. A.H. LOV NA LISICO NA MARELI Osmega junija je bilo na Marcli tekmovanje radio amaterjev Lov na lisico. Tekmovanja sc je udeležilo kar lepo število navdušencev, ki so bili zadovoljni tako s tekmovalnim, kot drugim delom srečanja. Zagorski klub YU 3 DAZ sc zahvaljuje SO Zagorje in sponzorjem, ki so omogočili ta radijski Ham Fest na Marcli. Pero Brkovič V DRUŠTVU INVALIDOV ŽE 800 ČLANOV Začelo sc je enajsto leto delovanja Društva invalidov Zagorje, 800 članske organizacije, ki bo kmalu razpolagala s prostori. Nared bodo v drugi polovici julija in v prvem klubu invalidov v Sloveniji, kot pravijo, bodo še lažje poskrbeli za bolj razgibano življenje svojih članov. Nov predsednik društva je Mirko Kerin, častni predsednik pa Rado Čcšnovar. Še to: društvo je svojim članom zagotovila polovične cene vstopnine za bazen na Izlakah in za avtobusni prevoz do Izlak. I.L. GASILCI - VOJAKI V pripravi so teze novega zakona o gasilstvu, ki bo določil delovanje te, 120 let stare, ljubiteljsko zastavljene, humanitarne organizacije. Svoje pa jc žc dorekel nov zakon o obrambi in zaščiti, ki je v področje civilne zaščite vključil tudi požarno varnost. Gasilci menijo, da zakon ni pravičen, saj jih je razvrstil med vojake. Po njihovem jc humanitarna dejavnost namreč daleč od represije. Bojijo se, da bo zakon razredčil njihove vrste, saj obveznost ni tako vabljiva kot prostovoljnost. V Sloveniji je zdaj okoli 1500 prostovoljnih gasilskih društev s 14000 dani. Močno razvita in uspešna jc ta dejavnost tudi v Zasavju. Gasilcem znak sirene pomeni obveznost, pa naj v tistem trenutku počno karkoli. Pri tem pa sc vendar sprašujejo, ali jc res moral po tako dolgem obdobju sv. Florijan, mogočni zavetnik gasilstva z golido v rokah, prepustili svoje zaščitno mesto drugemu. I.L. HITRO VODO DAJ Prvo soboto v juniju je bilo v Hrastniku regijsko prvenstvo gasilskih enot. Tekmovalo je petinšestdeset ekip iz Zasavja, ki so hkrati obeležile tudi devetdesetletnico delovanja gasilskega društva z Dola pri Hrastniku. Organizatorji in udeleženci so bili zadovoljni z znanjem ekip, ki zagotavljajo dobro požarno varnost nas vseh. Naštejmo tiste, ki so se najbolj odrezali. Med člani do starosti 30 let so bili najboljši gasilci enote Dobovec, med člani nad 30 let pa Tovarne kemičnih izddkov Hrastnik. Med tiani-cami do 25 let so slavile gasilke iz enote Tutje. Najboljši mladinci so prišli iz gasilskega društva Izlake, mladinke pa iz Čeč. Med pionirji so stopili na prvo stopničko Mlinšani, med pionirkami pa Čcmšcničankc. Prvaki se bodo jeseni udeležili republiškega tekmovanja. Pomerile so se tudi mešane ekipe mladincev in pioniijev, kjer so bili najboljši predstavniki Tutja oziroma Hrastnika, med veterani pa so se najbolje izkazali gasilci trboveljskega rudnika. I.L. Foto: Branko Klančar PO NOVI CESTI NA KOVK V začetku maja smo v KS Kovk začeli posodabljati cestni odsek TUije-Kovk. Na trasi smo poleg delavcev gradbenega podjetja, ki se trudijo od jutra do večera, tudi krajani. Sekamo drevje, čistimo % traso, urejamo brežine. Rok za konce del, vključno z asfaltno prevlc-•I ko, je konec junija. 4. julija se bodo lahko na Kovk, kjer bomo skupaj proslavili občinski praznik, po novi cesti pripeljali tudi drugi Zasavci. Družabno srečanje se bo začelo ob II. uri, popestrili pa ga bomo z bogatim srečolovom, tekmovalnimi igrami, za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Lojzeta Slaka in humorist Jaka Šraufciger. Srečko Mokotar n • • • '*•••••« »•••• ••••••• .•••••• V AV.V.V Uredništvo ZA£ AVCA vabi k sodelovaiyu vse, ki menijo, da nekgj znajo. Dobrodošel bo vsak pisec vesti, člankov, poročevalec o dogajaiyu v Zasavju (tudi v manjših krajih), pa fotograf, humorist, karikatur ist, oblikovalec... Še posebej bom j veseli vseh, ki so trdno odločeni postati dobri novinarji. Vsi, ki menite, da ste dovoy dobri za Zasavca, se lahko oglasite vsak ponedeljek od 11. do 13. ure na sedež uredništva. Objavljene prispevke seveda honoriramo. Uredništvo Kako lepo jih je pogledati. Starejši se spomnijo na svoja maturantska leta, mlajši še čakajo nanje. Vendar, kaj so sploh letošnji četrtošolci. Maturanti niso, saj mature niso delali. Zaključnih izpitov po štrajku tudi ne pravih. Kako naj jih imenujemo? Zaključniki ali kaj podobnega. Najboljše odgovore honoriramo. EPIGRAMI Vizija lokalne samouprave SISI so bili družbeno zlo, torej, na zdravje, nekdanji KLO! Lov na veliko divjad S plačo drugih v kalnem rad ribari, sam pavozi afriški safari...!č V znamenju venere Si Veneri veneris (Če Venero najdeš), iz SKISA kaj lahko nastane ŠKIS! BLACKBURNE KRATKE DOMAČE E.A.C Zeleni Trbovelj so prejšnji teden uspešno končali svojo aklcijo OZELENIMO TRBOVLJE. Z raznimi triki jim je uspelo prepričati pleskarje na novi tržnici, da so postali njihova E.A.C. (ekološka akcijska četa). Prvi izdelek je zeleno obarvana lesena ograja pred tržnico. A.G. CESTE, CESTE... Ena močnješih potez zdaj že več kot leto dni stare zagorske vlade je urejanje cestnega omrežja. Zdaj zdaj bo na vrsti cesta na Sveto goro. Kajti tudi sofisticirano vzmetenje MX ni zmoglo grbin na tej cesti. Čeprav sta oba občinska poglavarja stopila še na prste, se vrag ni hotel bolj dvigniti ob priliki obletnice dela vlade, ki sojo proslavili na prej omenjenem kraju. A.G. MOST "BEJLI" V NOVI PREOBLEKI Tudi Zagorjani, kolikor se da, skrbijo za svoje obupne ceste, pravzaprav mostove. Da so resno vzeli gradnjo obvoznice ob Kotrcdežici, priča tudi obnovljeni vojaški most ”bejli”, za katerega sc v Zagorju tako zelo bojijo. Pa ne zato, ker bi jih bilo strah, da bi se podri, temveč zato, da ne bi za vedno ostal njihova last. Resda so ga zaradi 400 kvadratnih centimetrov velike luknje konec maja onovili (račun, pravijo, bodo poslali Cestnemu podjetju v Ljubljano), toda po gradnji obvoznice, kot so še rekli, ga ne marajo več. A.H. OPIJ IN MORFIJ V HRASTNIKU Na plantaži na Kalu gojijo digitalis renate, sestavino iz katere v hrastmški kemični tovarni proizvajajo opij, morfij in glukozide digitalis, najučinkovitejša zdravila proti srčnim obolenjem. Za ta zdravila potrebujejo tudi pogače makedonskega maka. V obratu je zaposlenih 12 žensk. Obrat zdravil, imenovan Alka, je lastnik tovarne, celjski industrija!ec Westen, postavil leta 1931. Danes plantaže na Kalu seveda ni več, Alke pa tudi ne. Ne vemo, če je predvojni lastnik tovarne ali pa njegovi dediči od TKI Hrastnik že zahteval odgovor, zakaj pri njih ne delajo več zdravil. M.P. JETkNlCElö? E^3 Nadaljevanka I. zagorski župan, lds poslanec in IBT uslužbenec Janez Režun-Obveznica potuje na Japonsko. Ali jim bo ukradel par programov za svojo občinsko strategijo in se tako odkupil ljudem za pet občinskih avtomobilov ali pa bo uredil vse potrebno za pridobitev političnega azila. Slej ko prej ga bodo začeli preganjati. Nadaljevanka II. potem ko smo v prejšpji številki razglasili hrastniške govorice o tem, da se je njihov dragi premier Stane Kirn-Formula zaletel, se je nesreča zdaj resnično zgodila. Neznanci so mu na njegovem "petlčku” namreč podrli večje število fižolovk. Zapisnik menda obstaja. B^3 Nadaljevanka III. prenovitelji so spodbujeni z obljubo gospodarske ministrice Majde Drnovšek-Lady Godive, na zadnji seji zagorske skupščine prisotne poslance zasuli z dobrimi predlogi. Na naslednji seji pričakujemo delegatsko vprašanje, zakaj se je premier Janez Lipec-Lipe (tudi LDS) tako ognjevito trudil dokazati, da predlogi niso bili dovolj dobri, da bi se njegova ministrica gola sprehodila po mestu. Varovanje. Odpuščene delavke in delavci Iskrine tovarne polprevodnikov (v stečaju) pretiravajo, ko trdijo, da zanje še država noče slišati. Nasprotno, oblast v podobi policajev, ki jim komandira bivši partijski sekretar in szdljevski SLOjevec, Marko Orožen- Seveda je njihovemu zborovanju v Delavskem domu naklonila veliko pozornost. Gospodje policaji so s svojo prisotnostjo v okolici kraja dogajanja učinkovito poskrbeli za varnost in dobro počutje odpuščenih Iskrašev. El®-" Zaplinjevanje. Znani nekdanji premogarski general, partijski sekretar, sedanji republiški poslanec in podjetnik Karel Vukovič-Gasman je bil zadnjič opažen, kako je z dvoročnim polavtomatskim viličarjem na skrivaj vozil plin in ga priključeval na obstoječe toplovodno omrežje. Inovacija "MORDA BO ŠLO PA TO” E^ Ukinjanje. Republiški poslanec, šef stavke železničarjev in eden glavnih zasavskih Demosovcev Slavko Kmetič- Mašinfirer si je prejšnji teden v prodajalni Elektrotehne menda nabavil novo garnituro vlakov za nadomestilo ukinjenih večernih vlakov iz Zasavja. Tri dni se je hvalil z izrekom: NAŠ VLAK NE ZAMUJA! Potem je direkcija železnic večerne vlake raje vrnila. Zdaj se z njimi igra sam. B^3 Dimna bomba. V Zagorju je nemogoče ugotovili, koliko fantov služi slovensko vojsko. Šef pristojnega zagorskega odseka, bivši rdeči župan in poveljnik TO Zasavje, Jože Rancinger-Vojna tajna radovedneže takole poteši: "Več kot dva, a mary kot pet!" k E^ Paktiranje. po podpisu pakta o nenapadanju: hrastniški župan Leopold Grošelj- Samoprispevek, mirovna posrednica in trboveljski župan Franc Majnardi-Majski Ei-S?3 ŠofiranjC.Direktor novega podjetja Iskra Semicom Trbovce gospod magister Miran Kramberger-Odrešenik se, kot kaže, še ni navzel vseh managerskih navad. Medtem ko nekatere velike šefe (tudi zasavske) prevažajo le še šoferji, službena vozila pa lahko uporabljajo tudi za zasebne vožnje, je magister Kramberger potem, ko je postal direktor, opravil šoferski izpit in si kupil avto. E^ Ignoranca. Na letošnjo slovesnost ob občinskem prazniku Trbovelj, župan Franc Majnardi-Majski (ex SDK-jevec in bančnik), ni povabil nikogar z republike. Menda je predsedstvo Skupščine to modro odločitev sprejelo zato, ker se tokrat republiškim veljakom ne bi imeli s čim pohvaliti. Najbrž so se zbali, da bi jim (če bi preveč tarnali) gospodje iz Ijubljane po ljudskem reku "daj tistemu, ki se hvali in vzemi onemu, ki tarna,” še kaj pobrali. Zvito, ni kaj! ED^3 Poznavalec. Vlado Kojnik-Električar, nekdanji predsednik zagorske vlade, glavni inšpektor in prvi godbenik je vesel, ker se kaseta njegovega pihalnega orkestra dobro prodaja. Najbolj pa je bil vesel poznavalca, ki ga je vprašal: "Ali bo takoj igrala ali jo moram prej še kaj v vinu namakati?" E^3 Pobiranje desetic. Glavni zasavski bančnik Zdenko Fritz-Desetdin s strahom pričakuje končni obračun sicer uspelega vseslovenskega zleta bančnikov na Plešah. Boji se namreč, da bo stroške krepko povišala tožba razžaljenega udeleženca, ki je čepe v WC opravljal svoje zadeve prav v trenutku, ko je veter odnesel kartonasti zaslon. Na veliko veselje množice okrog njega, seveda. Če tožba bo, bo moral Fritz neupravičeno pristojbino za škiljenje na tekoči račun povečati z 10 na vsaj 20 din. Štabni dokument. Konec maja sta nekdaj znana mladinska funkcionarja Mojca Ulaga-Maca in Tone Bezgovšek-Bza nekje na Kopitniku v strogi tajnosti pripravila shod bivših prevratnikov, ZSMSjevcev. Našli smo štabni dokument, v katerem piše, da so ustanovili novo stranko. Kotizacijo so računali že v hrastih (1 hrast=5,43 lipe). Odcepitev HRASTnika je torej na vidiku. Skrajno skrbnega prikritega ustanovnega kongresa v kopitniških gozdovih se je udeležil po skrbno prevrnjenih vesteh tudi nekdanji republiški šef hrastniških prevratnikov Tone Anderlič-Brko. 0 IK*WK*X*X*W,W#X*X !•!•!•!•!• IvIvIvl'l'M’l'XvI'X'M'Mw!'!1 pisma bralcev .; Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja : odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja j bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo Spoštovani urednik! Časopis, ki bi obravnaval problematiko Zasavja, je končno zagledal luč. Presenetil nas je tako v dobrem kot v slabem pogledu, vendar kot pravi naš stari pregovor, da je vsak začetek težak, bomo s skupnimi močmi prebrodili začetne težave. Prva stvar, ki je name naredila slab vtis, je pristop k prodaji. Reklama, ki je naznanila prihod Zasavca v naše kraje, je bila zanimiva in na pravem mestu, toda izvedba prodaje je bila slaba. Pozdravljam to, da ima distribucijo v rokah Čvek. Le tako naprej, ampak ta isti Čvek mora zagotoviti, da bo Zasavca lahko kupil vsak. Tako pa je bil Zasavc na razpolago le v četrtek, 23. maja in še to le na nekaj mestih. V petek ali soboto pa si si lahko Zasavca izposodil le pri sosedu, ki je bil bolj iznajdljiv in je hotel že takoj v četrtek prebrati npr. sestavek Adijo, k napi. Udaren naslov, udarec v polno, tržno zanimivo. Vsaj tisoč ljudi je Zasavca kupilo zaradi tega naslova. Pa je prebralo le srednje povprečen izvleček nekega predvidevanja, brez otipljivih argumentov in dokazov. Vendar je nekaj v tem sestavku in v naslovu, nekaj, kar bi vam, urednik, moralo dati misliti. Knapovščina je to, borba z naravo, vztrajanje teh zasavskih ljudi pod zemljo. O tem bi morali še pisati in ne pozabljati, kar pozablja sedanja garnitura politikov vseh vrst v Sloveniji. Naslovi in prispevki iz knapovskega življenja bodo vlekli naš časopis naprej, zato se morate okrog teh problemov resnično polno angažirati. Prekaljeni novinaiji, kot so S vato, Milan in tudi mlajši, posebno Marko, so tega sposobni. Posebno dobri so sestavki Bogdana Baroviča, kije i zgleda tudi mojster peresa in ne le besedičenja. Manjka prispevek o narodno- zabavni glasbiki smo ji v naših dolinah naklonjeni, mogoče Lojtrca domačih. Ni mi všeč akcija o iskanju tolaija skupaj z Radijem Trbovlje. Ce je časopis samostojen, naj naredi tudi samostojno akcijo. Mogoče v obliki nagradne kri-anke, za začetek mogoče nagradne ankete, ugibanje osebnosti ali krajev ipd. Na splošno pa moram ugotoviti, da ste s prvo številko hoteli povedati preveč in hoteli nakazati tudi, kam bo peljala vaša uredniška politika. Zato so vsi objavljeni prispevki izredno kratki in niso dodelani. Izvemo veliko o stiskah na delo čakajočih delavcev. Nikjer pa ni ničesar napisanega, kaj ti posamezniki mislijo. Novinar mora med ljudi, da občuti to stisko in bedo! Manjka otroški kotiček in manjka spisek oz. razpored oddajanja in oddaj Radia Trbolje. Mislim, da sem o prvi številki napisal dovolj. O drugi pa bodo gotovo drugačni že tudi pogledi uredništva in bom tokrat lahko napisal kaj več o posameznih straneh. Moram Vas pohvaliti za obliko in za sam nastop v Zasavcu. Le tako naprej in še veliko uspehov, predvsem pa veliko prodanih izvodov, ki bodo pokazali pravilno pot vaše politike. Franc Žarman, Polšnik Včeraj mi je v roke prišla prva Številka vaše revije in me prijetno presenetila. Kakor sami pišete v uvodniku-"korajža velja", \hliko uspeha vam telim. Posebej naj pohvalim komentar Romana Rozine (Sposojeno od TV Slovenija). Po mojem mnenju je to najbolj ustrezen način borbe proti centralističnim težnjam Ljubljane. Z veseljem pa ugovarjam eni sami avtorjevi trditvi. Pravi, da v Zasavju letališč zaradi ozkih dolin ni mogoče zgraditi. Letališča niso vedno v dolinah. V Zagorju nastaja letališče na vrhu hriba. Ko bo dokončano, mu bomo mirno lahko rekli "letalonosilka". Ker gre za zelo resen projekt, ki mu je tudi občinska oblast posvetila primerno pozornost, da ne govorimo o RRPZ, ki je dal zemljišče v najem, bi me zelo veselilo, da bi"Zasavc" to temo primemo obdelal, ter tako nam, posebno pa še Zasavju, pomagal napraviti korak naprej. Strokovni del projekta se odvija zelo uspešno. Želimo si le še pravilne medijske podpore. Ni vseeno, kako se ljudem predstavi novost (letališče in letalska dejavnost za Zasavje to prav gotovo). Pozivam "Zasavca", da predstavi projekt Letališče Zagorje in Aeroklub Zagorje. Kot predsednik komisije za organizacijo in propagando AK Zagorje, sem vam seveda vedno na voljo za intervju. Isto velja za zelo zagnanega predsednika kluba Alojza Završnika (lokal MAL1BU), ki bi si za