UDK UD C 914.971.2 (-201) :38 TRGOVSKA SREDIŠČA V LJUBLJANI, M ARIBORU IN KRANJU (NEKAJ GEOGRAFSKIH ELEMENTOV V ORGANIZACIJI OSKRBE)* M irko P a k * * DOSEDANJA GEOGRAFSKA PROUČEVANJA TRGOVSKIH SREDIŠČ V MESTIH Mesto je n o tran je razdeljeno v funkcijsko različne dele, m ed k a ­ terim i so posebej opazni tisti, k i služijo oskrb i in potrošn ji. T akšni p redeli so predvsem v središčih m est in v d rug ih zgostitvenih jed rih p reb iva lstva , v subcentrih . M estni p rede li s koncen tracijo objek tov oskrbe in po trošn je so trgovska središča m est z značilnim i trgovskim i ulicam i. V takšne p redele n a jv eč je kon cen trac ije trgovin in dnevne zgostitve p reb iva lstva se v k lju ču je jo tu d i d ruge dejavnosti: banke, zavarovalnice, razne p isarne in podobno. G lede na to je oznaka t r ­ govsko središče m esta p reozka in bi bilo to m estno obm očje poim e­ novati »poslovno središče mesta«. Še n a jb o lj hom ogeni trgovsk i p re ­ deli so tako im enovana nakupovalna središča (shopping centres). V ok v iru u rbane geografije se je že zgodaj po jav ilo zan im anje za p roučevan je m estnih predelov s koncen tracijo cen tra ln ih funkcij. R aziskovali so funkcijsko s tru k tu ro , in tenzivnost izrabe, obseg oziro­ m a m eje tak šn ih predelov, n jih o v a vplivna obm očja in tran sfo r­ m acijo. Že Bobek je le ta 1928 v svoji razp rav i o Innsbrucku (1) po­ skušal ovredno titi trgovske ceste (Geschäftsstrassen) k o t m estne fu n k ­ c ijske elem ente z n a jv eč jo koncen tracijo človekove dejavnosti. S p roučevan jem fu n k c ij in razv o ja trgovsk ih cest sta se u k v a r ja la tud i H ubschm an (1952) in W iek (1967) (2). Posebno dober p reg led fiziognom- * Razprava je sinteza nekaterih rezultatov iz obsežne raziskave z na­ slovom »Strukturna in funkcijska analiza zazidanega mestnega prostora M ari­ bora«, ki je bila opravljena 1. 1972 s finančno pomočjo Filozofske fakultete v L jubljani in raziskovalne naloge »Geografski elementi potrošnje v regional­ ni s truk tu ri Slovenije«, I. del, k i jo je financiral Sklad Borisa Kidriča, Raz­ iskovalne skupnosti Slovenije. ** d r . , u n iv . doccn t, O dd e lek za * g eo g ra fijo , F ilozofska fa k u lte ta , 61000, L ju b lja n a , YU, A šk e rč ev a 12, g le j izv leček na koncu zvezka. ske k las ifik ac ije posam eznih trgovsk ih cest je podala L ich tenberger- jev a na osnovi indeksa izložbenih oken (Schaufensterindex) in povezav, k i j ih im a subcen ter do netrgovskega p red ela m esta (3). S k a r tira n je m izrabe trgovsk ih u lic se je u k v a r ja l tud i H a rtk e (1961), k i je z analizo obsega izložbenih oken v n ek a te rih m ünchenskih u licah ug o tav lja l cen­ tra ln e fu n k c ije v posam eznih m estnih središčih. V raziskav i je upo­ rab il še dva elem enta; s tru k tu ro trgovin in gostoto prom eta pešcev (4). Vse te raziskave trgovsk ih središč in trgovsk ih cest so sprem ­ lja la p rizad ev an ja po k v an tita tiv n em p risto p u in p rik azu rezu ltatov te r po k lasifik ac iji teh m estnih predelov. Se n a jb o lj daleč p ri teh poizkusih so p rišli p ra v L ich ten b e rg erjev a v svo jih raziskavah D u ­ n a ja te r N eff (1963), R u p p ert (1968) in W olf (1969), k i so na p rim erih D resdena, M iinchna in F ra n k fu r ta raziskali funkc ijo (vlogo) sub- centrov in j ih razv rs tili v s topn je (R angordnung) trgovsk ih središč (G eschäftszentren) (5). Š tevilne raziskave am erišk ih m est so tem eljile predvsem na so­ cioloških in ekonom skih aspek tih in m etodah, v endar so b ile zarad i p rosto rsk ih elem entov tu d i močno geografske. C horley in H aggett (1967) sta lepo pokazala, da so ob tem n a jv eč pozornosti posvečali izdelavi m odelov p rosto rske s tru k tu re poslovnih središč in n jihove n o tran je razdelitve (6). P r i tem sta p riš la n a jd a lj M urphy in Vanče (1954), k i sta u p o rab ila k a r ti ra n je izrabe m estnih središč ko t k r i te r i j za u g o tav ljan je in določanje m eja poslovnih središč (im enovanih CBD = C en tra l Business D istric t). K a rtira la sta izrabo v o k v iru u ličn ih b lo ­ kov po vseh n ad s tro p jih in na koncu seštela vse površine, k i j ih zaseda­ jo cen tra lne funkcije . Izm erjeno površino sta delila s površino p r itlič ja in tako dobila indeks v išinske izrabe (CBHI); n ad a lje sta še delila celotno izm erjeno površino z absolutno površino vseh n ad stro p ij in dobila CBII, indeks in tenzivnosti izrabe. D a je b il u lični b lok uvrščen v CBD, je m oral b iti C B III 1 in več te r CBII 50% in več. S tem n a­ činom je bilo možno ugotoviti obseg poslovnega središča, vendar brez n jegov ih n o tran jih raz lik (7). N a to je opozoril W olf (1971) v svoji raziskav i p e tn a js tih središč velik ih nem ških mest. V n je j je skušal k v an tita tiv n o ovrednotiti in p rim e rja ti stopnjo in s tru k tu ro izrabe poslovnih središč m est in m eje zon in tenzivnosti posam eznih skupin izrabe. Na osnovi dob ljen ih vrednosti o k o n cen trac iji nestanovan jsk ih funkcij je razdelil v rednosti na pet k a teg o rij in z n jim i opredelil središča na lokalne cen tre, m ajhne reg ionalne centre, velike reg io­ nalne cen tre, m ale m edregionalne cen tre in velike m edregionalne cen tre (8). V dom ači geografski l i te ra tu r i sk o ra jd a ne zasledim o p rizadevan j po raziskav i trgovsk ih ali poslovnih središč naših mest. R edek p r i­ m er poskusa p rosto rske opredelitve m estnih funkc ij vsebu je V rišer- jev a k n jig a o R u darsk ih m estih iz le ta 1963 (9). Vse drugo je ostalo doslej neob jav ljen o v razn ih g rad iv ih za u rban istične n ačrte te r v diplom skih nalogah študentov geografije. E dini rezu lta t novejših p r i­ zadevan j na tem p odroč ju sta av to rjev a re fe ra ta na kongresu geogra­ fov v S ara jevu , sep tem bra 1972, z naslovom »Snabdevanje kao fak to r transfo rm acije gradskog prosto ra na p rim eru L ju b ljan e , M aribora i K ran ja« in na geografskem sim poziju o severovzhodni S loveniji v M ariboru, ok tob ra 1972, z naslovom »O skrba k o t d e jav n ik transfo rm a­ cije m estnega p rosto ra na p rim eru M aribora« (10). O ba navedena re fe ra ta sta se oprla na W olfovo m etodologijo raziskave trgovske ceste v F ra n k fu rtu in trgovskih središč 15 nem ­ ških mest. Ta m etodologija nam reč d a je možnost k v an tific iran ja ne­ k a te r ih pojavov in omogoča p rim erjav o m ed posam eznim i mesti. R az­ iskavo je možno izvesti tu d i brez u rad n ih statističn ih podatkov. Delo sloni predvsem na k a r tira n ju pojavov in na a n k e tira n ju potrošnikov.* RAZISKAVA TRGOVSKIH SREDIŠČ V LJUBLJANI, MARIBORU IN KRANJU O b m ajhnem štev ilu slovenskih mest z izoblikovanim in p ro sto r­ sko večjim poslovnim središčem je b il izbor m est za raziskavo dokaj preprost. Sama m etoda dela je zahtevala določeno velikost trgovskega središča in določeno stopnjo izrabe p rosto ra v nestanovan jske (trgov­ ske in poslovne) nam ene. Poleg tega so b ili g lavni k r i te r i j i p ri izboru naselij nasledn ji: 1. V elikost m esta z izoblikovanim vplivnim območjem. W olf je postavil spodnjo m ejo velikosti 100.000 prebivalcev, k a r je bilo v na­ šem p rim eru zagotovljeno p ri M ariboru in L ju b ljan i. K ran j je sicer mnogo m anjši, toda je živahen gospodarski center in glede na število preb iva lstva tip ičen p red stav n ik sred n je velik ih slovenskih mest. 2. G ospodarska s tru k tu ra vseh treh m est je dokaj različna glede na v rednost in s tru k tu ro družbenega b ru to p ro d u k ta , zaposlitveno s tru k tu ro p reb iva lstva in s tru k tu ro delovnih mest. T ako je bilo leta 1961 od ak tivnega p reb iva lstva v in d u s triji zaposlenih 22,5 % L ju b ­ ljančanov, 47,5 % M ariborčanov in 52% K ranjčanov. To d a je različno kupno moč potrošnikom in k valite tno različno s tru k tu ro oskrbe. 