svoje početje zaslužil nekaj medijske pozornosti. Posebej pozdravljam profesorja Razborška, ki je bil tudi moj učitelj v letih 1959-1967. Ludvik BOKAL, Ljubljana ANKETA O ZASAVCU Članice literamo-novinarskega krožka z Dola-Katja, Joži, Darja in Kristina-so izvedle mini anketo o Zasavcu. Ljudje ga v glavnem hvalijo, nekateri pa so dali konkretnejše izjave: -Presenečen sem. Reklama je nakazovala slabši časopis. -Še bolj naj se dvigne nad Kajcm, Novicami in podobnim tračem. -Tisk je slab, reklame pa preveč razmetane. -Premalo je anket, intervjujev...ljudje naj imajo več besede. -Manjkajo uganke in rubrike za mlade. UREDNIŠTVO JE VESELO VSEH DOBRONAMERNIH KRITIK IN NOVIH SODELAVCEV. F.M. PODKUM SE ŠELE ZDAJ PREBUJA Po večletnem mirovanju in razočaranju krajanov Podkuma, se šele sedaj spet čuti zanimanje za razvoj kraja. Pred leti seje tu najbolj odrezala lovska družina, ki sije zgradila novo lovsko kočo, nato so si gasilci sezidali nov gasilski dom, za katerega pa je na koncu zmanjkalo denarja. Treba jih bo začeti spodbujati, da bi ga s finančno, pa tudi fizično pomočjo dokončno uredili. Po večletnih obljubah PTT smo krajani šele sedaj dobili že davno plačani telefon, tako da bo odslej tudi komuniciranje boljše. Tudi podkumski župnik nam že nekaj časa ne da dihati. Kar naprej kaj počne.ali na župnišču ali pri cerkvi, zaradi česar smo krajani zelo zadovoljni. Celo za izvajanje del ob asfaltiranju ceste smo ga pridobili. Tako opravlja za nas vsa pota glede ceste in se srečuje z Občinarji. To pa nam veliko pomeni, saj smo pretežno kmetje in zaradi del na polju časovno utesnjeni. Tudi kulturni dom je poskrbel za presenečenje, saj je povabil v goste čarovnika. Otroci so ga bili veseli, le mrazilo jih je, ker dom nima gretja. Polšniški pevci so popestrili vzdušje svete maše ob prazniku Sv. Jurija. Pred časom pa je bil tu tudi velik živ žav. Osnovna šola je namreč odstopila prostore Taborniškemu odredu Zagorje, trgovina in gostilna Čop pa prostor na svojem travniku. Na Podkumu so bivali tri dni. Malce jih je presenetil tudi sneg. Lastniki trgovine so povedali, da so bili z obiskom zadovoljni ter daje približno 250 tabornikov lepo vzgojenih, saj so za seboj vse počistili. Menimo, da bi nas lahko kdaj obiskal tudi kakšen ansambel, ali da bi tu priredili kakšno srečanje, saj je našemu kraju narava ponudila zdravo okolje. M.L., Podkuril (naslov v uredništvu) m :::::::::: :::::::::: üüiüilii! TRBOVLJE TRG SVOBODE lla, 61420 TRBOVLJE tel.: (0601) 21-358, 22-056, fax.: (0601) 21-228 UKV 103,9 MHz STEREO, ODDAJAMO VSAK DAN! RADIO TRBOVLJE _ Trg svobode lla TRBOVLJE CENIK EKONOMSKO PROPAGANDNIH STORITEV: OBČANI iiiliiiiiiili iiiiinHiil! i! 1. ČESTITKA tekat z «no skladba ob delavnikih 200,uu: tekst:z eno sMadbo ob:nedeljah 300,00 vsaka nadaljna skladba se obračuna kot nova enota PRKSNEMOVANJE čestitke s tekstom in tflasho na kaseto : 2. : KOM BRCIALNI OÜLASI: tek st do besed ... tekst do 30 besed vsaka nadaljna beseda A. ZAHVALE 200.00 30 150 00 7.00 00.00 5,00 . 800.00 spoštovane BRALKE, CENJENI Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103.9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da vse to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45), širše informacije pa : p VU V V 4 -il a w J- J-aa jj pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 m 12.00. 0 nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu m glasbi, sreda je x običajno kontaktna (takrat nas tudi pokličete po telefonu 22-056), tričetrt ure nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas da slišati med osmo uro zjutraj m četrto ali šesto popoldne. V prvem delu j vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko m nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu , oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še I glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih, dokler so, vrtimo vaše želje m čestitke, preostali del programa pa vam zapolnimo z informacijami in glasbo. Takšen je torej naš program, vsak dan pa še glasbe za vsako uho in vsako razpoloženje. I lili SREČNO, SLISIMO SE VSAJ JUTRI, CE NE ZE DANES! >%W.%VW.V.V.V.V-V.V.V.V.V.V.\V.V.VWAW| S Strokovnjaki iz Ljubljane so v svoji § analizi zapisali, da se jim zdi ukinjanje pediatričnega oddelka v ;< Brežicah in na Ptuju "problematično”, g ker potrebuje otrok v bolnici čimveč S obiskov. To pa so najrevnejša področja 3 v Sloveniji, kjer je vprašanje, če bodo >: starši zmogli stroške za dnevno pot v ij 20 ali 30 km oddaljeno bolnišnico v § Maribor. Če bodo zmogli enkrat S daljšo pot do svojih otrok v ljubljanske § bolnišnice vse bolj skrahirani zasavski S starši, se strokovnjaki niso utegnili | vprašati. Kaj bo s trboveljsko bolnico? Bomo otroke hodili obiskovat v ljubljanske bolnišnice, bodo Zasavke rojevale v Ljubljani, bomo ponesrečence vozili do Ljubljane... Če bi poslušali le mnenje sekretariata za zdravstevno in socialno varstvo Slovenije, bi bilo tako. Kaj pa menijo v Zasavju? Ali je bolnica res predraga? Predvčerajšnjim so iz republike predlagali ukinitev porodniško- ginekološkega oddelka, včeraj pediatrije, bodo jutri ukinili kirurgijo in potem pobasali kar kompletno bolnišnico? Kako naj Zasavci rešijo svojo bolnico? Pobudo o zapiranju kakšnega od oddelkov trboveljske bolnišnice ni nova. Pred leti so hoteli zaradi varčevanja zapreti kirurški oddelek, vendar se ta juha ni pojedla tako vroča, kot seje skuhala. Kirurgija v Trbovljah je ostala. Letos pa je nosu oblast vzela v roko novo metlo in pričela pometati po svoje. Najprej je prišel na svetlo predlog, da bi zaprli porod-niško-ginekološki oddelek, potem pa še strokovna analiza "hospitalizacij na pediatričnih oddelkih v Sloveniji in variantni predlogi zmanjšanja števila postelj." V vseh treh inačicah je predvideno, da bi v Trbovljah "znižali” število postelj na ničlo. Strokovnjaki ugotavljajo, da lahko trboveljski oddelek mirno ukinejo, saj lahko zasavske bolnike brez težav prevzameta ljubljanski bolnišnici. Po drugi inačici bi ukinitev trboveljskega pediatričnega oddelka zahtevala povečanje števila postelj v okoliških bolnišni- cah. Celo tako nore so zapisane: trboveljske otroke v Celje, nekaj celjskih pa v bolnišnico Slovenj Gradec. Prav verjetno bi bili Celjani s takšnim predlogom jako zadovoljni. Tudi tretja inačica se ne izogne ukinitvi oddelka v Trbovljah, poleg njega pa bi ukinili še brežiškega. Strokovnjaki, ki so pripravljali analizo, so sc naslanjali na naslednje trditve: število porodov zadnja tri leta pada v Sloveniji za tisoč na leto. Ekonomska kriza jih bo še naprej klestila. Stopnjo hospitalizacije otrok je treba, če hočemo slediti modernim težnjam v svetu, znižati. Zdravniki v nebolnišničnem zdravstvu so v Sloveniji preobremenjeni. Del kadrovskih možnosti bolnišnic bi lahko izrabili prav za razbremenitev teh zdravnikov. Dodajajo, daje postelja strošek, v slovenskem zdravstvu pa bi si radi priborili kadrovsko in tehnološko dobro opremljene pediatrične oddelke s čim manj posteljami in kvalitetnim tehničnim kadrom. Da bodo lahko kvalitetno in humano delali in za to dobili pošteno plačilo. Tako torej republika. V Zasavju proti ukinitvi Kaj pa Zasavje? Jasno je, da so predlogi povzročili precej ostre reakcije. V bolnišnici menijo, da je to napad na zasavsko zdravstvo, v zdravstvenem centru spodbijajo strokovne kriterije, odzvale so se nekatere stranke, po Zasavju pa že nekaj časa podpisujejo peticijo za bolnico. DS BiiiÄ Še najbolj argumentirano so se spravili na predlog v ZZC Trbovlje. Ugotavljajo, daje metoda, ki sojo uporabili pri analizi vprašljiva, saj so uporabili drugačno metodologijo, kot doslej. Zato prihaja pri izračunavanjih do bistvenih razlik. V Trbovljah se strinjajo, daje že skrajni čas za sprejem doktrinarne odločitve o regionalizaciji ali centralizaciji bolnišnične dejavnosti v Sloveniji. Sedanji predlog, ugotavljajo v svojem ugovoru, dopušča, da brez temeljitih socialnih, medicinskih in ekonomskih analiz, kaj je boljše za Slovenijo, k nam prenašamo na nepreverjenih izkušnjah pridelane rešitve. V Sloveniji že precej časa vedo, da se Zasavci precej zdravijo v bolnišnicah. Pa ne le v trboveljskih oddelkih, tudi na tistih v Ljubljani (onkologija, psihiatrija itn.). V letu 1989 je znašala stopnja hospitalizacije v Hrastniku 191 na 1000, v Trbovljah 185, v Zagorju pa 150 prebivalcev na 1000. V Sloveniji je bila povprečna stopnja 147. V centru opozarjajo, da se razlika med Slovenijo in Zasavjem manjša, predvsem zaradi hitrejšega in kvalitetnejšega razvoja osnovnega zdravstva. Prav tako spominjajo, da so v trboveljski bolnišnici že pred desetletjem zniževali število postelj. Pa še na nekaj zasavskih posebnosti niso pozabili, tuje visoka morbaliteta in mortaliteta, kljub temu, daje starostna struktura podobna slovenskemu povprečju in nataliteta nizka. Onesnaženost zraka je v Zasavju najvišja (četrta kategorija). Odstotek zaposlenosti žena je velik. V Zasavju še vedno prevladuje težka industrija. Jasno je, da si zdravstveni delavci prizadevajo za ohranitev pediatričnega oddelka in bolnišnice Trbovlje. Kaj pa ljudje v Zasavju? Pravzaprav si ljudje želijo dobro in poceni bolnišnico, ki jo bodo imeli pred nosom. Želje so eno, stvarnost vetjetno drugo. V Zasavju bi bilo dobro narediti svojo študijo, kako z bolnico. Koliko zaposlenih potrebujemo v njej, koliko postelj, koliko denarja lahko zberemo zanjo. Kot ponavadi, tudi sedaj iščejo Zasavci rešitve predvsem iz Ljubljane. Dobro bi bilo pretresti vse možnosti, kaj res narediti z bolnišnico. Obstaja namreč več scenarijev, kako bo z bolnišničnim zdravljenjem v bodočnosti: 1. Prvi je seveda ta, o katerem pišemo. Je najbolj črn. Najprej ukinitev dveh oddelkov, kasneje verjetno še tretjega in bolnica bo šla v Ljubljano. 2. Druga motnost je ta, da bodo s strokovnimi in političnimi pritiski Zasavci uspeli in obdržali bolnico. Seveda do novih analiz in novih pritiskov za ukinjanje oddelkov. Ta motnost je zanimiva za vse, Id si ne telijo prevelikih sprememb. Za sedanje Zasavce in razmere v tem prostoru bi bila prav gotovo najbolj sprejemljiva. Vendar dolgoročno slaba. 3. Tretja motnost izgleda sicer bogokletna. Pa vendar bi utegnila biti dolgoročno edina motna. Zasavje naj odda (kdorkoli je pač lastnik bolnišničnih zgradb, ki so jih v bistvu zgradili z ljudskim denarjem) v najem sposobnim zdravnikom in managerjem. Zasavski tip bolnice bi pač moral biti tip manjše bolnice (Schwarzwaldpoznajo televizijski gledalci), ki bi bila sposobna zagotavljati osnovno bolnišnično zdravljenje prebivalcem določenega dela Slovenije po zmerni in sprejemljivi ceni. Ob tem pa bi morali zdravniki ponuditi posebno kakovostne usluge specializiranih področij, managerji pa seveda to znati prodati tudi izven Zasavja. Zasavje naj bi od takšne ekipe dobivalo rento za desetletne vlotke v bolnišnico, ljudje pa bi bili zadovoljni z bližino bolnice in kvalitetno oskrbo v njej. Seveda je takšna ponudba v teh časih videti smešna, saj spodkopava temelje vzpostavljenih odnosov v zasavskem zdravstvu in političnem Življenju. Vendar bo do takšne rešitve v bodočnosti skoraj gotovo prišlo-vsem opazkam, Id jih bom po tem pisanju dotivel, navkljub. 4. Četrta motnost bi morala biti za sedanje zasavske okvire še najboljša. Zasavci bi se morali zavzeti za bolnico, ki bi jo imeli v Trbovljah in ne v Ljubljani. Vendar bi morali ob tem jasno povedati, da se zavzemajo za bolnico, kjer ne bodo ljudje umirali ob detumih zdravnikih, ki to niso. Iger se ne bodo bali, da bodo morali čez teden dni na ponovno lomljenje kosti. Za bolnico, v katero bodo šli brez strahu na vse oddelke. Zasavci se morajo boriti ne za vsakeršnokoli bolnico, ampak za KVALITETNO, POCENI IN PRIJAZNO BOLNIŠNICO. Zato pa bi bilo zdravo čimprej pogledati, kaj so naredili za takšno bolnico v zasavskem zdravstvu te doslej, kaj se še da storiti, v kaj pa je treba tiste, ki delajo v zdravstvu, preprosto prisiliti. Pa ne gre tu za manjšanje plač ali kaj podobnega. Ne, zdravnike in ostalo osebje je treba pošteno plačati za njihovo delo, ki naj bo kvalitetno. Tako plačati, da si ne bo treba nabijati plače z nadurami, ampak, da bodo nadure delali le zaradi nujnih primerov ali dodatnega izobraževanja. .VAV.WAV.'AVW.V.'AWAV.V.'.WARAWAftW, ji Trboveljsko bolnišnico je leta 1867 •j ustanovila bratska skladnica trboveljskega :j rudnika. Pravzaprav to še ni bila bolnica v jj današnjem pomenu besede. Dr. Florjan j: Frochlich, rudniški zdravnik, je imel v :j državni rudniški hiši na Polaju ambulanto z ji nekaj posteljami. Nova bolnica na Vodah, ■j ki so jo zgradili 1877. leta pa je že bolj ;j podobna današnjim bolnišnicam. Imela je :■ tri sobe z 42 posteljami, operacijsko in j: ordinacijsko sobo, apoteko. Tudi to bolnico ■j so potrebe prerasle. Takoj po prvi svetovni :| vojni je zato bratovska skladnica imenovala i gradbeni odbor in 1923. leta so začeli graditi bolnišnico na mestu, kjer je še 5 danes. V dveh letih so jo zgradili in j; opremili ter 1.12.1925 vanjo iz stare •j premestili bolnike. Bolnica je imela v 19 :• sobah 80 postelj na splošno medicinskem t oddelku in v porodnišnici, ordinacijsko ■j sobo z laboratorijem, rentgensko sobo, ■j fizioterapijo... ;j Do začetka druge vojne se je v njej I; rodilo po 85 novorojenčkov na leto, opravili £ so po 260 operacij in 432 rentgenskih 5 storitev. V Zasavju morajo ljudje prisiliti izvoljene predstavnike ljudstva, da bodo pričeli reševati zdravstvene vozle. Saj tudi zato prejemajo občinske plače, hudiča. Zdravstvo bo sicer skrahiralo prej, kot si kdorkoli misli. Pa ne zaradi kakšnega oddelka bolnice. Zaradi tega, ker enostavno ni več denaija. Center ima ogromno neplačanih računov, denarja za zdravstvo je toliko, kot lani. Kaj to pomeni, pa ve vsak, ki vodi družinski proračun. O zapiranju pediatrije, ali kakšnega drugega oddelka, bodo verjetno odločali v republiški skupščini. Sedaj imajo poslanci dovolj dela z osamosvajanjem, zato se klestenje v zdravstvu še ni pojavilo v skupščinskih klopeh. Se pa skoraj gotovo bo. In tudi predlogi bodo verjetno podobni, kot smo jih našteli. In takrat bomo videli, koliko so vredni zasavski poslanci, ki smo jih izvolili v slovenski parlament. Ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Marko Planinc POBUDA S svojim podpisom potrjujem, da se zavzamem za: 1. ukinitev trboveljske bolnišnice 2. ohranitev takšne bolnišnice, kot jo imamo, pa naj stane, kolikor hoče 3. oddajo bolnice v najem zdravnikom in managerjem 4. bolnico, ki bo kvalitetna, poceni in dostopna vsem ljudem (možnost, za katero se zavzamete, obkrožite) ime in priimek_________________________________ _ _______ naslov___________________________________________________ podpis___________________________________________________ Vaše pobude pošljite na uredništvo Zasavca, Delavski dom Zagorje. V Zagorju je zelo veliko ljudi prepričanih, da ima dejansko oblast v rokah Stane Goste, 52-letni generalni direktor izlaškega Elektroelementa. Sam pravi, da mu to laska. Stanley-kot ga kličejo v direktorskih krogih (sploh kadar je odsoten) je v Zagorju formalna oblast tudi res bil, saj je bil slab mesec dni župan te občine. Bil je v partiji in pri socialistih, zdaj pa je neodvisni socialdemokrat; nazorsko mu je socialdemokracija najbližja, pravi. Gradbenik, ki že trinajst let uspešno krmari eno redkih zasavskih uspešnih firm, je zdaj predvsem direktorsko, oziroma managersko aktiven - v banki, zbornici, investicijskem skladu in še kje. In pa v svoji cehovski organizaciji, seveda. Vsi pravijo, daje Elektroelcment uspešno podjetje. Se strinjate, da je ta ocena zgolj relativna ali tudi absolutna? S tem vprašanjem se tudi sam veliko ukvarjam. Res je, da je prava resnica o uspešnosti v slovenskem prostoru ta, da ni težko biti boljši od slabih. Presenečen sem bil, ko so me klicali iz revije za razvoj, češ da sodimo med petnajst najuspešnejših domačih podjetij v zadnjih desetih letih. Vendar se s tem ne bi hvalil, saj se želimo primerjati s svetom. Vesel sem, kadar dosegamo uspehe v takšnem prostoru. Vsepovsod naokrog se podjetja rešujejo z odpuščanjem delavcev, kot da je to edina formula uspeha. Ali to čaka tudi zaposlene v Elcktroclementu? Ali ni to znak nekakšne inpotcnce managerskega sloja? Mi smo se odločili za težjo pot. Ne bomo zmanjševali števila zaposlenih, ampak iščemo nova dela in programe, vlagamo v razvoj. Presežne delavce, ki se pojavljajo zaradi avtomatizacije, zaposlujemo na nove programe Zaenkrat še uspevamo in tudi za naprej nisem preveč črnogled, če ne bo prišlo do hitrih in hudih sprememb, na katere ne bi mogel uplivati. Odpuščanje delavcev bi bila absolutno zadnja rešitev; počutil bi se odgovornega zanje in za stagniranje razvoja Izlak. Prej so vam in še zdaj vam priznavajo, da ste uspešen direktor. Naj bo direktor demokrat ali diktator? Kaj ste vi? O tem in tudi o meni so mnenja različna. Mislim, da mora biti človek pri razvojnih odločitvah širok, pri izvrševanju nalog pa je potrebna ostrejša linija obveznosti. Nihče ne sme delati toliko, kolikor misli da je potrebno, ampak toliko, kolikor se od njega zahteva. Zato sem pri načrtovanju za demokratičen odgovor, pri izvrešvanju nalog pa za trdo roko. To pomeni imeti tudi krog dobrih sodelavcev. Vam pa tu očitajo marsikaj. Ko ste npr. v podjetje pripeljali gospoda Schwartzbartla, so govorili, da želite s tem nagajati tedanjemu županu in bivšemu direktorju Elektroelementa Marjanu Manfredu. Ne, to ni res, sploh nisem pomislil, da bi komu nagajal. Na področju organizacije smo potrebovali dobre kadre in prav človek, kakeršen je gospod Schwartzbartl, se nam je zdel zelo primeren. Zato sem ga povabil. Pri izvrševanju svojih nalog je zelo strokoven, povsem druga stvar pa je, da se pri določenih političnih stvareh močno razhajal. Na delo ne prinaša politike, kar pa jaz konec koncev tudi dopustil ne bi. 00 Vendar je gospod Schwartzbartl v republiški skupščini najglasneje rušil Markovičevo zakonodajo lastninjenja, v podjetju pa ste se pripravljali na lastninjenje prav na tej osnovi? Sam sem imel dokaj jasno sliko o tem in osebno sem podpiral Markovičev način, ker se mi je zdel širok in demokratičen. Slovenski pristop je te možnosti zoževal in stvari birokratriziral. Za gospoda Schwartzbartla mislim, da je reagiral bolj čustveno, kot strokovno. Podpiral je slovenski pristop. I I ■j: Sem proti hitremu in nasil- j:- | nemu odklapljanju od :j: x Jugoslavije. Za Eelektroele- S :j: ment bi to pomenilo izgubo :ji •j: dela dohodka, ki bi ga v S § kratkem času zelo tetko S :• nadomestili. Za slovensko :|: gospodarstvo pa bi bila izguba x jugoslovänskega trga katastro-j: fa. Odcepitev je proces, v iji j: katerem so potrebni razumni •i koraki. ‘Taka je bila tudi takti-j: ka našega podjetja-nikoli j: nismo prehitevali. Tako se '< dosega končni cilj. Ta naj bo I popolna suverenost, čeprav je povsem jasno, da take nikoli :i nikjer ne bo! :j: •: Ä Vsebina mu sploh ni bila pomembna-da le ni dišalo po jugoslovanskem pristopu. To trdim zalo, ker sva v kasnejših pogovorih prišla do enakih zaključkov, to je, da mora firma imeti več prostosti, kot jo določa slovenski pristop. In tudi, ko smo ta proces kasneje zaključili, zagotovo ni odigral negativne vloge. Če počasi preideva na politiko: ste slovenski župan z najkrajšim stažem, vendar mnogi mislijo, da ste še vedno oblast. Ste res? Če sem čisto pošten, sem s tako oceno polaskan. Morda kdo misli, da je to negativno. Vendar ima oblast lahko le prek znanja, priznavanja ljudi. V političnem smislu pa mislim, da je nimam. So pa moji predlogi v tem prostoru velikokrat spoznani za dobre in uresničljive. Nikoli nimam predlogov, ki bi viseli nekje v zraku. Tega me je naučilo življenje. Kot župan ste odstopili zaradi sestavljanja občinske vlade, zdaj pa vodite investicijski sklad. Ali to pomeni, da podpirate politiko in strategijo sedanjega občinskega vodstva? Na začetku sem mislil, da se je pametno oddaljiti od politike. Kasneje pa sem spoznal, da Elektroelementu ne more biti vseeno, kako gospodarijo z družbenim proizvodom, katerega tretjino ustvarimo prav mi. Zato sem pristal na sodelovanje pri oživljanju investicijske dejavnosti v zagorskem prostoru. Vendar le na sodelovanje. Nisem predsednik investicijskega sklada, čeprav je res, da mi je bilo to mesto ponujeno. Tudi obljubil še nisem ničesar, saj se moja razmišljanja o skladu v marsičem razlikujejo od razmišljanj v občinskem vodstvu, ki je še daleč od trde realnosti. Ne hodite pa več na seje občinske skupščine, čeprav ste bili vanjo izvoljeni kot nosilec liste socialistov? Glavni razlog je, da nisem hotel priti v spor z novim županom, ker bi si vsak dialog z njim ljudje lahko razlagali kot metanje polen pod noge. Tudi nisem več član socialistične stranke. Vanjo sem bil nekako pritegnjen, kasneje pa sem bil nad razmišljanji v njej razočaran in sem se počutil kot tujek. Osebno tudi mislim, ne razumite me napak, da sem bil v skupščino izvoljen ne kot član socialistične stranke ampak kot Stane Gošte. Danes ste že delniška družba? Da. Uporabili smo še možnost lastninjenja po zvezni zakonodaji in mislim da je bila to dobra poteza. Nekajkrat sva se v pogovoru že približala tudi prostoru, v katerem Elektroclemcnt je. Nekdaj sta bila Elcktroclcmnt in krajevna skupnost Izlake foto: Branko Klančar vzor dobrega sodelovanja. Ali to po lanskoletnih praskah okrog ekologije še drži? Odnosi med menoj in vodstvom KS so se res poslabšali, niso pa se med tovarno in krajem. Tudi sam skrbim za to. Pristop predsednika KS in njegove izjave, da Elektroelement zastruplja Izlake, so presegle vsak normalen dialog in ne morejo prispevati k reševanju problemov, ki obstajajo. Podjetje si ne more dovoliti dialoga na takšni ravni, brez argumentov. Osebno se namreč močno zavzemam za boljše ekološke razmere na Izlakah in v tovarni. Vključili smo se v akcijo "sto zelenih tovarn" in izrazilo veliko vlagamo v ekologijo. Mirne duše lahko rečem, da imamo eno redkih čistih galvan, da smo uredili odplake s pripravo glin. Težave imamo le pri odstranjevanju neprijetnega vonja, ki se občasno pojavlja Vendar te rešitve ne poznajo še nikjer. Se pa trudimo, iščemo, poskušamo in se povezujemo s svetovnim znanjem. Malce je pomagalo tudi to, da smo dvignili dimnik. Še to, stalno nadzorujemo klimo okrog tovarne in nikjer ne presegamo zakonsko opredeljenih določil. Da ne pozabim. Igrate tudi tenis. Ste zelo dobri. Premagate Janeza Drnovška? Neposredno vprašanje'. Mislim, da ga premagam oz. sem ga že. Če to pomeni, da sem zelo dober, je drugo vprašanje. Mislim pa, da sem za svoja leta dovolj dober. Ste bili kaj jezni, ko smo v prejšnjem Zasavcu objavili z vami in tenisom povezano jctrnico? Ne, sploh ne. Kar nadaljujte s takim delom. Roman Rozina DS • • • • Cene nam spet uhajajo z vajeti. Če nam bodo še vnaprej tako bezljale, se nam piše slabše, kot smo se nadejali. Precejšen val minulih, sedanjih in napovedanih podražitev nas upravičeno navdaja z dokajšnjo bojaznijo. Kaj če bodo cene začele tako divjati kot pred leti? Zal nekaj znamenj kaže, da se utegne zgoditi prav to, saj trenutno ne rastejo več po deset, temveč po 20 in več odstotkov. Če vzamemo samo minule spremembe cen tekočih goriv, ponovno podražitev elektrike, stanarin, komunalnih in drugih storitev, smo se resnično znašli tam, kjer nas bo čevelj še dosti bolj žulil, kot nas je doslej. Doslej ne pomnimo, da bi bilo razmerje med ceno premoga za ogrevanje in kurilnega olja skoraj 1:6. Danes se je to zgodilo. Za tono olja moramo odšteti 9.100 dinaijev, za tono premoga pa (pred kratkim so ga podražili za 20 odstotkov) pri nas v Zasavju 1.546 dinarjev. To je povsem nemogoč in nelogičen odnos. Večina porabnikov se bo ponovno usmerila na ogrevanje s premogom, kajti namesto ene tone olja bodo raje kupili šest ton premoga. Z njim se bodo ogrevali vso zimo, pa še nekaj pomladi, s tono olja največ pol drug mesec ali dva. Škoda prizadevanj Zelenih, ki so pravkar začeli novo akcijo-da bi namreč prihodnjo zimo naša stanovanja bolj ogrevali s tekočimi gorivi in če je le mogoče s premogom, ki vsebuje manj kot 0,5 odstotka žvepla. Kdo jim bo še sledil, ko pa je jasno, da bo tudi v tujini kupljen premog z manjšo vsebostjo žvepla precej dražji kot domači. Verjetno ste se sami prepričali kako nemogoče so cene zgodnjih pridelkov, zlasti povrtnin, pa tudi sadja. Doslej se še ni zgodilo, da bi morali za kilogram pomaranč odšteti manj kot za kilogram jabolk. Danes znaša razlika celo 25 in več dinarjev. Za kilogram zgodnjih paprik smo še sredi tega meseca plačali 149 dinaijev, breskve prodajajo v trgovinah po 65 dinaijev, pa jih s prostim očesom skoraj ni videti. Se spomnite, da bi kdajkoli plačali za kilogram zgodnjega krompiija skoraj toliko kot za kilogram starega? Razlika za kilogram je v teh dneh znašala samo sedem dinarjev. Prav pa je, če opozorimo, da kaže vse pridelke, sadje in povrtnine kupovati na tržnicah. V trgovinah je vse dražje celo za 20 in več odstotkov. Poskočile so cene vseh vrst živil. Potrošniki gredo v tiste trgovine, kjer so najosnovnejše življenske potrebščine cenejše, pa čeprav za borih nekaj odstotkov. Sicer pa vam poslovodje vedo povedati, da skoraj vsako novo pošiljko blaga spremljajo nove cene. Žal prav vse napovedi nakazujejo nadaljnje podražitve, ki jim marsikje plače niti približno ne sledijo, pokojnine pa so tako in tako zamrznjene. Vsakršne nove podražitve, takšne ali drugačne pa bodo večino Zasavcev hudo prizadele. Milan Vidic Zdaj je že popolnoma jasno, da sedanje (bolje dosedanje) ekološke rešitve Zasavju niso prinesle nikakršnega izboljšanja. Morda zaradi teh rešitev ni še slabše, kot je, vendar je to zelo slaba tolažba. Letošnje podatke o onesnaženju v Trbovljah, v Zagorju ali Hrastniku bi lahko prepisovali, vendar nima smisla. V Hrastniku jih niti ne objavljajo. Lahko bi mislili, da je tistih nekah novih kurišč na kurilno olje omililo zažvepljenost. Vendar vsi vemo, da ne vemo, koliko žvepla ima ta nafta, saj ne ob nakupu premoga ne nafte o teh podatkih ne dobimo potrdila. Popisovali bi lahko kar naprej, pa ne bi bilo bolje. Popisi so že zdavnaj narejeni; ve se kako in koliko zdravi smo, vemo (vsaj v obrisih), kako vse to vpliva na splošno zdravje družbe, na zagrenjenost, apatijo, brezvoljnost, obup in nejevoljnost. Pa nič. Vsako leto se s koncem kurilne sezone konča tudi ekološka aktivnost. Sredi aprila se Zasavčani spomnimo na svoje vrtičke, grede in jih gremo obdelat, da pojemo jeseni še tisto svinjarijo, ki jo pozimi nismo podihali. Tako čez poletje. Jeseni z novo kurilno sezono pa spet vpitje, protestni shodi v najslabših urah in ob najslabših dnevih, večni sestanki, vabila ministrom in strokovnjakom... skratka brez napredka. Pri nas se zgodovina res ponavlja v letnih krogih. In prav gotovo ni noben napredek, če tisti, ki so njega dni v koših nosili premog naprodaj, zdaj vozijo plinske bombe. Vem, da zna kdo reči, češ, kaj pa novi načrti. Ampak, za te načrte so ravno tako kot za stare do zdaj padala le drevesa in kdaj pa kdaj kakšna glava, ob pravem ali ob nepravem trenutku... To je ena zgodba, ki nima ne konca ne kraja, druga pa je še krajša in vendar te sploh ne bi bilo treba. Naša mesta so umazana, zasvinjana. Navajeni smo pač vseh vrst onesnaženj, da razen reprezentančnih mestnih jeder in turistom namenjenih delov ne čistimo-ne s komunalo ne z državljanskimi, zasavsko zavednimi rokami. Tudi to je ena od posledic večnega kroga, v katerem se vrtimo. In koliko let bo še tako, da bomo v poročilu, recimo občine Trbovlje brali: "Letos je bila dopustna meja onesnaženja prekoračena le enajstkrat, lani pa kar 27-krat.” Vreme pa smo le "zrihtali”. Aleš Gulič D0 !\vI\v£vX\%vX\v:v:- E?[:| /A ^V5i: isi PLAZ STEČAJEV NE PRINAŠA NIČ DOBREGA Govorjenje o prihajajočem gospodarskem polomu Zasavja in z njim povezanimi socialnimi nemiri še pred letom in več ni bilo niti zaželjeno niti ga ni nihče dovolj resno upošteval. Enemu najstarejših delavskih središč se to pač ne more zgoditi, oziroma, povedano bolj nazorno: ko je kolegica bivšega hrasti!iškega župana Srečka Klenovška vprašala, če bo novo podjetje za proizvodnjo steklenih vlaken zaposlilo predvsem presežne rudarje, se ji je ta sladko nasmejal in rekel: "Kdaj ste pa še videli, da bi rudar ostal brez dela?” Zdaj je gospodarski polom dejstvo, socialni nemiri pa se napovedujejo. Ilustrativna je slika treh paradnih konj tukajšnjega gospodarstva, v planih opredeljenih nosilcev razvoja. Iskra- Polprevodniki je v stečajnem postopku, novo podjetje sc je polatinilo v Iskro-Scmicon in razpolovilo število sedemstotih zaposlenih. Encigoinvest-Varnost s 500 zaposlenimi je šla pred kratkim v stečaj, poiskala staro ime in s pol manj zaposlenimi postala TeVc-Varnost. Strojna tovarna in njenih več kot tisoč delavcev je pripravljena za stečajni postopek, nova firma Strojegradnja Trbovlje pa niti dolgoročno ne računa, da bi zaposlila polovico sedaj zaposlenih. K temu je zgolj prišteti še stečaj Rudarskih investicijskih gradenj in nadzemnih gradbincev- krovnega Betona in hrastniških zidaijev-pa težave v nekaterih drugih podjetjih ter opredeljene presežke in slika je povsem jasna. In socialni nemiri? Dejstvo je, da so dirigirani, programirani (ali kakorkoli sc jim že reče) stečaji krivični predvsem do delavcev, ki so leta in leta del svoje plače namenjali širjenju proizvodnje, danes pa si želijo čimprej priti do Zavoda ali vsaj nadomestila. Praksa čakanja na sodišču na začetek stečajnega postopka in zatem dvo-ali tromesečno čakanje na prva izplačila nadomestil pomeni biti tudi pol leta brez slehernega denarja. Nekaj podobnega seje zgodilo delavcem Iskre, Id jim bivša firma dolguje tri osebne dohodke, na nadomestila pa so čakali dva meseca. Delavci so se na protestnem shodu odločili, da bodo podjetje tožili, vendar tudi sami vedo, da jim to ne bo pomagalo veliko. Delavce Strojne odisejada večmesečnega krmarjenja brez denatja šele čaka. Od občinske vlade so že zahtevali, da poskrbi za njihove plače, drugače da bodo do onemoglosti protestirali pred občinsko zgradbo. Vendar so te prve socialne praske zgolj drobiž v primerjavi s stanjem čez leto, ko bodo Zavodi zadnjič obdarili zdaj odpuščene delavce. Zanje namreč tudi takrat verjetno ne bo delovnih mest. Že zdaj pri merilih za zaposlitev ni sledu o kakšni sentimentalnosti ali upoštevanju preteklih zaslug. Ali kot je na protestnem zboru stečajnikov Iskre dejal eden vodilnih delavcev: "Upoštevali smo tudi, kako pogosto in kako dolgo je bil delavec v bolniškem staležu.” Reševanje obstoječih podjetij z razpolavljanjem števila zaposlenih in pomanjkanje razvojnih programov povsem zaokrožata zgodbo o možnostih tega prostora. Tako so sindikalisti izračunali, da ima le vsak deseti šolajoči se mladenič ali mladenka realno možnost, da po končanem šolanju dobi zaposlitev. Kruta resničnost. Roman Rozina INŠPEKTORJI SE ZAVEDAMO BREZ TELEFONA IN ELEKTRIKE? Naslov gotovo ne ustreza pomenu službe, ki opravlja zahtevno dejavnost. Gre za medobčinske inšpekcijske službe, katere vodja in delavci ugotavljajo, da so postavljeni na stranski tir oz. da so nikogaršnji, če sc primerjajo z delavci občinskih upravnih organov ali drugih inšpckcijsih služb po Sloveniji. Zaposleni v medobčinskih inšpekcijskih službah menijo, da je odnos do njih iz posameznih občin izjemno slab. So na primer brez službenega avtomobila in po obširnem terenu se prevažajo z lastnimi konjički in na svoj