3. L ju b ljan a , M aribor in K ran j im ajo različen reg ionalni pomen. L ju b lja n a je repub liško središče s številnim i funkcijam i, ki j ih o p rav ­ lja za vso repub liko ali celo za širše obm očje. Takšen značaj ima tud i s tru k tu ra in k v a lite ta oskrbe. Za L ju b ljan o je tudi značilna h itra ra s t poslovnega središča v horizon taln i in v ertik a ln i smeri. M aribor je središče severovzhodne Slovenije. O b izraziti usm eritv i gospodar­ stva v in d u strijo se je v p re tek losti izoblikovalo skrom nejše m estno trgovsko središče. Posledica tega je d isperzna »citizacija« ob siceršnji k o n cen trac iji trgovsk ih funkcij. Z aradi tega lahko zaen k ra t govorimo bolj upravičeno o trgovskih cestah, k ak o r o poslovnem središču. K ranj im a izoblikovano trgovsko središče v starem delu mesta. B ližina L ju b ­ ljan e se čuti v s tru k tu ri po trošn je in izrabe tal. V L ju b ljan i, M ariboru in v K ra n ju je raziskava za je la predvsem dele trgovskih središč z n a jv eč jo koncen tracijo trgovsk ih funkcij. * Raziskavo sta v letu 1971 opravila avtor in dr. Klaus Wolf, univ. pro­ fesor iz Frankfurta. Pri k artiran ju in anketiran ju so sodelovali slušatelji 5. letnika oddelka za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani. 4 G eografsk i v estn ik 49 Y raziskavo niso b ili vk lju čen i n ek a te ri obrobni trgovsk i p redeli, t r ­ govske ulice in subcen tri (npr. šiška). V L ju b lja n i so b ile raziskane n asled n je u lice: T itova cesta m ed Šubičevo ulico in železniško progo, N azorjeva, M iklošičeva od P rešernovega trg a do D alm atinove ulice in M estni trg v n a js ta re jšem m estnem jed ru . V M ariboru je bilo p ro ­ učeno vse trgovsko središče na levem b reg u D rav e z nasledn jim i u li­ cam i: Gosposka, G lavni trg , Jurčičeva, Slovenska, V e trin jsk a , G ra jsk i trg in P a rtizan sk a cesta. V K ra n ju je raz iskava za je la K oroško cesto, M estni trg , P rešernovo ulico in T itov trg . R aziskani so b ili n asled n ji d e jav n ik i: fu n k c ijsk a iz rab a biš, go­ stota prom eta pešcev, porek lo potrošn ikov in v rs ta nakupa . N ašteti d e jav n ik i n a j b i dali odgovor na v p ra šan ja : — k ak šn a je stopn ja izrabe hiš ob trgovsk ih u licah v nestano- v an jsk e nam ene; — kak šn a je s tru k tu ra zasedenosti hiš z nestanovan jsk im i fu n k ­ cijam i: — k ak šn a je p rosto rska razpored itev stopn je izrabe nestanovan j- skih fu n k c ij glede na n jihovo s tru k tu ro ; — k je so m eje trgovskega središča; — k akšne so k v a lita tiv n e razlike m ed trgovskim i središči L ju b ­ ljan e , M aribora in K ra n ja ; — ali so raz lik e v gostoti p rom eta pešcev v razn ih delih trgovskih središč v tek u enega dne in m ed posam eznim i dnevi; — k akšne so p rosto rske raz lik e v s tru k tu r i po tro šn je glede na porek lo potrošnikov. KVANTITATIVNA ANALIZA IZRABE HIŠ V NESTANOVANJSKE NAMENE I. M etoda k a r tir a n ja izrabe ta l in zak lju čn e sinteze je b ila povzeta po c itiran i W olfovi š tu d iji (11). Postopek p ri k a r t i ra n ju je b il na k ra tk o n asled n ji: vse p roučevane ulice so b ile razd eljen e na 100-metr- ske pasove. V o k v iru teh pasov je b ila po n ad s tro p jih posebej k a r- tira n a iz rab a hiš za vsako s tran ceste glede n a n asled n jih 15 skupin dejavnosti: I. trgovine z živili, II. trgovske hiše-veleblagovnice, III. posebne trgov ine s tekstilom in p redm eti osebne p o trošn je — tekstil, krzno , u sn jen i predm eti, u re , zlato, k n jig arn e , fotoma- te ria l, športne po trebščine itd., IV. posebne trgov ine s p redm eti za gospodarstvo in gospodinjstvo — gospodin jsk i s tro ji, igrače, radio , barve , cvetličarne, elek tro - m ateria l, železnina, p las tik a itd., V. s to ritvene dejavnosti, VI. o b jek ti oskrbe in prenočišča, VII. ob rtn ik i, VIII. in d u strija , IX. veletrgovine, X. banke in zavarovalnice, XI. poslovni p rosto ri gospodarskih organizacij, XII. zd ravn ik i, XIII. pravosodje , advokati, XIV. u p rav a in d ruge jav n e zgradbe, XV. stanovanja. Iz d o b ljen ih vrednosti je b ila izračunana poprečna vrednost iz­ rab e posam eznih skup in de javnosti za 100-metrske pasove v vseh raz ­ iskan ih u licah treh mest. Za L ju b ljan o , M aribor in K ran j je znašala skupna poprečna v rednost izrabe ene skupine v 100-metrskem pasu 23,83 (Vi — vrednost izrabe = 23,83). To je b il indeks 1. D a lje je bilo izračunano odstopanje od indeksa 1 za vrednosti izrabe posam eznih skup in po 100-m etrskih pasovih za posam ezne s tran i ulic, k o t je to p rikazano v tab e li na s tran i 53. Indeksi za posam ezne skupine de javnosti so bili postav ljen i v g rafikon pogostosti in na podlagi tega je bilo določenih za vsako sk u ­ pino dejavnosti pet stopenj izrabe. Te skup ine so b ile za šest od sk u ­ p a j 15 skup in dejavnosti nasledn je : Trgovine s tekstilom in Trgovine z živili Trgovske hiše predm eti osebne I II potrošnje III a) 0,00—0,29 0,00—0,69 0,00—0,79 b) 0,30—0,79 0,70—1,69 0,80— 1,24 c) 0,80—0,99 1,70—3,49 1,25— 1,79 d) 1,00— 1,79 3,50—4,99 1,80—2,49 e) > — 1,80 > —5,00 > —2,50 Trgovine s predm eti za gospodarstvo in Storitvene dejavnosti Poslovni prostori gospodinjstvo V XI IV a) 0,00—0,59 0,00—0,34 0,00—1,29 b) 0,60—0,99 0,35—0,79 1,30—2,99 c) 1,00—1,59 0,80—1,29 3,00—4,49 d) 1,60—2,69 1,30— 1,69 4,50—7,49 e) > —2,70 1,70 > —7,50 4* 51 SK U PAJ 28 X. 1971 28 X 197128 X 1971 29 X 1 9 7 1 29 X 197129 X 1971 CANKARJEV C KIDRIČEVA UL30 X 1971 30. X 1971 5K U PA J S 28 X 19712 8 . X .1971 28 X 1971 29 X 197«2 9 .X 1971 29 X 1971 TAVČARJE VA 30 X 1971 TRDINOVA Ul IZRABA HIŠ PO N ADSTR O PJIH IN INDEKS PASANTO V OB TITO VI C ESTI V LJU B LJA N I THE USE OF H O U SES BY FLOORS AND INDEX OF PA SSIN G E R S In de ks i izr ab e hiš po 10 0- m et rs ki h pa so vi h za pe tn aj st sk up in de ja vn os ti O cd “ n o Oo cd -5* ^ .S o a ? p ti> cu ĉ )'oT T3 O' o Ono Os O OI in of in OJ OIm s© OJ oin o r>-~ o >o 1̂ OI -h mo sO °. in ■*“ o O sO OI o sO 00 ON m OI OJin OI OI in ■*-< ©̂ o O oi OI Ö O in r-o o o n [J: O' N o ^ O o - - °. no ■*- r- in r- ö o sOH-l in►J oj o o o i n i n cm o o of oj tn o in sO -t o" OJ Tj« od o o' 00o of O'N sd OD i n00 in o in ON oi '*t r- o © oi m © ^ O' o o o o j i n oo o ' OJ O "«H o f OI o 00 On in '«t ON OI vo in in -rjT O' O' O ▼H cda o £ o I/>o o d cdt- c/d cd►0 1 D l — de sn a str an ce st e, p rv i 10 0- m et rs ki p as itd . Ysi 100-metrski pasovi, k i so glede n a vrednosti posam eznih de­ javnosti sodili v s topn je c), d) in e), so p re d s ta v lja li zone in tenzivne izrabe za posam ezne skup ine dejavnosti. N a podlagi tega so b ile iz­ delane za posam ezne skupine dejavnosti tu d i k a rte . P ri do ločan ju obsega trgovskega središča m esta smo uporab ili p rv ih p e t skup in de javnosti, k i so im ele n a jb o lj izrazito trgovsko funkcijo . Vsi 100-metrski pasovi, v k a te r ih je b ila v saj ena od p rvd i p e tih skup in dejavnosti in tenzivno zastopana in je to re j spadala po svo ji v rednosti v s topn je c), d) in e), so sodili v trgovsko središče m esta. Središče je lahko bilo v enem ali več kom pleksih in n jegove m eje so bodisi po tekale po sred i u lice ali pa so v k lju čev a le obe s tran i ulice. K olikor se je p o jav il v sk len jenem kom pleksu z intenzivno iz­ rabo pas, k i je spadal v skup ine izrabe a) ali b), to re j m ed nein ten- zivno iz rab ljene , smo ga v k lju č ili v trgovsko središče mesta. T akšen p rim er je b il G ra jsk i trg v M ariboru , k i bi sicer s svojim a dvem a 100- m etrsk im a pasovom a p re trg a l enotno trgovsko središče m esta, a je sodil po svoji fu n k c ijsk i izrab i vendarle v in tenzivno izkoriščeni del mesta. N ad a ljn jo analizo izrabe h iš je bilo mogoče op rav iti za trgovsko središče posam eznega m esta v celoti, a li pa v okv iru zon in tenzivne izrabe posam eznih skup in dejavnosti. Za trgovska središča L ju b ljan e , M aribora in K ra n ja je b ila izračunana celotna v rednost izrabe po po­ sam eznih skup inah dejavnosti in poprečna v rednost v 100-metrskem pasu. S tem i p odatk i je postala m ogoča delna p rim erja v a usm erjenosti izrabe m ed posam eznim i trgovskim i središči, k a r je m ed drugim tud i b il c ilj te raziskave. n. Skupina I: T rgovine z živili P roučena trgovska središča v M ariboru in K ra n ju te r delom a v L ju b ljan i obsegajo h k ra ti tu d i cen tra ln i poslovni prosto r ali »city« ali »central business district« im enovan. Za cen tra ln i poslovni prostor je značilno m ajhno število trgov in z živ ili, k a r je m ed drugim jasno pokazala tud i raz iskava D u n a ja , k je r je L ich ten b e rg erjev a ugotovila koncen tracijo teh trgovin v stran sk ih ulicah. Zato L ich tenbergerjeva v razp rav i o razvo ju in o rgan izaciji c ity ja sploh ne om enja trgovin z živili (12). T udi v L ju b ljan i, M ariboru in K ran ju , trgovine z živili niso značilnost trgovskega središča, čeprav p reb iv a v n jih še p re ­ cej p reb iva lstva in se veliko p reb iv a lstv a iz d ru g ih m estnih predelov tu k a j vsakodnevno osk rbu je . Se n a jv eč je trgov in z živili, z indeksom izrabe nek a j nad 0,60, ob T itovi cesti v L ju b lja n i, Gosposki ulici v M ariboru in ob P rešernov i u lici v K ran ju . O b T itovi cesti so samo tr i je 100-metrski pasovi in tenzivne izrabe, m edtem ko je pet 100- m etrsk ih pasov sploh brez vsake trgov ine z živili. Podobno j e v ostalih proučevanih u licah L ju b lja n e in K ran ja . Le v M ariboru se je ta fu n k ­ c ija m očneje obdržala še iz p re tek losti. T u je od skupno dvajse tih 100-metrskili pasov k a r osem takšn ih , da im ajo intenzivno izrabo s trg o ­ vinam i z živili. Leže ob G lavnem trgu , Gosposki u lici in na severnem delu P artizan sk e ceste, k je r teče gost p rom et pešcev iz m esta k že­ lezniški in, v zadnjem letu , tud i k avtobusni postaji. T rgovine z živ ili so to re j osredotočene v tis tih trad ic iona ln ih u li­ cah, k je r po teka izredno gost prom et pešcev. V s ta re jš ih m estnih delih je opazna navezanost trgovin z živ ili p redvsem na s ta re jše hiše, ko l na p rim er v L ju b lja n i ob vzhodni s tran i T itove ceste. (G lej k a r to iz­ rabe hiš ob T itovi cesti v L jub ljan i.) Skupina III: P osebne trgovine s tekstilom in predm eti osebne potrošnje T ovrstne trgovine sodijo v trgovsko središče m esta in zadovo lju ­ je jo občasne po trebe p reb iva lstva . Zato je tu d i ob vseh raziskan ih cestah L ju b ljan e , M aribora in K ra n ja v rednost izrabe za trgovine te skupine d o k a j visoka, p rav zap rav n av iš ja m ed vsemi skupinam i dejavnosti, če izvzamemo stanovan jsko funkcijo . T ako je b ila ugo­ to v ljen a v rednost izrabe nad 1 (glede na popreček izrabe posam ez­ n ih skup in de javnosti v vseh treh m estih, k i znaša 23,83) v vseh štirih lju b lja n sk ih ulicah. Z indeksom 2,83 je b ila dosežena absolutno n a j­ v išja v rednost v G osposki u lici v M ariboru; v rednost nad 1 pa smo zabeležili še v Jurčičevi u lici v M ariboru te r v P rešernov i ulici na Titovem trg u v K ran ju . T ud i te trgov ine se vežejo na gost prom et pešcev, niso pa več to liko odvisne od d irek tn e povezave z železniško ali avtobusno postajo , k o t pa trgov ine z živili. N a d rug i s tran i je v posam eznih u licah k o n cen trac ija trgov in te skupine izredno