račun. Pa pravijo, da to še ne bi bilo najhuje, če ne bi bilo toliko dodatnih nevšečnosti. Računov ne morejo poravnavati, zato pričakujejo v kratkem odklop telefonov in električne energije. Uradne liste, ki jih niso mogli kupili, so jim kopirane odstopili zasebniki. Lani so na primer za izplačilo osebnih dohodkov po tovarnah prosili za posojila. O čem novem, kar bi jim omogočilo večjo učinkovitost ter nove razsežnosti, niti sanjajo ne več, kajti vse bolj jih obremenjuje strah pred razpadom. Ko se službi, od katere sc s predpisanimi in dogovorjenimi pravili pričakuje prisotnost, vedno in povsod ne zagotavljajo vsaj minimalni tehnični pogoji, se po njihovem mnenju stvar neha. Posebne vrste paradoks pa je zanje dejstvo, da so njihovo podrobno poročilo z vsemi nakazanimi problemi in zahtevami obravnavali in sprejeli v vseh treh zasavskih izvršnih svetih in skupščinah, pa do danes ni bilo še nič uresničenega. Inšpektorji so kljub vsemu aktivni na vseh področjih, a sc sprašujejo, koliko bodo lahko še hitri in uspešni, pa pri tem neodvisni. Ob tem je prvi maž v tej službi Vladimir Kojnik dejal: "Pocestne in gostilniške debate o razumevanju naših težav naj vzame vrag, če jih odgovorni ne znajo prenesti v uradne sfere. V takšnih razmerah bodo zaposleni pobegnili ob prvi priložnosti!” NEVARNOSTI TERMO- ELEKTRARN? Znano je, da so termoelektrarne veliki onesnaževalci zraka. TE moči enega gigavata vsako sekundo ustvari na stotine kilogramov ogljikovega dioksida, velike količine dušikovih oksidov (enake 200000 avtomobilom) in kilograme žveplovega dioksida. Po raziskavah v razvitih državah ta količina S02 izzove nekaj deset smrtnih primerov in 60000 pljučnih obolenj letno. Pri gorcnju enega kilograma premoga nastane pet do dvanajst kubičnih metrov plinov, 0,5 do 40 gramov prahu, kancerogene snovi in majhne količine izrazito strupenih snovi, kot so kadmij, arzen, svinec, živo srebro in berilij ter seveda radioaktivne snovi. Mnoge elektrarne na premog spuščajo v okolico več radioaktivnih snovi kot nuklearna elektrarna. V premogu je precej urana, torija in drugih radioaktivnih snovi. Vsebnost radioaktivnih snovi v pepelu seveda diha. V desetih tonah pepela iz raškega premoga najdemo na primer skoraj kilogram urana. Razmišlja sc celo o pridobivanju urana iz pepela termoelektrarn. Zidaki iz clcktrofiltrškega pepela pogosto močno radioaktivno sevajo. V hišah, grajenih iz njih, je radioaktivnost lahko trikrat večja, kot je normalna. Mirneje je Živeti poleg nuklearne elektrarne kot :• poleg termoelektrarne na premog. Nuklearna :• elektrarna lahko zataji in postane nevartm. j; Termoelektrarna na premog pa je nevarna in J zahteva Žrtve zaradi onesnaženega zraka tudi, •! kadar normalno deluje. ;j (V. Paar) -j Ljudje, ki živijo v okolici termoelektrarn, so torej izpostavljeni zunanjemu sevanju, inhalaciji in ingestiji zaradi deponiranja radionuklidov v zemlji. Prevladujoči onesnaževalci so izotopi torija in radona, a srednja letna ekvivalentna doza je približno enaka dozi naravnega žarčenja. Če je izgubljena življenja in izgubljeno zdravje mogoče ovrednotiti ali se država zaveda svojega dolga Ivana Laharnar »X X K ö X e s x o X H e x c s dt» X 4 Zasavju? ” “ * P iz © © ©Bilj 2 (Q is* UREDNIŠTVO ZASAVCA, Delavski dom, Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Natalija Vidergar X N 6 X « » Ime in priimek . mesto _____________________ poštna št., ulica ____________________________________________ telefon poklic_ _ _ _ št. os. izk.. datum. lastnoročni podpis. Konec pouka in učenja, vendar ali je to res konec vseh šolskih skrbi? O tem smo se pogovarjali z dijaki IV. in V. stopnje usmerjenega izobraževanja, ki so letos končali šolanje v srednjih šolah. Anketo sta pripravila Matjaž Švagan (tekst) in Tomo Brezovar (foto). Katja Božič (NMU) iz Zagorja: "Po končani srednji šoli sem se vpisala na FSPN. Delala sem že sprejemne izpite in upam, da bom po študiju dobila službo.” Jani Sešlar (SSŠ) iz Zagorja: " Po končani srednji šoli sem se vpisal na Fakulteto za organizacijske vede. Štipendijo imam na Elektroelementu, vendar za naprej ne vem. Prihodnost vidim le v privatnem sektorju. Franjo Skušek (SSŠ) iz Trbovelj: "Zaključil sem SSŠ v Trbovljah in grem naprej na Fakulteto za Strojništvo. Pričakujem, da bom dobil Štipendijo. Študiral bom toliko časa, dokler ne bom našel možnosti za podjetniško dejavnost." Urška Zupančič (3. letnik gostinske Sole) iz Zagorja: "Pripravništvo bom opravila v gostilni Vuiergar-Žibert in upam, da bom po pripravništvu dobila stalno zaposlitev. Če je ne bom, bom službo naprej iskala v gostinstvu. Petra Golež (EU) z Dola pri Hrastniku: "Vpisana sem na Upravno Solo. Če bi imela sedaj možnost, bi se zaposlila. Nimam štipendije in tudi po zaključenem študiju ne vidim možnosti za zaposlitev, kot večina mladih." Drago Gumilar (SŠFIU) iz Zagorja: "Vjuliju nameravam opraviti sprejemne izpite na Visoki Soli za elektrotehniko v Ljubljani. Motnosti za delo ni, zato sem se odločil študirati. Poleg tega pa lahko v lej situaciji samo z znanjem dobiš ustrezno delovno mesto. Razočaran sem nad stanjem, saj so se nam pred štirimi leti obljubljale večje motnosti:1 Borut Bertelme (SŠEU) iz Zagorja: "Zaključil sem 3. letnik SŠEU in želel bi začeti delati. Vendar v Zasavju ne vidim motnosti za zaposlitev. Zato bom skušal denar dobiti s honorarnim delom." Indira Šmič (3. letnik gostinske šole) iz Trbovelj: "Naredila bom pripravništvo, če bom dobila možnost za to. Upam, da bom po opravljenem pripravniškem delu dobila stalno službo. V kolikor se mi želje ne bodo uresničile, bom nadaljevala z nadaljnim študijem." Dl Gostišče tel., fax.: (061) 733 040 prenočišča ŠENTGOTARD 15a TROJANE JU. —II MAČEK Bralcem ZASAVCA predstavljamo naše gostišče z naslednjo ponudbo: -RESTAVRACIJO -POSEBNO SOBO (primerno za svadbe in seminarje) -PRENOČIŠČA -VSAKO SOBOTO OD 20h ŽIVA GLASBA 10. 8.1991 IV. SREČANJE ROJAKOV IZSELJENIŠKI PIKNIK Gostišče je odprto vsak dan od 7h- 22h, PONEDELJEK ZAPRTO. Vibi kolektiv Maček! Ivnik Slavi Trgovina z mešanim blagom Cesta 15. aprila 1, Kisovec tel.:(0601) 71-802 Velika izbira vseh vrst blaga, konkurenčne cene in možnost dostave na dom. Prijazne prodajalke. Pridite in prepričajte se! DELOVNI ČAS: Vsak dan 8h-18h, Nedelje in prazniki od9h-12h. Ponedeljek zaprto! VEDNO KAJ PO UGODNI CENI! Posebna ponudba (gospodinjski plin in vse vrste . tehničnih plinov) ^KERA-TRÄDEdJk^ TRGOVINA Z GRADBENIM * MATERIALOM NA DEBELO IN DROBNO ZAGORJE ob Savi, Cesta 9. avgusta 24 tel. (0601) 62-456 -VELIKA IZBIRA ITALIJANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC. -OGLEDALA PO NAROČILU. VSE VRSTE OPEKE IN STREŠN KRITINA. g .... 1 I. , t t «Ib aT PROZOREN 0R70KLA7, OKRASNI KAMEN POZNAVALEC ROMANSKIH JEZIKOV GVIDON BIR0LLA GORSKA NIMFA V GRŠKI MITOLOGIJI FINSKA KOPEL V VROČEM ZRAKU ALI PARI \U aT ZAPORNIK VRSTA SULICE PODSTREŠNA IZBICA POSTAVA, i STOOKl STA ROGRŠKI VELIKAN SVETI BIK V STAREM EGIPTU .A 1 > ©"1 DESNI PRITOK KOLPE ORGANSKO VEČANJE ki ™ 1§Y KAREL OŠTIR TINA AUMONT f mm MmA > GRŠKA MUZA GLASBE < TONA v HERCE- GOVEC FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) PEVKA HABERL v POLITIK MIKOJAN ZIMSKA PADAVINA SMETI DAN V TEDNU POZITIVNA ELEKTRODA TITAN BELL IN' -JEVA OPERA IME TREH PERGAMSKlrt KRALJEV rimski hišni Bogovi ENA OD PROJEKCIJ VIJUGA, OKLJUK GLAS NOSNIK BLAZIN AST OBROČ OSNOVNA MERA PUŠČAVA na seve- RU ČILA STOJAN PUC POMOTA, KIKS VEČJA SKLADBA ZA ENO. ALI VEC GLASBIL GREGOR STRNIŠA KOSMATA SALA OBDELOVALEC VRTA FILMSKA IGRALKA MASSARI OSEBA IZ .SLAVOLOKA ZMAGE" aT ŽENSKO IME KOLEDNIK REKA V ALBANIJI FILMSKA IGRALKA MC GRAW FRANCOSKI zgodovinar (HENRI) NENADNA SMRT NIKELJ HRVAŠKO ZENSKO IME GOROVJE V SREDNJI GRČIJI UPORABA ELEKTRONIKE V LETALIH PREGOVOR MADŽARSKI VOJVO- DINSKI PESNIK (KAROLV) SLEZENA SLIKAR Tu Bi C STOTI DEL DINARJA PEVKA RUPEL NASILNA TATVINA EMIL 7AT0PEK ODISEJEVA DOMOVINA VRSTA APNENCA, OOLIT S1VOST VERDIJEVA OPERA ČETRTA Dl -MEN7IJA AKVARIJSKA RASTLINA VRSTA ANTILOPE KRAJ V ŠVICI DREVORED ME STO NA KORZIKI JURE ROBEŽNIK MESTO V NOTRANJI DALMACIJI GRADBENI MATERIAL ZADNJIK GRŠKI JUNAK PRED TROJO MAŠČOBA MORSKI RAK BREZ ŠKARIJ PREKOP POKRAJINA V VIETNAMU TAU SOVA OSVEŽILNA PIJAČA RIMSKI NARAVOSLOVEC (UT LUKRECU) IIS SLAVKO OSTERC NASLONJALO, OPORA ANDREJ KURENT POLITIČNA PRIKLJU- ČITEV MESTO NA SARDINIJI SILA, POTREBA VRSTA KONJSKEGA TEKA NEKDANJI OSMOŠOLEC DESNI PRITOK DONAVE NEMŠKI FILOZOF (GEORG) NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 10. 7.1991 na naslov: Uredništvo Zasavca, Delavski dom, C. 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ob Savi. Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade: 1. ZLAT PRSTAN zlatarja Vladimir Novaka 2. IZDELKI MT Trbovlje v vrednosti 500,00 din (Diskont MIT Trbovlje) 3. LETNA KARTA za odprti bazen v Medijskih toplicah 4. LETNA KARTA za klub Mesečina 5. CELOLETNA NAROČNINA na časopis Zasavc ZLATARNA Vladimir Novak Cesta 9. avgusta 1 ZAGORJE OB SAVI Tale mesec je že šesti v letošnjem letu. Za nekatere bo zafrknjen, ker ocene ne bodo takšne, kot so sijih želeli. Fuj, ocenjevanje! Mogoče pa bo zopem zato, ker vas v tem mesecu čaka obisk pri zobozdravniku. Fuj, straaaah! Za ene pa bo najbrž prav super, saj boste imeli rojstni dan. Vse najboljše! Najbolj super pa je seveda to, da sojx>čitnice končno tu! HURA, POOOCITNICEEEE! Popolnoma sc strinjam z mislijo neke deklice, ki je takole zapisala: "Kje dobi sonce toliko energije, da kar naprej sije?” se večkrat sprašujem in še takole modrujem: "Tudi otroci smo polni energije, vendar iz vsakega drugače sije.” Vam je všeč? Prepričana sem, da ste polni razigranosti in da čudoviti žarki mladosti sijejo iz vaših src. V vaših glavicah je polno domišljije in vabim vas na potepanje v svet domišljije in ustvarjalnosti. Vse, kar se vam je nekoč zapisalo lepega, vse, kar imate v mislih za jutri, nam pošljite. Ce pa še niste začutili v sebi nobene pesmice, lepe misli, ideje, če še niste nikoli napisali ničesar zanimivega, se postavite na glavo in ugotovili boste, da so pogledi od tam zelo razburljivi, nenavadni, zanimivi... Pišite nam, kako se imate, kaj počnete, doživljate, kaj se vam je prijetnega, smešnega, napetega zgodilo. Zelo radovedni smo in nestrpno pričakujemo vaše pošte! Pahititc in poiščite v sebi pesnika, pisatelja, novinarja in nas prepričajte, da ste füll dobri v svojem pisanju. Za pokušino vam ponujamo nekaj naslovov, vzetih iz zanimive knjige življenja, katerih mladi ustvarjalci so našli delček sebe. ČVEK, ČVEK, ČVEKARUA je vaš aktualen naslov. LJUBI-NE LJUBI so globoka razmišljanja vaših zaljubljenih src. Da ste duhoviti, nabriti in vedno pripravljeni na kakšno norčijo, pa ni treba posebej napisati. Ponudite nekaj od tega ali pa povsem nekaj drugega bralcem ZASAVCA in jih prepričajte o tem in onem, predvsem pa jim zaupajte, kako super je stati obrnjen na glavo. Tako namreč, zbadljivke in polena, ki jih nekateri vztrajno mečejo pod kolena, nikoli ne dosežejo svojega cilja. Hitro se torej obrnite na glavo in napišite, kako zanimivo in lepo je lahko življenje. Noro, zaljubljeno, vihravo... in vendar-eno samo! Milena Prav gotovo vas jc veliko, ki radi plcšctc. Tako imamo tudi v naših treh občinah veliko mladih plesalcev, ki na ta ali drugačen način prikazujejo svoje plesno znanje v Zasavju in izven svoje doline. V mesecu maju so se plesalci KUD Renome iz Trbovelj in OU Snoopy iz Zagorja udeležili plesnega turnirja v Ljubljani, ki ga je organizirala PS Urška in dosegli zelo lepe rezultate. V Zagorju pa so se mladi zagnani plesalci iz domačih in drugih občin srečali 25. maja na tradicionalnem 5. zasavskem plesnem prvenstvu, ki gaje organizirala otročka ustvarjalnica Snoopy, v Delavskem domu v Zagorju. Tekmovanja so se udeležili plesalci iz PŠ Plesni val iz Cdja,_KUD Renome iz Trbovelj, plesna *upina ŽU-ŽU iz Litije, plesalke Glasbene šole Trbovlje, skupina F iz Litije, najmlajši iz zagonskega vrtca Center, plesalka PŠ Miška iz Radeč, plesalci z Dobovca in iz Šmartnega pri Litiji ter plesalci otročke ustvarjalnicc Snoopy. Plesalci so se predstavili v najrazličnejših zvrsteh plesa in dokazali, da imamo v mladih vrstah uspešne in perspektivne plesalce. Prireditev jc potekala od 15. do 23. ure zvečer in zahtevala veliko truda ter energije. Seveda pa si te velike in zahtevne prireditve ne moremo zamisliti brez naših sponzorjev: Svca iz Zagorja, Radia Trbovlje, Rent a car Bojan Juvan iz Zagorja, pizzerije TINGL-TANGL Kisovec, gostišča Kum iz Zagorja, Ullre iz Kisovca, trgovine Lidije Kržišnik Zagorje in LDS iz Zagorja. Zahvaljujemo se jim za posluh, ki so ga imeli (redki med mnogimi nap nošenimi) za naše otroke in so skupaj z nami nastopajočim omogočili lepo počutje v zagorski občini, obiskovalcem pa prijetno in zanimivo prireditev. f W W W W W LJUBI - NE LJUBI Rada bi ujela veter v lase in ga zaprla v svoje srce. In potem bi moje srce bilo potepuh, vihravo in polno svobode. O, ko bi le lahko ujela veter v lase in ga skrila še v tvoje srce, da bi potem skupaj iskala LJUBEZEN. "ZALJUBLJENA” Ti si mi rožice sejal, ti si mi poljube dajal, nazadnje si zapel mi melodijo, ki se konča z A D IJ O ! Andreja iz Hrastnika Z MLADI PLEŠEJO V začetku junija seje pomerilo na plesnem tekmovanju v športni dvorani Hrastnik 40 parov posavske regije-od Litije do Brežic. Tekmovali so v standardnih in latinsko ameriških plesih. Zmagali so domači ni-v skupini do 12 let Maja Dolanc in Andrej Draksler iz Hrastnika, nad 12 let pa Mateja Laznik in Tomaž Beravs z Dola. Vodi jih Albin Šeško iz Hrastnika. Mateja in Tomaž sta osvojila potem na republiškem tekmovanju odlično 2. mesto. Čestitamo. EM. UKRADENO Z ZIDOV i.m jf ^ Levt.llVV Na sliki vidite psa, ki si nekaj misli. Le kaj tako premišljuje? Čakamo vaše izvirne odgovore, čimbolj smešni bodo, tem bolje bo. Najboljše odgovore čakajo lepe nagrade! .0* POŠTENEGA najditelja veselja do učenja, ki sem ga izgubil na poti v šolo, prosim, naj ga proti nagradi vme na naslov: Polde Polžek, Cesta izgubljenih upov 1, Mižale. IŠČEM profesionalnega izdelovalca domačih nalog, kajti očka je odpovedal na vsej črti, še posebej pri matematiki. Lukcc Lenarič, Lena ulica 13, Lenobna vas. POZOR! Male oglase in ostalo pošto sprejemamo na naš znan naslov in vas obveščamo, da bomo najbolj izvirne tudi nagradili! Znan naslov: Uredništvo Zasavca, Delavski dom Zagorje; 61410 ZAGORJE. Res da so počitnice tukaj, toda treba je Ze jij: S misliti na naslednje šolsko leto. Če se S * pripravljate na nakup šolskih potrebščin, % pridite v trgovino Snoopy na Sallautnines :* 5, kjer vas čakajo prijatelji iz sveta Hitita j:j: Disneya in junaki iz risank. : ° OU Snoopy ,e!............................................!v in Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom NAŠ MARKET Peter Kolander 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24-350 ODPRTO: NON-STOPOd 7.00- 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00-12.00 CVEK d .o.o. Pod hribom 1 61431 Dol pri Hrastniku td.: (€601) 42-533 Odprto od 7.00-19.00 TRGOVINA -šolske potrebščine -športna oprema -športni copati -tekstilni izdelki -bižuterija -naročila za štampiljke JOHNSTON INTERNATIONAL 0.20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. p.p. 33 telefon: (0601) 61-425; fax: (0601) 61-611 BORLAND: QUATTRO PRO 3.0 = 5.980, PARADOX 3.5 = 9.890 OBJECT VISION 1.0 = 6.980, TURBO PASCAL 6.0 = 1690 RAČUNALNIKI: 42Mb, 19ms S2Mb, 17ms 80Mb, 19ms PC286-12MHz 33.980 35.880 41420 PC286-16MHZ 34.980 35.880 41420 PC 386SX-16MHz 44.980 45.980 51530 PC 386-lSMHz 59.890 59.950 66.500 TISKALNIKI: DISKETE: i QUANTUM trdimi diski EPSON, FUJITSU HEWLETT PACKARD Laser Jet HIP BASF EXTRA 5,25" HD 58 din BASF EXTRA 5,15" DD 39 din