visoka, k e r segajo v več n ad stro p ij, k a r n i p rim er p ri ž iv ilsk ih trgovinah. T itova cesta v L ju b lja n i kaže zelo heterogeno podobo glede te skupine trgovin ; n jihova ho rizon ta lna razširjen o st je re la tivno sk ro m ­ na, zato pa je to liko več ja razp ro stran jen o st po nadstrop jih . D rugače je v N azorjen i ulici, k je r je k o n cen trac ija mnogo večja . V M ariboru kaže p rav vsa G osposka u lica in tenzivno izrabo s trgovinam i s tek sti­ lom in osebnim i predm eti. N adpoprečna sto p n ja izrabe je opazna še v južnem delu Jurčičeve ulice, na delu G lavnega trg a in v osrednjem delu severnega dela P artizan sk e ceste. V K ra n ju obsega cona in ten ­ zivne izrabe te skup ine de javnosti celotno središče starega m esta. Skupina IV: T rgovine s predm eti za gospodarstvo in gospodinjstvo Tudi trgov ine te skupine p reb iva lci le občasno u p o rab lja jo , ven­ d a r nekoliko red k e je , k ak o r trgov ine iz III. skupine. Zaradi širokega sp ek tra p o trošn je so trgovine različno locirane. O snovna značilnost je v tem, da so trgovine te skupine nam eščene na robu ožjega m estnega središča. V zrok za to so po trebe po večjem razpoložljivem prosto ru in bo ljši prom etn i dostopnosti, poleg tega pa je veliko teh trgovin novejših. Indeks izrabe nad 1 doseže ta skup ina ob T itovi cesti v L ju b lja n i in ob P artizan sk i cesti v M ariboru , to re j ob dveb cen tra ln ih m estnih cestah, k je r je tud i veliko novih stavb. O b T itov i cesti so trgovine te skup ine osredotočene predvsem v severnem delu, ob P artizansk i cesti v M ariboru pa spada vsa ju žn a stran ceste v cono intenzivne izrabe. Podobno je tu d i v K ran ju , k je r je večina trgovin pom aknjena na zahodni rob središča. Vse o'stale raziskane ulice kažejo izredno nizke vrednosti, m ed n jim i tu d i N azorjeva ulica v L ju b lja n i in G o­ sposka ulica v M ariboru , k i sta po svoji izrab i n a jb o lj hom ogeni in izraziti trgovsk i cesti izm ed vseh raziskanih . Skupina V: Storitvene dejavnosti Te dejavnosti ne kažejo večje koncen trac ije ; vrednosti nad 1 do­ sežejo samo v N azorjev i ulici v L ju b ljan i. Razen na M estnem trgu v L ju b lja n i in v M ariboru na G lavnem trgu , v Slovenski in Ju rč i­ čevi u lici so vrednosti povsod okrog 0,50, k a r kaže na težn jo po raz ­ m estitv i s to ritven ih de javnosti po vsem cen tralnem m estnem prostoru . Eden od razlogov je v erje tn o veliko število stanovan j v središčih n a­ ših mest. Med L ju b ljan o , M ariborom in K ran jem v p rosto rsk i razpo­ red itv i te skup ine de javnosti ni posebnih razlik . Skupina XI: P oslovni prostori gospodarskih organizacij R ezultati raziskave so pokazali, da ob nazadovan ju stanovan jske fu n k c ije m estnega središča n ap red u je jo poleg trgovin s tekstilom in s p redm eti osebne po trošn je te r trgovinam i s p redm eti za gospodar­ stvo in gospodinjstvo predvsem poslovni p rosto ri gospodarskih o rg a­ nizacij. Ta ekspanzija ne g re samo v horizon taln i sm eri, tem več se vse bo lj u v e lja v lja v v ertik a ln i sm eri, k a r močno povečuje vrednost izrabe. Ob T itovi cesti v L ju b lja n i je vrednost te skupine k a r 7,92 ozirom a sk o ra j 7 -k rat nad poprečkom za vse skupine. To d a je cesti bo lj zna­ čaj poslovnega ko t trgovskega središča m esta, še zlasti n jenem u se­ vernem u in južnem u delu, k je r doseže vrednost izrabe te skupine dejavnosti v 100-metrskem pasu že 38,75 in 20,45. Po vrednosti je na drugem m estu M estni trg v L ju b lja n i s 3,03; v rednost nad 1 pa je še v N azorjev i ulici v L ju b lja n i in ob K oroški cesti v K ran ju . To so to re j ulice, k i o p ra v lja jo poleg trgovske tud i poslovno funkcijo . V M ariboru je ta fu n k c ija močno v ozadju , p o tisn jena je na rob ali celo iz trgovskega središča m esta. S tare stavbe s številn im i s tanova­ n ji p rep reču je jo razvoj poslovnih de javnosti v m estnem središču. K arte vrednosti posam eznih skup in dejavnosti ne kažejo v M ariboru in K ra n ju nobenega 100-metrskega pasu in tenzivne izrabe te skupine dejavnosti. O stale skup ine dejavnosti T udi d ruge dejavnosti, k i j ih nismo v k lju č ili v zgo rn ji pregled, so ponekod močno zastopane. To v e lja predvsem za o b jek te oskrbe in prenočišča, k i so vezani na m estna središča in s tem tud i na trgovska središča m est, čep rav n im ajo trgovske vloge. T ako je ob Koroški cesti v K ra n ju poprečna v rednost te de javnosti 1,15, v L ju b lja n i v N azorjev i u lici 1,78, ob T itovi 0,99, ob M iklošičevi 2,85 in v M ariboru ob Slovenski ulici 2,15. T ako visoka v rednost te dejavnosti g re seveda na račun v ertik a ln e zasedenosti. Ob T itov i cesti v L ju b lja n i izstopa še ena skup ina de javnosti in sicer ban k e in zavarovalnice z v rednostjo 1,05. To ponovno p o tr ju je že postav ljeno tezo o p rev lad u jo č i poslovni fu n k c iji te ceste v sre ­ dišču L ju b ljan e . Večjo vrednost dosežejo b an k e še na M iklošičevi z 0,55 in v Slovenski u lici v M ariboru z 0,51. V večini ostalih u lic se ta dejavnost sploh ne pojavi. Med drugim i skupinam i de javnosti je om eniti še obrt, k i je za­ stopana ob P artizan sk i cesti v M ariboru v sedm ih od skupno t r i ­ n a js t pasov s poprečno v rednostjo 0,48. V tem se P artizan sk a cesta, k i n a j bi im ela podobno funkcijo in s tru k tu ro ko t T itova cesta v L ju b ljan i, od sledn je močno raz lik u je . O b T itovi cesti znaša vrednost izrabe skupine obrti kom aj 0,05. D o k a j visoko vrednost te skupine z 0,66 zasledimo v V e trin jsk i u lici v M ariboru , k a te re več ji del sicer sploh ne sodi v m estno poslovno središče in na M estnem trg u v L ju b ­ ljan i, k je r doseže vrednost 0,55. Skupina XV: Stanovanja S tanovan ja so tu d i v trgovskem središču mesta. W olfova raziskava je pokazala v trgovsk ih središčih velik ih nem ških m est m ajhno v red ­ nost stanovan jske funkcije , a absolutno, za rad i izredne višine stavb, večjo vrednost stanovan jske fu n k c ije k ak o r v trgovsk ih središčih m a­ lih mest, k je r je za rad i n izk ih stavb razm erje p rav obratno (13). T rgov­ skih središč v m estih, k i bi b ila docela brez stanovan j p rak tično ni, saj so tud i v novem trgovskem središču, v »Nordw eststadtu«, na robu F ran k fu rta , v n a jv iš jih etažah zg ra jen a stanovanja . V trgovsk ih središčih L ju b ljan e , M aribora in K ra n ja je skoraj v vseh u licah s tanovan jska fu n k c ija m očnejša od nestanovan jsk ih . V L ju b ljan i, na M estnem trgu , je vrednost stanovan j k a r 8,74 ob M iklo­ šičevi cesti 4,61, N azorjev i u lici 4,57 in T itovi cesti 4,08, vendar je tu k a j po vrednosti 7,92 daleč v o sp red ju skup ina poslovnih prostorov. Turli v M ariboru je vrednost stanovan jske fu n k c ije nad 6,00 ob J u r ­ čičevi in Slovenski ulici, 4,67 znaša na G lavnem trg u in 5,87 na G ra j­ skem trgu. R elativno n izka v rednost stanovan jske funkcije , toda še vedno najm očnejša , je z 2,99 ob P artizan sk i cesti, m edtem ko znaša ob Gosposki u lici le 0,23. G osposka ulica je redek p rim er trgovske ulice s homogeno nestanovan jsko funkcijo , k a r je predvsem posledica p rev lade enonadstropnih hiš. l i l . N a osnovi računov o stopn ji izrabe m estnega središča je mogoče om ejiti trgovsko središče m esta. Le-to v k lju č u je vse 100-metrske p a ­ sove in tenzivne izrabe p rv ih p e tih skupin dejavnosti: trgov in z živili, velik ih trgovsk ih hiš, specialn ih trgov in s tekstilom in p redm eti osebne po trošn je , specialn ih trgov in s p redm eti za gospodarstvo in gospodin j­ stvo in sto ritvene dejavnosti. V M ariboru je trgovsko središče m esta vsa P a rtizan sk a