BASF EXTRA 3,5" HD 129 din BASF EXTRA 3,5" DD 64 din EUROTRADE TEHNIČNA TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO Prešernova 37, Zagorje tel.: 61-575 VAM NUDI: računalnike in rač. opremo, videoplayerje, videorekorderje, TV sprejemnike, glasbene stolpe, Hi-Fi komponente PIONEER, tehnics, denon, avtoradije, satelitske antene, vse vrste telefonov, video in audio kasete, kuhinjsko posodo, male gospodinjske aparate ^ PRODAJAMO NA OBROKE! ' v# VABLJENI! flA T 17T?IIA t TrA I j Tj MA m J f-\ STANOVANJSKA ZADRUGA ". .................. m . : In & rx L h. PIRNAR 4 SAVSEKl RAZVOJ NOVIH STROJEV IN NAPRAV RAČUNSKO TEORETIČNE ANALIZE STROJEV. NAPRAV Vfc, IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ STATIČNI IN DINAMIČNI PRERAČUNI Z METODO KONČNIH ELEMENTOV PIRNAR 4 SAVŠEK INŽENIRSKI BIRO 61410 ZAGORJE c. 9 AVGUSTA 48 Tel : 0601/ 61-852 fax : 0601/61-085 Pred slabim letom je dolsko župnijo prevzel župnik Marijan Veternik. V župnišču so z njim poklepetale članice literarno-novinarskega krožka dolske osnovne šole. Zakaj ste se odločili za poklic župnika? Ko sem končal gimnazijo, nisem vedel, za kateri poklic bi se odločil. Zanimali sta me medicina in umetnost, vendar sem kmalu spoznal, da človek nobenega od teh poklicev ne potrebuje več. Zdravnik lahko človeku pomaga le do neke mere, potem se njegova pomoč konča. Spoznal sem, da vpoklicu, ki ga opravljam, lahko ljudem še največ pomagam. Pred kratkim je bila sveta birma. Kako ste zadovoljni z znanjem učencev? Birma ni noben bum, ampak nekakšen začetek življenja, za katerega naj bi se učenci v času pubertete odločili. Bistvo birme ni znanje, čeprav sem ga nekaj zahteval. Njen namen je, uporabiti jo v življenju. Zdaj se veliko govori o verouku v šoli. Kaj vi mislite o vsem tem? V bistvu sem proti verouku v šoli, sem pa za to, da se Sola vnese v cerkev. Mislim tudi, da je župnijski verouk na višji ravni kot šolski in zdi se mi odinjajoča misel, da bi verouk postal eden izmed šolskih predmetov. Čeprav ga v nekaterih vzhodnoevropskih deželah in na Zahodu imajo že tudi v šoli. Jaz v tem ne vidim nobene rešitve. Cerkev naj obdrži tisto vrednost, ki jo ima, ker bo ostala do konca sveta, pa naj bo v prihodnosti še tako hudo. Tudi Kristus je rekel: ” Vedno z vami." Se vam zdi, da verouk obiskuje dovolj učencev? To je odvisno od človeka, saj vsakdo drugače misli. Še se čutijo posledice starega sistema. Verouk obiskuje približno tretjina učencev, kar je sorazmerno malo. Potrebno bo še veliko časa, da se jih bo zanj odločilo več. Kaj vas pri delu najbolj veseli? Najbolj mi je v veselje delo z mladimi. Odgovoren sem za mladino v vsej mariborski škofiji. V kratkem času sem veliko predaval. Koliko časa trgja študij duhovnika? Vključno z osnovno šolo 18 let. Najprej štiri leta gimnazije, potem še šest let študija. Čeprav je to najdaljši študij, mislim, da je prav tako. Opraviti imamo s človekom, tako da ga moramo spoznati z vseh plati. Zdaj je slišati, da bodo študij še podaljšali. Ste se kdaj naveličali svojega poklica? Do sedaj ne. Pravzaprav se ga tudi ne morem odreči, saj sem duhovnik vseh 24 ur na dan. Težko pa je, ker ljudje zaradi mojega poklica name gledajo drugače. Se ukvarjate s kakšnim hobijem? Moj najljubši hobi je rokohitrstvo. Mnogi ljudje pravijo, da je to čarovništvo. Sam se imam za rokohitrca in ne za čarovnika. Maja sem imel tri nastope na Štajerskem. Že dalj časa se ukvarjam s tem, nekaj časa pa sem se ukvarjal tudi s hipnozo. Naredil sem izj>it, tako da sem zdaj "registriran čarodej"'. Odločil sem se tudi, da bom v bližnji prihodnosti na tem področju še magistriral. Gotovo je v domačem kraju lepše kot tu, vendar se počasi vžjvljam. Zasavce spoznavam tako z dobre kot s slabe strani. Ljudi moramo sprejeti takšne, kakršni so. Spoznal sem tole: če se ti odpreš njim, se tudi oni odtajajo in se ti zaupajo. Moram priznati, da sem sem prišel z velikim odporom, toda zaenkrat se ne morem pritoževati. Darja Meterc, Joži Gričar, Kristina Kolnik, članice litcramo-novinarskega krožka OŠ Dol Novi časi- novi običaji ; 1 j"** Wm L Vj :0t SPOŠTOVANI ZASAVCI! zasavski oglasnik je izšel. Naprodaj bo po vsej zasavski regiji, na vseh mestih, ki jih bo označevala opazna nalepka "Zasavskega oglasnika". Tisti pa, ki bi ga želeli prejemati na dom, nam sporočite točen naslov, kamor vam ga bomo pošiljali po pošti.Namen izdajanja Zasavskega oglasnika je zgolj v tem, da izpolnimo medijsko praznino na področju oglaševanja in objavljanja reklamnih sporočil v tem koncu Slovenija Želimo in pričakujemo, da bomo z vašim sodelovanjem to zamisel tudi uresničili. Male oglase bomo objavljali brezplačna Vabimo va, da postanete naš redni bralec in oglaševalec in če smo vas prepričali o našem dobrem namenu, zaupajte to tudi drugim. Zahvaljujemo se za vašo pozornost in vas lepo pozdravljam a Uredništvo Zasavskega oglasnika Valvasorjev trg 9,61270 Litija Rojstvo je že taka stvar, da so stvari do samega poroda bolj intimne in polne pričakovanj, dogodek je nato dober razlog za veselje in vescyačeiye, s pivskim in vsakršnim mačkom pa nsatopyo dnevi dela in skrbi. Ob prvi številki zasavskega časopisa, ki je, mimogrede, revija, smo dogodek resda proslavili, vseh bralcev pa tja nikakor nismo mogli povabiti. Zato vam bomo s par besedami in slikami povedali, kako je bilo. Ker mi ničesar ne skrivamo. Kraj: Klub Mesečina na Slačniku, na mejnem področju med liberalno-demosovskim Zagoijcm in prenoviteljsko-socialističnimi Trbovljami. Čas: Dvaindvajseti maj (Veliki traven, če vam je ljubše), pozno popoldne, zvečer in ponoči. Ime: Zasavc. Odločitev je bila soglasna, lektorji so nam povedali, da apostrofe (Zasav’c, torej) ne potrebujemo. Najhujši konkurent imenu Zasavc je bila prepoznavna Mat k. Glasba: Glasna. Velja za plošče m gosta Božidarja Wolla. Del ženskega občinstva je ob njegovem preštevanju solz bil rosen. Ples: Seveda v prvi vrsti znamenite Rusinje, ki to sploh niso. Kvečjemu Sovjetke. Opazna konkurenca oziroma mogoči partnerji bi bili lahko visoki Omahne, slikajoči Knez in pišoči Štcrbucl. Lepota: Navduševale so predvsem Švaganove mladenke Irena, Katja, Tina in Urša, ki so skrbele za lep sprejem gostov. Druge lepote so bile večinoma v spremstvu. Torta: Kot z mačeto jo je razrezal -kdo drug kot Milan Vidic? Milan si jo je tudi dodobra privoščil-z zobmi in z rokavom. Pijača: Čiste žgane in mešanice ob vhodu in pred direktorjem Živkom na šanku. Pivo, vino in sokovi. Obilo. Hrana: Zanemarljivo. Oblast: Štejemo župane m premierje. Zagorje stoodstotno, Trbovlje petdesetodstotno in Hrastnik ničodstoten. Razpoloženje jim je pokvarila Lestvica znanih neznancev (glej 1. številko). Stranke: Videli smo tukajšnje visoke politike SDP, SDSS, LDS, SDZ, Zelenih in (se opravičujemo, če nismo našteli) še koga. Duhovnost: Gospod Čampa, dekan zagorski in župnik kisovški. Pričakujemo pisma bralcev. Micija: Zelo prisotna. Brez uniform šefa klasične in finančne policije našega prostora. Direktorji: SDK, Zavarovalnica, ORLA, SIZ, Muzej, Sindikat,.... Uredniški odbor: Razen naših dam povsem prisoten. Govor :R Barovič povezujoče, M. Planinc predstavljujoče, M. Švagan navdušujoče. Govor sestavljen nekaj minut pred startom. V poznih urah opaženi nagovarjajoči in zatikajoči govori. Majica: XL velikost nekaj po deseti za turističnega L. Drobneta. Svetloba: Pomanjkljiva, če odštejemo Kodrunov fleš. Porabil je šest zavojčkov baterij. Orožje: Izvzemši nož za rezanje torte skrito. Vozniška dovoljenja: Še vedno pri lastnikih. Evidenca: Roman Rozina. Foto: Rolando Kodrun Bi Prvič so poslušalci Radia Trbovje in bralci Zasavca iskali svoj tolar 25. maja. Pripravljale! igrice smo se odločili, da tolar podelimo na taki zasavski točki, la nikogar ne bo bodla v nos; ampak to je v Zasavju še vedno problem. Zahteve, ki smo si jih postavili, so bile: da bo kraj kar najmanj povezan s katerokoli od občin, da bi bil blizu tromeje, če bi jo imeli, in da bo dovolj znan vsepovsod po Sloveniji. Tako smo se odločili za Kum. Vendar bi bilo poiskati Kum le prelahko, tako je bila pot, ki jo je bilo treba najti, Bukova gora. Resda je bliže Trboveljčanom. Ampak zgodilo seje, daje prva lokacijo odkrila Zagorjanka, gospa Rozalija Goste. Ob pomoči poslušalcev Radia Trbovlje je kasneje na Kumu kaj kmalu ugotovila, daje treba povleči za zvon sreče in Slovenski tolar, darilo Zasavske banke d.d., je bilo njeno. A.G. Mnogi bralci in bralke ZASAVCA, ki ste obenem tudi poslušalci RADIA TRBOVLJE, ste bili z igro ZASAVČEV TOLAR zelo zadovoljni. Mi tudi, saj ste nas velikokrat poklicali, pa tudi zadnji naši udeleženki ste radi pomagali. Navodila za novo igro so ravno tako preprosta. Sodelujejo vsi, ki bodo 29. 6. 1991 poslušali sobotno oddajo RADIA TRBOVLJE. Spet boste morali kaj vedeli o Zasavju, Zasavju nekdaj in danes. Z Bogdanom Barovičem boste popotovali s časovnim strojem in se ustavili na koncu na Izlakah, v Medijskih toplicah. Ampak vmes bo treba kaj vedeti o svojem kraju, o drugih krajih in ljudeh. Ne samo o Valvazorju. Z ZNANJEM DO DARILA LJUBLJANSKE BANKE, ZASAVSKE BANKE IN ZASAVCA, MESEČNIKA, KI SI GA PRIHRANITE. Pa še to: vsi, ki boste sodelovali v nagradni igri, morate imeti pred sabo zadnjo številko Zasavca. Brez nje bo sodelovanje nemogoče. Več pa v soboto, 29. junija na Radiu Trbovlje. .<&&*** ljubljanska banka T?------ Banka Zasavje d.d., Trbovlje_____________ TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z VSEMI VRSTAMI: “TALNIH OBLOG (parketi, itisoni, tapisoni, plastificirane pinte iz uvoza, stenske pinte, ladijski podi, vinflex podi, topli podi in še...) -BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE-PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V NOVI TRGOVINI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827 TRGOVINA JE ODPRTA NON-STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL. (0601)73-705. i optik kontakt ■w teL (0601)62-505 OPTIK-KONTAKT Jazbec Dragica C.9.Avg.8b (pri zdravstvenem domu) -pregledi za očala in kontaktne leče -dioptrijska zaščitna očala -kontaktne leče (poltrde, mehke, barvne) -popravila optičnih inštrumentov -pribor za očala in kontaktne leče -foto material in razvijanje filmov Odprto vsak dan od 9.oo- 12.oo in 15.3o - 19.oo Sobota od 9.oo - 12.oo magros d.o.o. PRODAJA PIJAČ NA DEBELO IN DROBNO NUDIMO VSE VRSTE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PUAČ DELOVNI ČAS MAGROS d.o.o. 8.00 - 12.oo in od 14.oo - !8oo SELO 3 tet: 61410 Zagorje ob Savi (0601) 61-256 (pri Ribniku) ELEKTROPROM dm "MIKRO pri delavnici Janeza Vidmarja avtotehna n Prodaja: -bela tehnika in akustika (tudi iz uvoza) -elektroinstalacijski material -cisterne, goril ci... z naročilnico brez prometnega davka! Vse našteto dobite tudi na kredit!! Igor Hrovatič je s 33 leti nedvomno eden najmlajših, pa tudi najperspektivnejših zasavskih podjetnikov. Lastnik podjetja EMENS je svojo poklicno pot začel po diplomi na Visoki tehniški šoli v Mariboru. Čeprav štipendist Iskre iz Kranja, ni bil pripravljen zapustiti Zasavja, zato je ddo najprej iskal v TKI, Steklarni, RRPS. Negativni odgovori na prošnje so ga takorckoč prisilili, daje odprl servis za razne elektronske aparate. Začeti na svoje ni lahko... No, popolen začetnik nisem bil. Že kot Student sem imel popoldansko obrt. Bil sem tudi v lažjem položaju kot tisti, ki so Se včeraj delali v družbenem podjetju, danes pa so prisiljeni odpreti svojo delavnico. Zdaj sem pravzaprav hvaležen vsem tem podjetjem, da me niso zaposlila. Tako sem bil bolj prost v svojih razmišljanjih, kaj početi z znanjem in kako razvijati dejavnost. Že kmalu sem začel razvijati napetostne pretvornike za računalniške naprave, ki smo jih pričeli kasneje proizvajati. Takrat se je porodila tudi ideja o proizvodnji sestavnih delov za računalnike. Uspeh ni prišel čez noč. Je šlo vse po načrtu? odprle so se možnosti za hitrejši razmah. Kako sc po dveh letih nova zakonodaja odraža v podjetju EMENS? Desetina redno zaposlenih, okrog 50 kooperantov, od tri dopet tisoč raznih sestavnih delov za računalnike mesečno, lanski celotni prihodek 3,5 milijona DEM, kar je približno desetkrat toliko kot leta 1989. To nam omogoča, da smo se odločiti za proizvodnjo ohišij za računalnike. Predvidoma jeseni bomo začeli izdelovati po 3000 ohišij na mesec. Ali prodajate L L izdelke neznanega proizvajalca ali nosijo vašo blagovno znamko? Odločili smo se za bolj tvegano pot, se pravi za lastno blagovno znamko. Znak EMENS je sprva res odvračal nekaj kupcev iz Zagreba, Beograda, čeS jugoslovanski izdelki se prodajajo slabSe kot uvoženi. Zdaj smo vseeno dosegli taksen ugled, da hitreje in dražje prodajamo EMENSOV napajalnik, EMENSOVO kartico, kot uvoženo. Kgj je osnovno vodilo vašega dela? Kakovost. Kakovost, ki je lahko tudi draga in, ki v končni fazi prinese večji dobiček kot množična proizvodnja. Je to sad spoznanj s potovanj v tujino? Deloma. Poslovno sodelujemo z okrog sto p odjetij v Evropi, ZDA, na Daljnem vzhodu. Poznamo njihove Posel je dobro stekel Sele po dobrih Šestih letih, ko se je spremenila zakonodaja (konec leta 1989). Med prvimi v Sloveniji smo registrirati podjetje EMENS in dobre in slabe strani. Enostavna presaditev njihovih modelov se pri nas ne bi obnesla. Proizvodnja, kakršno poznajo v Tajvanu, Hongkongu, bi nas uničila. Mi smo Evropejci, zato se moramo v poslovnem svetu obnaSati evropejsko, vključno z evropskim delovnim časom. Kakšen je daljnovzhodni način proizvodnje? To je način ostre in brezobzirne delovne konkurence, množične proizvodnje, ki se ne ozira na človeka. V praksi to pomeni, da okrog petih popoldne zahtevam ponudbo za določen izdelek npr. s Tajvana, kjer je takrat noč. Ne glede na to, tam nekdo zahtevek sprejme, zbudi sodelavca, la ponudbo sestavi in mi jo do začetka mojega delovnega dne že posije. Če tega ne bo storil, bo to storil njegov konkurent. Taksen način izčrpava ljudi. Zaradi končnega učinka se nazadnje vpraSaS, ali to ima kakšen smisel. Ali ne gre za proizvodnjo zaradi proizvodnje? Taksna proizvodnja je po kakovostni plati nezanesljiva in ker je tako, so izdelki poceni. Tudi tovrstno proizvodnjo se da organizirati drugače. Mislim, da smo v nekaterih stvareh boljši kot na Dalnjem vzhodu, da imamo višjo raven tehničnega znanja, da imamo sposobne specialiste, industrijsko tradicijo in Se nekatere druge prednosti. Skratka, da lahko zasedemo mesto, ki ga ima v Evropi Dolnji vzhod. Dokaz za to je naSe podjetje, ki je eno redkih v Evropi, usmerjenih v proizvodnjo sesutvnih delov za računalnike. S tem nadomeščamo uvoz iz Dolnjega vzhoda. ko sc iz dneva v dan povečujejo možnosti za oborožene spopade? Takoj po dogodkih v Pekrah pri Mariboru so si pri nas v Prapretnem tuji partnerji takorekoč podajati kljuko. V tistem tednu je EMENS tudi sklenil svoj prvi izvozni posel. Nasploh opažam, da se je v zadnjih mesecih povečalo zanimanje nemških partnerjev za slovenska podjetja, tudi za nas. Ne glede na vse politične zaplete in napetosti prevladuje pri gospodarstvenikih poslovni interes. Kdor ni pripravljen tvegati, ne bo nikoli uspel. To velja tudi za Slovenijo in njeno osamosvojitev. Stanc Štcrbucl Kako ngj bi sc po vašem Slovenija gospodarsko razvijala? Slovenija naj bi postala evropski Singapur, torej trgovsko in poslovno vozlišče. Jugoslavija ni znal izkoristiti svojega geografskega položaja. Slovenija pa bo svojo geografsko lego morala izkoristiti. Morala bo izkoristiti luko Koper, bližnje trge ZRN, Avstrije, Madžarske... Ali mislile, da sc bodo tujci odločali za posle z nami zdaj, mMMM 'J=d. o. o.=i PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE iti!» PAPIRNATI PETSTO TURISTOV V ZASAV. ZASEBNIKI Medtem, ko so v Zasavju že februaija našteli kar 147 majhnih zasebnih podjetij, novo število le-teh žal še ni znano, jih je pa verjetno precej več. Nove podatke bodo na SDK zbrali šele v juliju, ko bodo podjetja znova predložila svoje obračune. Sicer pa so največ zasebnih podjetij doslej našteli prav v Trbovljah - 64, v Zagorju 54 in v Hrastniku 29. Za njihovo registracijo je bilo potrebnih le 2000 dinarjev in kot ugotavljajo na SDK, je med omenjenimi podjetji precej takšnih, ki niti poslovati še niso začela in torej obstajajo le na papirju. To pa pomeni, da tudi delovne sile ne zaposlujejo- v nasprotju s tistimi, ki že poslujejo, pa prav tako dajejo dela le malo ljudem- slabim dvem promilam oziroma 26 delavcem v celotnem gospodarstvu zasavske regije. Večina teh zasebnih podjetij je registrirana za finančne, tehnične in druge poslovne storitve, nekaj za trgovino, najmanj pa je tistih, ki bi sc ukvarjala s proizvodno dejavnostjo. Tako teh 147 podjetij, od katerih le vsako pelo zaposluje po enega delavca, doslej tudi ni pomembneje vplivalo na poslovne rezultate regije-k skupnim prihodkom so zasebniki prispevali nekaj več kot odstotek vseh sredstev. A.H. Velikokrat tarnamo, kako v Zasavju, izvzemši na Izlakah, ni pravega turizma. Prvega junija pa smo imeli turistov v vseh treh občinah na pretek. Časopis Vestnik iz Murske Sobote vsako leto organizira vlak za svoje bralce po Sloveniji in ker so sc skoraj vsakokrat peljali skozi Zasavje, so sc letos odločili pogledati, kaj je tu zanimivega. Nekaj čez petsto gostov je obiskalo Kum, Sveto goro, gostišče Maček, Čebine, Partizanski vrh, Podmcjo, hrastniško Steklarno in Marno, srečanje pa so končali v športni dvorani v Hrastniku. Očitno je, da se da tudi Zasavje ponuditi svetu; samo za to je treba kaj storiti. Ker nam industrija propada in ker naj bi se komu smilili, sem nihče ne bo rinil sam od sebe. AJG. Belo-zelena mestna tržnica. Na približno 400 kvadratnih metrih je v Trbovljah zrastla nova mestna tržnica v belo~zeleni kombinaciji. Izvajalec je bil domače gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje, nadstrešni del pa je financirala občina. V 15 lokalih se bodo poleg lokalov osnovne preskrbe nahajale še trgovina z igračami, gostinski lokal, slaščičarna, drogerija in trgovina barv in lakov. Cena kvadratnega metra znaša 28.500 dinarjev. A.H. POTROŠNIŠKO OGLEDALO PRODAJALNA Kava Barcafe 100g Olje Zvezda Hit Sladkor kristal 1 kg Moka tip 500 Žito lkg Vino Laški rizling Slovin Radenska 1 liter Pivo Laško 1/21 Prašek Persil 3kg Diskont Izlake 23,80 31,70 14,30 8,60 37,40 10,10 12,90 184,20 KZ Zagorje 27,00 35,20 13,00 13,30 36,90 11,00 12,80 194,60 Emona Kisovec 25,50 34,60 19,20 13,10 39,10 13,00 14,40 194,10 Pod gorico 25,20 34,50 16,50 - 38,90 11,20 14,40 151,20 Ivnik Slavi 26,50 32,70 13,00 - 38,50 11,00 13,50 199,80 Diskont Trbovlje 24,40 32,50 18,30 38,00 11,70 12,34 184,20 Merx Trb. 27,00 36,30 19,80 - 38,50 11,00 13,70 194,00 Emona Trb. 25,50 35,40 19,20 10,80 38,90 13,00 14,40 194,10 Terezija market 26,50 34,80 13,10 37,70 12,60 13,00 235,00 Izbira PJ 26,00 - 19,60 11,20 35,80 12,60 13,30 197,40 Diskont Hrastnik 24,00 31,60 15,60 11,30 36,40 9,80 11,30 228,90 Emona Trg Marjetica 25,50 29,90 19,20 13,10 36,00 11,20 14,30 194,10 25,00 34,00 17,00 42,00 10,80 12,00 194,00 Mercator 25,60 34,20 16,50 - 38,80 10,80 12,00 213,90 ■B Pri vsakem davku so naj slajše olajšave in dobro jih je natančneje poznati, s^j bi nam sicer utegnile uiti. Zakon o dohodnini, po katerem državljani plačujemo davke, ki jih pač plačujemo, pozna dve vrsti olajšav za običajne državljane (posebne olajšave pa še za zasebnike in kmete). Gre za olajšavo na podlagi dokazil o določenih stroških in za olajšavo glede vzdrževanja družinskih članov. Desetodstotne osnove za : dohodnino, zmanjšane za : plačane prispevke za socialno : varnost, večini državljanov • predstavljajo dokaj majhen : : znesek. Zato z zbiranjem : računov ne gre pretiravati. Pri • nekom, ki ima BOD 30.000 din : (neto pribl. 17.000 din) in ki ! : poleg plače nima drugih : dohodkov, bo ob predpostavki, j če bo plača vse leto enaka, za : celotno olajšavo potrebnih : približno za 27.500 din : računov. Poglejmo danes po-drobneje olajšavo na v podlagi dokazil o X določenih stroških, ki nam jo določa 7. člen * Zakona o dohodnini S (Ur. 1. RS 48/90, 31. 12. § 1990). Ne gre pozabiti, da nam dokumentirani *•"•*•*•*•*•"•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• j: stroški iz prvih 12 točk :j tega člena, ne glede na j: to, kako veliki so, na-:■ nesejo le 10 odstotkov j: znižanja osnove, zmanjšane za plačane ................................. prispevke za socialno varnost, olajšave iz točk 13, 14 in 15 (in olajšave za vzdrževane družinske člane, ki si jih bomo ogledali drugič) pa gredo še čez to mejo. Besedilo sedmega člena je dokaj jasno, a ne povsem. Natančnega tolmačenja žal še vedno ni. Prva točka govori o olajšavi zaradi nakupa obveznic in delnic pri izdajatelju vrednostnega papirja, vendar se po tolmačenju Republiške uprave za družbene prihodke upoštevajo tudi nakupi na borzi. V bodoče naj bi vsak papir lahko prinesel olajšavo samo enkrat po žigosanju davkarije, in nikoli več. Druga točka govori o naložbah zasebnikov (obrtnikov, odvetnikov in samostojnih kulturnih delavcev). Tretja točka govori o neizplačanih dividendah, ki jih del- ničarji namenijo za povečanje kapitala delniške družbe. Četrta točka je jasna glede nakupa stanovanj (štejejo se tudi položnice za odplačilo anuitet za stanovanjske kredite), vzdrževanje pa obsega 369 različnih vrst dokumentiranih stroškov (Pravilnik o minimalnih tehničnih... Ur.list SRS 39/83) od ometanja dimnikov do brušenja parketa, popravila pip, pleskanja ogrqj itd. Šesta je pomembna za imetnike objektov, ki so pod spomeniškim varstvom, sedma je jasna sama po sebi (olajšave zaradi nakupa zdravil in zdravstvenih uslug). Pri osmi točki je pomembno poudariti, da olajšava velja le za izobraževanje ob delu v zavodih. Deveta točka je dokaj široka, pomembno pa je, da k opremi za znanstvcno-raziskovalno in razvojno dejavnost, spada tudi vsa računalniška oprema. V deseti točki gre za knjige in športne pripomočke od teniških copat, smuči, do dirkalnih koles (ne pa običajnih moških in ženskih koles). Janez Kopač vmn nwmxs Kimm’ IDEJE, VREDNE POL MILIONA DEM Na dan svojih inovatoijev, 25. maja, so v izlaškem Elcktroelemcntu 115 avtoijem za 245 predlogov podelili nagrade. Inovacije s posrednimi koristmi, koristne predloge in inovacije s finančnimi koristmi so ocenili na 500.000 nemških mark. Sicer pa je inovator leta postal Anton Pišck. Prijavil je kar 12 inovacij. Elektroelement z Izlak je med prvimi slovenskimi podjetji, kije t. i. množično oz. profesionalno inovativnost sploh upal sprejeti za svoj izziv. KLUB MESEČINA S«« NATAŠA FLERE tel.: (0601)21-616 mali oglasi MALI OGLASI še naprej rastem. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 10. 7. 1991 na naslov Uredništva Zasavca, Delavski dom, C. 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. Tokrat objavljamo nekaj malih oglasov v sodelovanju s časopisom Zasavski oglasnik. AVTOMOBILI ŠKODO 120 L, 4/89, ugodno prodam. Tel.: 82-177 JUGO 55 koral, rdeče barve, 12000 km, prodam za 7.500 DEM. Tel.: 20-511 PRODAM Audi 50 LS, reg. do 22. X). 1991, generalno obnovljen, cena 2.800 DEM. Tel.: 62-576 PRODAM tov. avto TAM 2001, letnik 1974, vozen z B kategorij o-cena ugodna. Gril Kovše, Glinškova 8, Ljubljana PRODAM J-45, star leto in pol, registracija do konca 1991. Tel.:73-751 (popoldan) ZASATAVO 101, letnik 1978, prodam-cena po dogovoru. Rudi Jaklič, [Mleli nkarejva 5, PRODAM avto Simca 1100, letnik 1972, dobro ohranjen, registracija do marca 1992. Tel.: 22-199 UGODNO prodam Peugeot 304, starejši letnik. Tel.: 61-783 (do 16.30), 25-527 PRODAM Z-101 Comfort, letnik 12/80 (radio, nove gume...) Tel.: 061/323-312 MOTORJI PkÖDÄM Mimaho, model 5Ö Sti, 49 kubično, letnik 1989, odlično ohranjeno. Tel.: 62-256, 73-608 PRODAM motor Avtomati k APN-3, odlično ohranjen. Polovična cena. Hinko Zorko, Trg revolucije 7/c, Trbovlje UGODNO prodam moped Tori. Tel.: 061/882-160 Istro ji, aparati ZMRZOVALNO omaro (zapakirano) in pisalno mizo zelo ugodno prodam. Tel.: 063/723-632 UGODNO prodam TV color elektronik TEL.: 62-294 UGODNO prodam 2 pralna stroja (Naonis, Gorenje)-okvirna cena 100 DEM, hladilnik Gorenje (100 DEM). Tel.: 22-281 ISKRA barvni TV, dobro ohranjen, prodam za 3000 din. Tel.: o61/881-885 PRODAM rabljen pralni stroj PS 303 Excluzive za 2500 din. Tel.: 21-388 PRODAM 100 I bojler-ležeči, kombiniran ele k.central na kurjava. Tel.: 23-845 PRODAM računalnik Comodore 64 s kasetarjem in modulom, palicami, igrami, literaturo in barvni TV Gorenje safir inline-ugodno. Tel.: 24-702 PRODAM barvni TV (Selecmatomatic), cena 1600 din. Tel.: 23-519 POHIŠTVO DOBRO ohranjeno sedežno garnituro-trosed in dva fotelja prodam za 5.000 din. Tel.: 061/881-716 PRODAM jogi, enopoateljni, po ugodni ceni. Tel.: 24-876 (od 13.-15.) PRODAM TV mizico. Tel.: 24-876 DVA pograda z jogijem (zelo dobro ohranjena, temno rjave barve) prodam za 6.000 din. Tel.: 22-281 UGODNO prodam lestenec s svečniki (12 žarnic). Tel.:62-294 RABLJEN kavč podarim. Tel.: 42-533 POSEST V Markovcu, p. Tržišče, prodam star vinograd z zidanico za 20.000 DEM. Elektrika in voda v zidanici, vodovod napeljan do sredine vinograda. Tel.: 24-789 GARAŽE ZIDANO garažo na Nfodcnski cesti 47 ugodno prodam. Tel.: 23-655 (dopoldan) UGODNO prodam zidano garažo v Trbovljah (pod Ribnikom). Tel.: 41299 GARAŽO (zidano) v Kovinarskem naselju prodam. Tel.: 21-007 (dopoldan), 23-601 (popoldan) STORITVfe IMATE svoj prevoz in bi radi dodaten zaslužek-pokličite. Tel.: 71-823 (pon., torek, sreda od 15. -18. ure) KOVINOSTRUGAR z odsluženim vojaškim rokom iSče delo. Tel.: 061/881-083 ŠPORT PRODAM gorsko kolo Mountain bike. Tel.: 061/881-240 ZELO ugodno prodam športno kolo, skoraj nevoženo. Tel.: 061/881-970 PRODAM gliser Šport 2 z motorjem Mi maha 15. Tel.: 061/882-160 KUPIM športno jadrnico. Tel. :061/881-922 PRODAM kompletne stroje za kerr čistilnico. Tel.: 061/881-970 vsak dan od 16.-20. ure ZELO ugodno prodam žensko dirkalno kolo-dodatno opremljeno. Tel. :061/882-319 PRODAM šotor za pet oseb-en krat rabljen. Tel.: 41-902 ali 41-496 PRODAM otroški voziček Chicco, malo rabljen. Tel.: 61-563 PRODAM rdeč otroški voziček Chicco. Tel.:61-010 CALJNOGLED Hunter 12 x 50 prodam za 100 DEM. Bojan Kirn, Brdce 55, Dol pri Hrastniku ŽIVALI PRODAM pcrzjske muce. Tel.: 061/881-031 OBLAČILA za otroka do 7 mesecev-podarim. Simona Habe, Brezno 3c, Laško PRODAM zložljiv otroški voziček Herst za 1.000 din. Marija Zotlar, Tonkova 9, Kisovec RAZNO MLIN za plastiko poceni prodam. Tel. 061/881-143 VLEČNO kljuko z A-testom za Z-101 prodam. Tel.: 23-601 PRODAM poročno obleko št. 40, vijoličasto-bele barve, cena po dogovoru. Tel.: 81-112 Zbori občinske skupščine Zagorje ob Savi so na seji 2.4.1991 sprejeli sklep, o izvedbi nadomestnih volitev via in 12. volilni enoti zbora združenega dela. Nadomestne volitve bodo 2.7.1991. v skladu z 62. členom zakona o volitvah v skupščine objavljamo seznam pravnoveljavnih kandidatur. Občinska volilna komisija SEZNAM PRAVNOVELJAVNIH KANDIDATUR ZA NADOMESTNE VOLITVE V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINE ZAGORJE OB SAVI VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 10 1. Roman ULE, roj. 10. 5.1955, komercialni tehnik, zaposlen v Potrošnji Zagorje, predlagatelj: Potrošnja. 2. Emilija RENKO, roj. 5.7.1955, gostinski tehnik, zaposlena v Turistično gostinskem podjetju Medijske toplice; predlagatelj:TCP Medijske toplice Zagorje ob Savi. VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 12 1. Milan FAKIN, roj.12.1.1962, strojni inžinir, zaposlen v Javnem komunalnem podjetju Zagorje ob Savi, predlagatelj: Delavski svet. 2. Zdravko GRDEN, roj. 24.12.1940, poslovni manipulant, zaposlen v Integral Zagorje predlagatelj: integral Zagorje doo. 3. Heda VRTOVŠEK, roj. 4.4.1943, ekonomski tehnik, zaposlena v Javnem komunalnem podjetju Zagorje predlagatelj: Delavski svet. mmmm POPIS NARAVNE DEDLŠČINE V občinah Zagorje ob Savi in Hrastnik pripravljamo popis naravne dediščine Če poznate naravno znamenitost, za katero menite daje posebnost in bi bila potrebna varstva, nam to, prosimo, sporočita Kot naravne znamenitosti obravnavamo: -specifične biotope (močvirja, izvire potoke Jezerca, jame pečine) značilne drevesne sestoje, posamezne drevesne orjake, rastišča zavarovanih rastlinskih vrst (bela žrdana, lepi čeveljc Blagayev in dišeči volčin, Sternbergov klinček, logarica, encijan, bodika, planika, lilija, murka, jeglič, velikonočnica, rododendron, lobodika, tisa). SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA IN UREJANJE PROSTORA Zagorje ob Savi (N. Vidergar 61-516) Hrastnik (S. Klemenčič, 41-675) lüü Mladinski oddelek zagorske knjižnice obvešča svoje bralce; da bo knjižnica med počitnicami ndnrta samo dopoldne - vsak dan. mm V Kisovcu v novi cerkvi je vsako nedeljo sveta maša ob osmi in deseti uri. Pred mašo je prilika za spoved. Jože Čampa, Loke 30, Kisovec V nedeljo, 7. Julija bo ob 11. uri v Kočevskem Rogu cerkvena slovesnost ob prvi obletnici sprave, namenjena zverinsko pobitim domobrancem. Jože Čampa, Loke 30, Kisovec Vstopite v Piramido v || ggg | Zagorju & danes. II Dan, dva, teden, II mesec, spet bo novo šolsko leto. Ne čakajte... pridite danes, izbor map, blokov, kock, albumov, risalnih i blokov z motivi MIKIJA MIŠKE in f motivi SPORT firme I HERLITZ. Walt Disney in Herlitz v | piramidi. In še popust desetih odstotkov za šolske potrebščine ali obročno ig m IH isiS ggg II odplačevanje za nakup nad 500 din. Skrivnosti ni več, otroške oči se svetijo-bili ste v Piramidi v Zagorju.. Vstopite v piramido v Zagorju danes... ne čakajte na novo šolsko leto. Prednaročil ne ponujamo, v zakladnici Piramide dobite že danes čudo reči za vašega šolarja: kakovostne barvice, flomastre, voščenke, svinčnike, šilčke, radirke, vse od vrhunskega proizvajalca LYRA. In še popust 10% ali obroki za nakup nad 500 din. Skrivnosti ni več, želje so izpolnjene-BILI STE V PIRAMIDI. Pri nakupu nad 1000 din pa podarimo še reklamno majico za poletne dni. Ohranimo del pravljičnega sveta v podobah iz Disneyevih sanj našim malčkom tudi v šolskih klopeh. Spremljajo jih na nalivnih persih, kemičnih svinčnikih... Mavrični svet barv j pa bodo šolarji ohranili v raznobarvnih bombicah za nalivna peresa. Da, v Piramidi v Zagorju boste na enem mestu našli vse našteto. Malčkom boste lepšali šolske ure-pa ne pozabimo- če plačate z gotovino, vam Piramida daje 10 odstotni popust- lahko kupujete tudi na obroke pri vrednosti nad 500 din. Rb^|«V*V*V*V*'*ViV«V«' t • e • • *'• • • • • • • ••••••••••••••• • • '••••• **’*’*’**i**Vv -m w: m S&'JäÄä*: Pisalo se je leto 1974, ko smo prepevali pesmico takrat znanih .. Les Humpries Singers. Osem mladih zanesenjakov iz Hrastnika, štirje instrumentalisti, štirje vokali, pa so po njihovem vzoru prepevali v skupini Sence. Šlo je do leta 1976, potem se je instrumentalni del Senc preimenoval v Veter in kar takoj so postali profesionalci. Vse do leta 1980jih je glasbena pot vodila po Sloveniji, Italiji, Nemčiji. "Imam še dober spomini’ mi pravi Slobodan Filipovič, mož ki je s skupino Veter od prvega dne. "Leta 1980 smo zaradi družin pustili profesionalizem, se zaposlili, a ostali skupaj. Božidar Wolfand je imel 16 let, ko se nam je pridružil pri igranju v Portorožu. Takrat je bilo lepo in prijetno naporno. Kar nekaj znanih imen je vetrilo v skupini. Poleg Božidarja so v njej prepevali Meta Malus, Helena Blagne, Carli Arhar, pa tudi dobri 1----------------- glasbeniki so sodelovali z njo.” "Danes so poleg mene v skupini še Vanjo Tomc, drugače učitelj na glasbeni šoli, Željko Mevži, ki je dolgo basiral pri Randez Vous, doma je iz Trebnjega, dela pa v Pionirju Novo mesto. Kitarist Gojko Kenda je doma iz Kamnika. Zasebnik je. In tu je še Celjan Srečko Erjavec, po poklicu tiskar ”0 javnih nastopih po Sloveniji me sprašuješ? Veliko jih je bilo. Začeli smo leta 1982 na Melodijah morja in sonca z mojo skladbo Verjemi mi. Od leta 1983 dalje smo bili trikrat stalni gostje na Veseli jeseni.” ”Prelomnica je bila leta 1988. Izdali smo prvo, najuspešnejšo kaseto Bela snežinka. Leta 1989 so sledile Bela nevesta, leta 1990 Beli cvet in letos Bele ladje. Belo-to je zgolj slučaj. Tradicija belega v nazivu se je začela pravzaprav šele letos!’ 016-letni zgodovini življenja glasbenikov pričajo sivi lasje Slobodana Filipoviča. ”Da se živeti z glasbo. Vsaj z nami je tako, še posebej letos. Ni pa enostavno. Zadnja leta smo redni gostje tudi v tujini. Tam nam rečejo Monte Carlo. Ime je izbrala naša avstrijska managerska agencija KB. Z njimi smo se srečali leta 1987, ko smo bili ena od 20 skupin na evropskem festivalu zabavne glasbe v Bregenzu. Zasedli smo četrto mesto, kar nam je odprlo pot na zahodno glasbeno področje. Gostujemo predvsem po Avstriji, Švici, Nemčiji in Italiji. Letos se preselimo v drugi razred, vsaj na Zahodu imajo takšno organizacijo v razredih show bando v. Razlika med razredi? En razred so skupine, ki igrajo po restavracijah, po plesiščih, z zaslužkom do tisoč nemških mark na večer. Ta, drugi razred, pa zajema show bande, ki morajo imeti vsebinsko in vizualno izdelan show za pol ure. Tu se plačila vrtijo med štirimi do osmimi tisočaki na večer.” "Tudi tri uspešnice smo že posneli v nemškem jeziku. Kar gre. Koristno se je bilo preseliti v show skupino’.’ Načrti? Julija Švica v znani veliki diskoteki Don Paco. Avgusta- če bo vse v redu, bomo 15 dni gostovali na luksuzni ladji Prince of --------Wales, ki vozi iz Amsterdama v Helsinke. Julija ali avgusta bo izšla naša video kaseta, na kateri naj bi bile samo naše skladbe. Do sedaj smo sodelovali z Božidarjem Volfandom in Heleno Banič, z Otom Pestnerjem ter Tomažem Kozlevčarjem’.’ Pa je najin pogovor tekel še dalje. O težavah in lepih trenutkih. Veliko je bilo vsega v teh 16 letih, marsikaj bo še v naslednjih desetih. "Kajti vsaj toliko časa!’ pravi Slobodan Filipovič’,’ bo Veter še pihljal doma in po Sloveniji’.’ Bogdan Barovič Bi i "e"e"»-#- ...................... ••*•••• I • ••••••••••••••••• • • • • • • • ....»••••••J >>>>x#>x,x,x*x,x,xvxvx\\\\\\\vx\\vx*x,xv! ■ fUlfliir e i ”Zasavc, pozdravlja te Staj ere Alfi!” St ^ * Alfi z ženo Ivanko Bilo jc oblačno popoldne ob Dravi, na prelepem Lcntu. Motil ga jc le hrup avtomobilov po mestu in obvoznici. Drugače jc Lent idila. Pride neskromno, me pogleda v oči. "Kak si, stari?” pravi. Mešanih občutkov mu veselo stisnem roko. "Servus, Alfi. Kako si, kako tvoja slinavka?” Alfi je bil namreč že zelo na nitki. A jc sa-modiscipliniran, ljubi življenje in petje-in ne da se. "Pravkar prihajam iz Slovenj Gradca, s pregleda. Kar bo,” pravi in me v isti sapi povabi na kavo v prijeten Bistro. Vprašam sc: "Kdo je pravzaprav Alfi Nipič?” Jc mladostnega videza, obenem pa prisoten na slovenski glasbeni sceni, odkar poznam glasbo. Rodil se je leta 1944 v Mariboru. Začel jc na mladinskih plesih v Mariboru. Zvrst: diksilend. Berti Rodošek je imel diksilend ansambel, s katerim je Alfi kasneje nemalokrat nastopil na Veseli jeseni. Med najinim pogovorom kar nekajkrat omeni besedi živa glasba. Rad ima živo glasbo, ceni jo in meni, da je prav, da se mladi vračajo k njenemu poslušanju. "Moja skrita želja in ljubezen je bila po končani osnovni šoli elektronika. Šol ni bilo, veseli smo bili, da smo "šraufali” vse, kar je dišalo po elektroniki. Končal sem srednjo tekstilno šolo, ker pa jc bilo dovolj časa, sem uspešno obiskoval še srednjo glasbeno šolo za solo petje pri profesorici in sopranistki Miri Mrazcck. Takrat je prepevala v gledališčih, operah.” Staršev nima več. "Nanje me veže prelep spomin v pesmi Poljane, dom prelepih dni. Brat in sestra sta mi umrla, živa jc samo še ena sestra. Le dva še spominjava na prej se-dcmčlasnko družino," se spominja Alfi. Besede dežujejo iz njega. Spomin na majhno sobico in kuhinjo, v kateri je teklo bogato, številno življenje- ostaja pa le spomin na tiste "stare cajte”. "Nekaj časa sem delal kot tekstilni tehnik v mariborskem tekstilnem bazenu. Bil sem tudi snemal ec-profesionalec za ljubljansko televizijo. To je trajalo leto in pol. Bil sem tudi mali novinar pri Stopu, Večeru, v Sedem dni sem pisal-vedno samo o glasbi.” Al lija je vse življensko dogajanje vezalo z glasbo. In od vsakega od doživetij jc odnesel korist. "Shadowsi in Cliff, Beatles in Elvis Presley so nam bili vzor. Radi smo jih poslušali in sc učili. Dvanajst let sem vsak večer prepeval po lokalih. Bil sem estradni uslužbenec lokalov, leta so mineval kot dnevi. Zajadral sem med svobodne poklicc-prcd 25 leti je bilo tako. Približno 30 let pa se že ukvarjam z glasbo.” "Alfi, kdaj sc je obrnilo na bolje?” vprašam. "Lahko rečem, da s prihodom k Avsenikom. Ogromno smo delali. Vse kar smo zaslužili, smo res zaslužili. Ogromne kilometre smo naredili, obšli ves svet. Posnel sem 265 skladb v nemščini in slovenščini. Hvala bogu-nobenih eksistenčnih težav nimam. Vse, kar potrebujem za preživetje, imam. Z Avseniki pa je takole: prejšnji leden smo posneli veliko ploščo za nemško govorno področje. Na prigovarjanje Vil ca sem sc odločil, da ostanem študijski glasbenik pri Avsenikih. Koncertov ne bo več. Drugače pa trenutno več kot pri Avsenikih delam s svojimi muzikanti. Pot nas bo vodila po Švici, Nemčiji in Avstriji. Tu bo izšla tudi prva samostojna plošča.” In zasebno? Alfi:”Hobija nimam, živim z glasbo in za njo. Na Jarcnini imam vikend hišico, pa že dva meseca nisem bil tam.” Drugače živi z družino v Mariboru. Sin Dejan sc je odločil za elektroniko. Žena Ivanka je zaposlena pri Elektru Maribor. Na vprašanje o rojstnem dnevu pa je hudomušno odgovoril: "Če bo vse v redu, bom čez dve leti septembra praznoval 50 let.” Bogdan Barovič NOVIČKE V četrtek, 13. junija, so Štajerci izpeljali svojo Marjanco: na njej je pihal tudi zasavski Veter... Bil je to lep musikanten- stadl-a že viden... Na Pop delavnic v Grižah smo slišali blišč in bedo slovenske zabavno-rekreativne scene... Mogoče nam bo lepe trenutke 29. junija prinesla godba iz Feldbacha?... Doživel smo tudi to: Bob Dylan na slovenski sceni za 5o. rojstni dan... In še to-slovenski tolar delimo skupaj z Zasavcem in Radijem Trbovlje 29. junija-pozor na 103.9 MHz... V Zasavju so gostovali: Helena Blagne v Mesečini, Simona Weiss na Radiu Trbovlje z novo glasbo imageom in-bodočim možem... Tone Fornezzi-Tof, gost tedna na Radiu Trbovlje, izjavlja: "Nikdar še nisem bil zaprt-razen zaradi jedilne čokolade!!!!” B.B. mmrnmmmmMMmMimvnk 1. Roxette Joy Aide ra™“™" 4. Julie Christie Falling 5. The Righteus Brother’s Unchained Mellody PREDLOGI: 6. Scorpions 7. Tajci & Willson Philips 9. Paula Abdul 10. Moulin rouge Milion godina Youre in Love Rush, Rush Stop Waisting All rny Love Wind of Change Bogdan Barovič Glasujem za: Moj naslov: Predlog: X^^S^iKup^H^^i.alfPM^R^.d.opLsnicflri^^risyitqtlnjrR^tliqi^t^iy.yejTrftJlvobtr^glla;; gf Leta povedo marsikaj, še posebej, če se njihovemu številu lahko s spoštovanjem priklonimo. Ob jubileju Delavskega pihalnega orkestra iz Zagorja je predsednik godbenikov Vladimir Kojnik poudaril: "Trdoživost, ljubezen do glasbe in druženje, občutek družbene potrebnosti, želja po bolj polnem življenju in najbrž še kaj, so dajali našemu Delavskemu pihalnemu orkestru voljo in moč, da je vztrajal pri sooblikovanju zagorske kulturne podobe 130 let." Celoti pa vendar ni mogoče pripisati le napredovanja brez problemov, saj so godbeniki v tem obdobju naleteli na nemajhne ovire, ki so jih morali v svojem ljubiteljstvu do igranja in prenašanja svojega poslanstva dokaj zavzeto in sprotno reševati. K sreči ne na škodo dela, pač pa na škodo svojega prostega časa in mirnega življenja. Opustimo naštevanje vsega, čemur bi lahko dodali negativni predznak in raje povejmo, da se je z nakupi novih inštrumentov odnos do te skupine bistveno spremenil (tu mislimo na pomoč) in da ljudje z obiski predstav dokazujejo, da bo ta dejavnost živela naprej. K sreči je z novim občinskim vodstvom pretrgana tudi miselnost, da kultura pomeni propad gospodarskega razvoja. Ob koncu jubilejnega obdobja 1861-1991 so člani orkestra zadnjega maja pripravili koncert, tudi tokrat pod vodstvom Edvarda Eberla. Slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik Predsedstva Republike Slovenije, se je z gostitelji in gosti z veseljem zamudil tudi ob kelpetu po koncertu. Ob slavnosti je bila natisnejna prijetna brošura, izdana kaseta in CD plošča, sledijo pa še gostovanja orkestra v Avstrijo in Španijo ter obisk avstrijske godbe v Zagorju. Recimo godbenikom iz Zagorja tudi tokrat: ”Srečno in dobro delovanje tudi vnaprej E Z delom so se jim uresničile ideje, ki so se jim v začetku zdele blazne, pa vendar jim je prav to omogočilo stopiti na prvo stopnico v svetu. Ivana Laharnar BB B ■ trgovina KMETOVALEC rezervni deli za kmetijske stroje in orodja -rezervni deli za bcs -proizvodni program SIP -zbiramo naročila za vse vrste traktorskih gum in kmetijske mehanizacije -posoda iz programa EMO -Žita vseh vrst (koruzo tudi šrotamo) -filtri in jermeni za vse vrste traktorjev -razna kmetijska orodja MILAN RAZPOTNIK 61411 IZLAKE, Podlipovica 3, tel.:(0601) 73-834 Ü if liliiiiBiii delovni čas: 7.00-21.00 isgiM ZABEL^nO pripravili: Nande Razboršek, Fanči Moljk in A.H. -Prva polovica junija je v Trbovljah razgibala zlasti razstavno dejavnost. Tako si je bilo v spodnjih Trbovljah v zasebni galeriji Kozole vse do 20. junija mogoče ogledati dvajset del v akvarelu, kredi in Žganini, avtorjev Mita in Emila Škrbca, bratov likovnikov, tudi članov Relika. Motivika: revirska s krajinskimi posebnostmi. -Konec majav» v Medijskih Toplicah na Izlakah odprli samostojno razstavo akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomerja. Drago Butja je z uvodnim govorom ponovno dokazal, da je dober poznavalec sodobnega slovenskega slikarstva. -Na 34. srečanju gledaliških skupin Slovenije je dobilo prosvetno društvo Čemšenik Linhartovo priznanje za nepotvorjeno vaško gledališče in ohranjanje tradicije ljudskega gledališča. Kdor zna, zna! Čestitamo. -Dekliški zbor Zora iz Čemšenika (ime ima po znani zagorski pianistki in pedagoginji Zori Zamik) je za radio Uitikan posnel štiri pesmi, samostojni koncert v DD Zagorje pa je brezhibno odpel 7. julija. Vše poti vodijo v Rim in Zagorje. -Baletke zagorske glasbene sole.v« 27. maja s predstavo Čudežna prodajalna lutk uspešno nastopile v srednji dvorani Cankarjevega doma. Gostovanje je pripravila Glasbena mladina Slovenije. Predstava je bila tudi všeč Ladku Korošcu... -Zbor zagorske glasbene Šole je imel sredi junija privlačen nastop v kapeli Medija. Publiki je zapel tudi pesmi, ki so bile naštudirane za festival v Celju, žal pa je ta letos odpadel. Pevovodja F. Steban se ne da! -Mlinški gledališčniki m moški zbor Loški glas se pripravljajo na zabavni program Kmečke ohceti, ki bo konec julija na Vidergi. Snov programa je nekdanja slovenska specialiteta, to je predporočno obiranje ženina, neveste in njunega sorodstva. Obirali bodo temeljito, do kosti. -Tradicionalni Valvasorjev dan bo verjetno 6. julija na vrtu medijskega gradu. Dogajanje bo postavljeno v leto 1672, ko se je baron vrnil z dolgoletnega potovanja in pri 31 letih ugotovil, da bi bilo dobro poskrbeti za družinsko gnezdece. Za ženo si je izbral štirinajst letno Ano Rosino Grafenweger. Na ta dan silno rado dežuje. -Akademski slikar Nikol ja Beer z Izlak je izbral serijo slik za razstavo v Londonu. Zagorjani na vseh koncih sveta... -Galerija v prodajalni Čvek na Dolu je nastala že 22. februarja letos, ko so razstavili dela akademskega slikarja Janeza Kneza. Konec marca so zbudile pozornost slike Mihe Maleša, posebno izvirni lesorezi znanih Slovencev. Zdaj razstavlja mlada umetnica Apolonija Simon iz Litije. Slike so naprodaj, obenem pa poživljajo kulturno dogajanje tega konca Zasavja. Osnovnošolci, ki si v okviru likovnega pouka ogledujejo slike v prodajalni, sicer pravijo, da jih bolj zanimajo loparji za tenis... Vendar- lepota oplazi mlade duše, če se tega zavedajo ali ne. -Glasbena šola iz Hrastnika je & junija gostila priznanega pianista Vladimirja Mlinariča iz Pule. S solističnim programom J.S. Bacha Goldber variacije, s katerim je navdušil hrastniško občinstvo, bo odšel tudi na tekmovanje v ZDA. Hrastnik-test za Ameriko. -Delavski dom oz. njegova galerija je v tem mesecu gostila domačine, člane Relika in goste, člane jeseniškega Dotika. Nasproti, v knjižnici Toneta Seliškarja, pa je svoja dela-tolčeni baker z najrazličnješimi motivi in s posebno tehniko-tokrat postavil Ibrahim Pipo. -Že konec prejšnjega meseca pa so v restavraciji hotela Rudar tudi številni izdelovalci ročnih del Zasavja dali na ogled svoje izdelke. -Od ponedeljka, /z junija, pa do srede, 26 junija, bo v galeriji Delavskega doma razstavljala še članica Relika Ivanka Uršič. -S pevskimi nastopi™ navdušili konec maja in v sredini junija šolski pevski zbor z Dola in iz Hrastnika ter pevci Svobode I in II iz Hrastnika. Povabili so tudi pevke iz Dola in Svobode II iz Trbovelj. Družilo jih je geslo- Pesem je živa sila Življenja. “Pevci, natančneje mešani pevski zbor Svoboda II, so prvega dne v juniju odšli na revijo Pesem ne pozna meja v Doberdob na Tržaškem. Peli so, kot ponavadi, pod vodstvom Helge Brinar. Zenski pevski zbor z Dola je imel v maju dva nastopa-v Hrastniku in na Dolu. Ker j c bil drugi del posvečen priredbam Radovana Gobca, so uglednega glasbenika povabili na koncert. Priredbe iz pesmarice Predi mi, predi je slišal prvič v živo. Z izvedbo je bil nadvse zadovoljen, začutil pa je tudi enkratno vez med zborom in občinstvom. Elza Jakšič daje ženskemu zboru z Dola svojo dušo, srce in temperament. Foto: Branko Klančar STT RUDAR 90/91 -PRVAKI SLOVENSKE ROKOMETNE LIGE Stojijo: Mirko Škalički, Bojan Dečman, Dušan Kosec, Iztok Paskvalc, Darko Raušl, Danilo Lipovšek Cepijo:Sandi Žagar, Aljoša Žibret, Matjaž Vrbnjak, Vito Selčan, Sašo Fabjan, Tone Medved Na fotografiji manjkajo: predsednik Gojko Pešec, trener Dušan Žagar, pomočnik treneija Vili Knez in igralci Maijan Lipovšek, Zoran Senčar, Zoran Sutar in Boštjan Kolenc PROLETAREC ZAGORJE 90/91 prvaki 2. SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE Stojijo:Metod Ule-trener mlajših selekcij, Andželko Petrušič st. - tehnični, Sandi Vozelj-fizioterapevt, Franc Hace, Anžclko Pctrušič ml., Dušan Smrkol, Borut Bertelme, Dejan Grden, Bahrija Hadžič, Tadej Ule, Igor Tranpuž, Mitja Grešak, Vinko Žibret- trener, Danilo Bantan -pomočnik trenerja Čepijo: Fajko Mchič, Bojan Žibret, Sašo Kos, Jožko Stariha, Jože Kern, Toni Buovski, Albin Borštnar, Mojmir Brečko, Dejan Aienšek, Bojan Šink, Edin Osmanovič Manjkata:predsednik Gabrijel Brezovar, podpredsednik Martin Kos BB • • • t*a • >ln i • • • • • • •••••••• •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*."-*.*. *^8Q| i • • • • • ••••••••• •*•*•*•*•*•*•*•*•"•"•’ kMtmM- ;4;a»3iL,v!¥x»!«^8l:*>:l:r: mm 1 -Trboveljski rokometni navdušenci seveda z nestrpnostjo čakajo prestopni rok. Po uvrstitvi v 2. zvezno ligo v klubu razmišljajo, s kakšno ekipo bodo startali v zvezni ligi. Čeprav je vodstvo kluba skrivnostno, smo izvrtali, da se pogovarjajo za prestop z levorokim Ajdovcem Damjanom Kranjcem (Istraturist), pivotom Nenadom Stojakovičem iz Celja, Mašičem iz Bjeline (Slovan)... Kar nekaj igralcev (Lipovšek, Žagar, Fabjan, Senčar in Žibret z dvojno registracijo) pa naj bi prestopili k Zagorju. Rokometaši iz Zagorja so letošnje prvenstvo v 2. slovenski rokometni ligi končali na odličnem 4. mestu. Vse do konca lige so se borili celo za drugo. Zaslužijo si čestitke. -V zagorskem Proletarcu. novem slovenskem ligašu, prav tako razmišljajo, s kakšno ekipo nastopiti v naslednji sezoni. Še najbolj bi rabili kakšnega dobrega napadalca, ki ga bodo najbrž skušali najti v sosednjem Kisovcu. Obstčja pa tudi možnost, da v Zagorju zaigra član slovenske reprezentance Cvikl iz Maribora. WAV prvakov vjmalem nogometu:: : : ;: POP 91 osvojila tretje mesto, : : Tekmovanje je potekalo v dveh delih, finalnega v Veleryu pa so se udeležile ekipe:: Osvežilciž v f zraka!(Vače), Slovenske gorice i (Lenart), KMN (Veleiye) in : : : : : Po razburljivih tefcniah: je failax končna lestvica: takšna:::::: : v mMmrnmMmm. 2:::0šyežilCL:zrakax:::::::X::::::::::;: 3. Mlinše I 4;;|:glOTehske;^lPe:;:;:;:x:|:;:x:;: xxx^xxxji.xixiBböläiniPihier -Od leta 1977, ko je Peter Kavzar v Spittalu za borih deset kazenskih točk zgrešil srebrno odličje, imajo hrastniški kajakaši znova svojega člana v izbrani vrsti, ki nas je zastopala na svetovnem prvenstvu. Gorazd Medved-21-letni cizeler hrastniške Steklarne je uspešen član naše reprezentance v spustu. Po republiškem prvenstvu v Hrastniku, kjer je ugnal vse reprezentančne kolege, je celo menil, da utegne biti prvi mož naše ekipe. Po treh končanih tekmah za svetovni pokal je Gorazd v trenutni razvrstitvi na 25. mestu. Od naših sta pred njim Arnavtovič (9.) in Tuma (15.) Na SP v Bovcu je Gorazd osvojil solidno 30. mesto. -v Trbovljah so 70-letnico NK Rudar proslavili z zanimivim nogometnim popoldnevom, na katerem je tisoč gledalcev lahko videlo tudi našo državno reprezentanco. Slovenski reprezentantje so seveda dosegli tri gole več kot selekcija Zasavja. Škoda, da ni bilo v Trbovlje tudi Katanca, Elsnerja, Novaka, Zidana in drugih reprezentantov Slovenije. Sicer pa za trboveljski nogomet tudi v naslednjih letih ne bo zime, čeprav so se člani letos uvrstili slabše, kot ponavadi. Mlade selekcije so še vedno med najboljšim v Sloveniji, starejši pionirji pa so celo najresnejši kandidati za prvake Slovenije. -Trboveljčan Vili Guček, eden najboljših slovenskih športnih plezalcev, se je po enoletni odsotnosti zaradi poškodbe vrnil v plezalne stene v odlični formi. Na svetovni plezalni tekmi v Kranju je zasedel tretje mesto, za Francozom Triboutom in Cortijem. Najboljša trboveljska športnica lanskega leta Metka Lukančič je v Kranju priplezala na 6. mesto. -Nogometaši Svobode Ultra iz Kisovca so prvo leto igranja v 2. republiški ligi nadvse prijetno presenetili, saj so jprvenstvo končali kar na 3. mestu. Se posebej pa velja Kisovčane pohvaliti za izredno moderno in atraktivno igro. -Telovadci se pripravljajo za letošnje najpomembnejše nastope. Trboveljčan Peter Glavač se je na republiškem prvenstvu žal poškodoval. Ostaja pa med kandidati za nastop na sredozemskih igrah v Atenah in SP v Indianapolisu v ZDA. -Trboveljsko košarkarsko ekipo, ki bo v prihodnji sezoni spet igrala v 2. slovenski ligi, je prevzel Marjan Knaus. Z mladimi močmi bo skušal Rudar popeljati na stare tire. Zagorjani in Hrastničani pa se pogovarjajo celo o skupni članski ekipi. V Zagorju bodo v prihodni sezoni zaigrali spet preverjeni igralci z Omahnetom na čelu. DAN PLANINCEV bö V hedebb 23, 6xob ilxübf v xxx sßprahvDpIskiplamnörlxxxjxx; ^proslavljajo trideset let svojega {:dpithäi ?atö:h6 :ä0: pOSebhÖ:::X:X g: yeselp.x Rokbihetäsl i ž; Pölaxbodö :! na tem shodu zaključili svojo 5 igro Zadetek,: :kl slovi: pofx xxx: 5 hogätih:nagradäh.;:)E’RIÖkT^::i: \ .Jr.;K;.1 ■.Q. cni;.yv. g V//AVASSSV.VA,.,.V.V.,.W.V.V.,.V.V.V.,.,.W OJSTRŠJKOVE IN URH SE VRAČAJO : namizinpteniški ter cet Ves na; x in: Andreja Ojstršek ter Jože Urh: še: vračajo v Hrastnik ix•:::x: Toda. žal ne:kot aktivni: x x-x x; igralci, ampak kot bodoči, : x . upamo tudixuspesni,:obrtniki. :Za.kpncaxAndreja: in Jože tiosta vsaj še eno sezonoxostaia v : : Italyi> kjer jima gre; očitno:;;:; kar dobro; VeSnä pa se še ni: : ioSloČila.iOstatifševitiubflani::! :: jpri :Kpyini;: Olimpiji; • oditi iv: x : •: tujino ali: morda prestopiti: v-izakpnski: Stan? No> kakorkoli i : ge,:s:sküpnimi:nioömi. in z :::: x združenim kapitalom odpirajo : Pri: Rošu: trgovino ž bifejem • ; ]D$]i$ ;SÖ; Vvp0lll61Ö; tß.K^l; ;Kfl3(J OÖ :Otvoritev,: jpa še%ne\yemp.xX:.:: : : JbžeiPremed -Najuspešnejša hrastniška ekipa v prejšnjem desetletju-ženska vrsta NTK TKI-KEMIČAR, se je po desetletnem uspešnem nastopanju poslovila od zvezne lige. V letih igranja v družbi najboljših so osvojile eno sedmo mesto, eno peto, trikrat so bile četrte, enkrat tretje, dvakrat druge, v sezoni 1987/88 pa so si priigrale celo naslov državnih prvakinj- V zadnji sezoni so pristale na devetem mestu, kar pa seveda ni zadostovalo za obstanek med najboljšimi. -Rokometaši Emensa z Dola bodo morali po izpadu iz republiške lige začeti povsem znova. Na katere igralce lahko računajo v prihodnji sezoni, še ne vedo. Trenutno se v klubu ubadeyo z izvedbo tradicionalne, vsakoletne nagradne igre-Zadetek. Z njenim izkupičkom bodo poravnali stare dolgove. Nekaj pa bo ostalo, vsnj tako upajo, tudi za naslednjo sezono. -Trboveljski atletski klub pripravlja med počitnicami spet pionirsko atletsko šolo. Pričela se bo prvi teden julija. -Hrastniški kaveljci in korenine so spomladanski del aktivnosti skoraj zaključili. Čaka jih samo še kolesarjenje. Medtem ko je pohod v hribe prejšnja leta opravil vsak zase, so letos osvojili zasavski Triglav-Kum-skupaj. Z množičnostjo se žal ne morejo pohvaliti, zato so povabili s seboj še znance, prijatelje... Tako so "razgibavali življenje" z nabiranjem kondicije, filozofiranjem in seveda s smehom. Cik čakali so: Jože Premec, Fanči Moljk in Marko Planinc B0 Kv.v.v.x^-X’X-X-XX-X-X'XvX-XvXvX'X’XvXvXvXv! IPX’X’HvX'X’XvX'X-Xl-X-H'X'XvXvXvXvXvXvXvX'X PROMET Med 10. m njem in 10. junyem je bilo na zasavskih cestah šest hujših prometnih nesreč, v katerih so bili trye udeleženci težje poškodovani. Kar petim nesrečam je botrovala prevelika hitrost, eni pa izsiyevaiye prednosti. 15. maja ob 14.40 uri je voznik neregistriranega motornega kolesa J.M. iz Laškega z veliko hitrostjo pripeljal iz zgomejga Hrastnika proti križišču Riklov most. V daljšem desnem zavoju pri C. 1. maja 69 je zapeljal na nasprotni vozni pas in silovito trčil v zadnji del tovornega vozila, ki gaje vozil L. H. iz Laškega. V nesreči sta bila motorist in sopotnik J. G. iz Hrastnika hudo telesno poškodovana. Vozila sta brez čelad, motorist brez vozniškega dovoljenja in kljub prepovedi vožnje, ki mu jo je dve uri prej izrekel policist PM Hrastnik. 22. m^ja ob 12.30 uri sta na magistralni cesti med Trbovljami in Zagorjem zaradi neprimerne hitrosti trčila s svojima avtomobiloma A. D. in J. K., oba iz Zagorja. Odnesla stajo le z večjo materialno škodo. 24. maja je šofer R. M. iz Trbovelj z avtom prehitro zapeljal iz savskega mosta v Trbovljah na magistralko. Trčil je v avto, ki gaje iz Hrastnika vozil A. V. iz Ljubljane. Posledice: vetja škoda. 26. m^ja ob 1.50 uri seje zaradi neprimerne hitrosti na Vodenski cesti v Trbovljah prevrnil motorist F. Š. iz Trbovelj. Huje seje poškodoval. 31. maja ob 00.45 uri je v Bevškem prehitro vozil E. Š. iz Trbovelj. Zapeljal je s ceste, trčil v hrib, poleg njega pa sta se poškodovala še sopotnika Ž. K. in P. K. iz Trbovelj. 9. junija ob 1000 uri seje na lokalni cesti v Crdencu na Dolu pri Hrastniku zaradi neprimerne hitrosti prevrnil T. L. iz Hrastnika. Vozil je neregistrirano motorno kolo in brez ustreznega vozniškega dovoljenja. M.P. KRIMINALISTI IMAJO DELO V zadnjem mesecu so se trboveljski kriminalisti ukvarjali kar s 65 novimi kaznivimi dejanji. Uspešno sojih rešili tudi nckty od prej. Tilko so razjasnili osem vlomov v avtomobile in tatvine bencina okrog Novega Loga v Hrstniku. Trije fantje so že v ustreznem postopku. Z devizami so povezane različne štorije. Pred dnevi sta dva mladoletnika iz Ljubljane v trboveljski Pivnici ponujala devize. Našla sta naivno žensko, ki je šla po denar na banko. Ko so ga šteli, sta mladca ceno dvignila in v prere kanju pobasala 25.000 dinarjev. Z avtom, v katerem ju je čakal pajdaš, so odbrzeli proti Ljubljani. Po vsklajeni akciji PM in OZK Trbovlje ter Ljubljane so avto našli v Ljubljani, pri mladeničih pa tudi denar. Izkušnja je grenka: denar bo oškodovanjka lahko dobila šele po končanem sodnem postopku. V tolažbo ji je le to, da soji tatovi vzeli le del dinarjev, ki jih je nameravala pretvoriti v devize. Ponarejanje vjvÄvXvXv-, h Vrednotnic je še vedno za ^ nekatere dodaten vir zaslužka. Zato pazite na svoje čeke. Kriminalisti ugotavljajo, da so nekateri lastniki tako pretkani, da prijavijo krajo, dejansko pa čeke vnovčijo sami. Vendar ima laž kratke noge... Rop. Nezaposleni 34 -letni Zagorjan je 28. maja na travniku na Kidričevi v Zagorju pretepel tri leta starejšega možaka in mu vzel uro ter 250J00 dinarjev. Sodnik za prekrške bo imel delo. V Vikend hlSICI na Ulici padlih r AU* JDJ.JXO Vročina vpliva na ljudi key različno. Nekatere prav znervira. In če je pri roki kdo. na katerega lahko strese svojo nervozo, utegne biti prav neprijetno. Očitno so nervoznim možem pri roki ray več krat kar lastne žene. Tako se je 23. msga zvečer na svojo ženo spravil 33-Ietni J.P. iz Trbovelj. Dva dni kasneje se je nekaj podobnega zgodilo v Hrastniku, kjer je kri' zavrela A.I. 28. meya pa so morali policaji opozoriti, da tudi doma ne gre pretepati, 36 letnega O.Ö. iz Zagorja, saj je njegova žena iskala pomoč na postaji. Brezposelni 28 letni F.I. iz Trbovelj se je v bifeju upokojencev spravil nad steklenino. Natakarica mu je kljub rožcam natakala pijačo. Oba so prijavili. Cel Log v Hrastniku so dve noči zabavali mladeniči, ki jim je za žurko hvaležno odstopil stanovanje J.Č. iz Hrastnika. Ker so vsi brezposelni in niso na tesnem s časom, so zabave potegnili krepko v noč. Stanovalci v bloku so seveda vso noč ploskali njihovemu kričanju in drugim glasbenim vložkom. Zaradi nogometne tekme sta se krepko sprla Hrastničana M.I. in F.Č. Sporne sodniške odločitve sta rešila tako, da je F.Ö. z nožem štirikrat zabodel v hrbet I.M. Oba sta preživela. Patrulja milice je 7. junya zvečer ugotovila, da je skoraj 50 letni A.G. zamenjal domačo spalnico za prostor med cesto in železnico v Zagorju. Že dopoldne se ga je nalezel D.J. iz Zagorja. V lokalu Vrt se je v sveti jezi, kjer mu natakarica ni potešila gromozanske žeje, spravil na inventar. Zaradi izčrpanosti od dolgega posedanja v gostilni je 14. maja zvečer tridesetletni Zagorjan H.F. obležal pri minimarketu na C. 9. avgusta. Pospravili so ga. NERAZISKANI PRIMERI VTrbovljah so iz garaže na Trgu osvoboditve odpeljali Audi 80 diescl turbo, 85 letnik, sive kovinske barve. Lastnik je imel v Salomonovem oglasniku oglas, da ga proda. Nekdo si gaje prišel ogledat, čez dva dni pa avta ni bilo več. Reg. št: 447-5001 NAJ VAM PRIŠEPNEMO Pričenjajo se počitnice. Najbrž ni treba posebej povdaijati, da so otroci v tem času bolj razigrani, manj pozorni, za igro si v svojem počitniškem dolgočasju včasih izberejo tudi cesto. Starši bi morali poskrbeti za to, da otroke opozorijo na nevarnosti, vozniki pa naj v teh dneh le vozijo bolj previdno. Naj vam prišepnemo: ”Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bodo v Zasavju policaji v začetku počitnic kar precej na cestah. Tudi zaradi tega se splača malo manj stopiti na plin.” borcev v Hrastniku sta si mladoletnika iz Hrastnika postregla s televizorjem, žepnimi svetilkami, vinom, igralnimi kartami, hrano... Seveda sta prej v hišico vlomila. Seveda soju dobili. Mamila so v Zasavju vse bolj razširjen pojav. Štirje Trboveljčani stari od 21 do 24 let, so nabavljali mehke droge in jih prodajali odjemalcem. Osumljeni so devetih kaznivih dejanj. POjavljajO se tudi tele stvari: kraja motorjev, vlomi v avtomobile, kraja med otroci v šoli (garderobe!). Neznane osebe se lažno predstavijo prodajalcem po firmah, ki podajajo robo na obroke. Pravi lastnik dobi kasneje račun. Fantje se vozijo na motorjih s ponarejenimi tablicami. Zabeležili so nekaj tatvin perila, ki ga sušijo na vrveh, kraje posod za smeti, jermenov iz kmetijskih strojev itn. BS Med 4. in 10. majem so vlomili v zagorski muzej. Neznani storilci so odnesli orožje iz 2. svetovne vojne. Neznan storilec je 2. junija vlomil v klet na Farčnikovi koloniji v Zagorju in iz zmrzovalne skrinje odnesel 12-15 kilogramov mesa. V prostorih KS Steklarna v Hrastniku so si storilci postregli z oblačili civilne zaščite, čelado in dragimi stvarmi. Molitvenik, star kodak fotoaparat, staro knjigo, jamsko svetilko in porcelanasto vazo so odnesli storilci 25. maja iz delavnice na Neži v Trbovljah. Ovčarski pes, vreden več tisoč dinarjev, je izginil pred 22. majem letos. Ker je pasma tega psa izredno redka (”kuvaš’j, bi ga lastniki seveda radi našli. KDOR KARKOLI VE O ZGORAJ NAŠTETIH DOGODKIH, NAJ POKLIČE NAJBLIŽJO POSTAJO MILICE. Lepo bi bilo, da bi skupaj z Zasavcem rešili vsaj enega od naštetih nerazjasnjenih kaznivih dejanj. Podjetje za računalniški inženiring, svetovanje in trgovino, d.o.o. 61410 Zagorje ob Savi, Polje 4 Telefoni: (0601)61-111 61-149 61-235 61-477 Telefax: (0601)61-175 ki Vrednotenje podjetij kri Izdelava investicijsko razvojnih elaboratov programov prestrukturiranj kri Finančni inženiring- vodenje in koordiniranje potrebnih aktivnosti za pridobitev finančnih virov za izvedbo poslovnih projektov- republiška sredstva, bančni viri kri izvedba potrebnih aktivnosti ob ustanavljanju podjetij, finančno in marketinško svetovanje in pomoč pri pridobitvi poslovnih prostorov kri Izvajanje finančno-knjigo-vodskih storitev za podjetja,vključno z izdelavo zaključnih obračunov in analiz kri Izdelava internih aktov, ki so po veljavni zakonodaji predpisani in potrebni pri poslovanju podjetja, ne glede na velikost podjetja. kri Svetovanje na področju davčnega sistema. kri Oblikovanje in vodenje baze podatkov o najugodnejših virih financiranja, nudenje informacij in izvedba postopkov pri pridobitvi kratkoročnih ali dolgoročnih kreditov kri ORGANIZACIJA IN IZPEUAVA UVOZNEGA IN IZVOZNEGA POSLA -korespondence v tujem jeziku; -oblikovanje pogodb -možnosti financiranja posla -zavarovanje -ureditev ustrezne dokumentacije in transporta kri SVETOVANJE V MEDNARODNI MENJAVI -zunanjetrgovinski, devizni predpisi in zakoni -uvozne dajatve -davki in prispevki -carinske omejitve kri ugodni pogoji za leasing posle za avstrijsko, italijansko in nemško opremo -strojna oprema (integralni informacijski sistem) -tehnologija črtne kode: -tiskalniki vodilnega japonskega proizvajalca SATO za tiskanje grafike, teksta in črtne kode -čitalci črtne kode densei in ricoh -peresni črtalci z vgrajenim dekoderjem -CCD čitalci -CAD sistemi proizvajalca AMERICAN SMALL BUSINESS COMPUTERS, Inc. -DesignCAD-2D in DesignCAD-3D -ScanPRO-program za vektoriza-cijo rasterske grafike -VinylCAD-profesionalni CAD za oblikovanje in izrez znakov in teksta iz PVC samolepljive folije, vključuje ScanPRO -FEM COSMOS/M -OCR oprema za optično prepoznavanje teksta (RECOGNITA) -Lokalne računalniške mreže (NOVELL, LANTASTIC) -Postavitve in vzdrževanje sistemov -Računalniško izobraževanje -Servisiranje računalniške opreme -Poslovni SOFTVER "ZAPIS" Kuhinje SVEA Zagorje ZVALI r=TA, rzAIALUA DG3 VSAKO L= fO il'J'Jl MOCMM ZLtiMJ S® •jusjiiu EIA35SA ©SLA Hi1] ;ja2Voja LEA, DOBITNICA MEDALJE "MOBIL OPTIMUM '91" ivjj.\u rBro, zuuuisttuzr M PUMKCtONM^S? 61410 Zagorje ob Savi, tel.: n.c.:060l/ 61-566,61-206, prodaja: 61-046, nabava: 61-659, fax.: 0601/ 61-268, tekoči račun: SDK Zagorje o/S 52720 60111828, Salon: 0601/ 61 -253