cesta do železniške p o sta je na vzhodu, G ra jsk i trg , S lovenska, G osposka in Ju rč ičeva ulica, severn i in vzhodni del G lav­ nega trg a te r severni del V e trin jsk e ulice. (G lej karto .) O bsega to re j že p red drugo svetovno vojno oblikovano trgovsko središče m esta in, v glavnem , po zad n ji vo jn i nastalo trgovsko središče ob P artizan sk i cesti. V starem središču m esta se je trgovska fu n k c ija v zadnjem času razširila samo še v delu V e trin jsk e ulice, južno od Jurčičeve ulice. M A R I B O R IV. TRGOVINE ZA GOSPOOARSKE IN GOSPODINJSKE PREDMETE SHOPS WITH ECONOMICAL AW HOUtEHOLO ARTICLES a 0,00 — 0,59 b 0.60 — 0,99 c 1,00 — 1,59 d 1,60 — 2,69 e > — 2,70 f Trgovsko središče mesta V L ju b lja n i sodi od raz iskan ih predelov po našem k r i te r i ju v trgovsko središče m esta vsa T itova cesta m ed Šubičevo ulico in že­ leznico, razen 100-m etrskega pasu južno od pošte n a vzhodni s tran i ceste. D a lje sodi sem vsa N azorjeva ulica, del M iklošičeve ceste, r a ­ zen 100-metrskega pasu južno od ho tela U nion na zahodni s tran i ceste, in ves zahodni del M estnega trga. V K ran ju je trgovsko središče m esta om ejeno na ozek pas v s ta ­ rem središču mesta. To je ves T itov trg , vsa P rešernova ulica, ves M estni trg in zahodno od n jeg a d rug i 100-metrski pas na severni in p rv i 100-metrski pas na ju žn i s tran i K oroške ceste. V M ariboru in K ra n ju sta za je ti trgovsk i središči v celoti, v L ju b ­ ljan i pa bi v trgovsko središče sodili še deli n ek a te rih d rug ih ulic, ki niso b ili v k lju čen i v raziskavo. V n ad a ljn jem postopku so bile izračunane absolu tne vrednosti posam eznih skupin de javnosti in popreček absolu tne vrednosti izrabe za skupine od I. do V. R azen tega smo izračunali poprečno v rednost izrabe v 100-metr- skem pasu, p r i čem er pom eni indeks 1 poprečno v rednost izrabe sku- ' p ine od I do V v enem 100-metrskem pasu. T a poprečna vrednost iz­ rabe znaša 0,82 in vse d ruge vrednosti okoli tega indeksa 1 izražajo b o lj a li m an j intenzivno izrabo. K ot dopolnilo so p rik azan e tud i abso lu tne vrednosti in vrednosti za 100-metrske pasove za skupine dejavnosti, k i so v trgovsk ih središčih m est poleg trgovsk ih funkcij n a jb o lj zastopane: skup ina VI — o b jek ti oskrbe in prenočišča, VII — obrtn ik i, XI — poslovni p rosto ri in XV — stanovan ja . D obljene vrednosti p rik az u je jo tab e la in grafikoni. Vrednost izrabe poslopij d trgovskih središčih mest Ljubljane, Maribora in Kranja za ne stanovanjske funkcije Skupine dejavnosti Ljublj 2 ana X Ma v ribor X Kr 2 anj X I 12,39 0.59 12,69 0,64 2,84 0,47 II 16,50 0,79 13,75 0,69 1,08 0,18 III 24,23 1,15 26.66 1,33 6,19 1,03 IV 15,11 0,72 17,99 0,90 3,91 0,65 V 18,22 0,87 7,89 0,39 1,03 0,17 Popreček za skupine I - V 17,29 0,82 15,80 0,79 3,01 0,50 VI 24.15 1,15 13,82 0,69 5,60 0,93 VII 3,25 0,15 6,44 0,32 1,03 0,65 XI 134.75 6.41 13,44 0,67 8,98 1,50 XV 100,62 4,79 78,57 3,93 23,41 3,90 T ako absolu tne vrednosti, k a k o r tu d i indeksi, kaže jo občutne ra z ­ like m ed posam eznim i skupinam i de javnosti v o k v iru trgovskega s re ­ dišča posam eznih m est in m ed trgovskim i središči treh mest. A bsolutna poprečna v rednost izrabe je n a jv iš ja v L ju b lja n i s 17,29; v M ariboru je nekoliko n iž ja in znaša 15,80. V K ra n ju je vrednost izrabe veliko n iž ja in znaša kom aj 3,01. Podobno je s p o p reč ji za 100-metrski pas, k je r pa je zaostanek K ra n ja vendarle nekoliko m anjši. V L ju b lja n i je od trgovsk ih fu n k c ij najm očneje zastopana trg o ­ vina s tekstilom in osebnim i predm eti, saj doseže indeks vrednosti izrabe v 100-metrskem pasu več ko t 2. N a drugem m estu po vrednosti izrabe p rosto ra se ja v lja jo v lju b ljan sk em trgovskem središču usluž- nostni servisi, k i so delom a sp rem lja jo ča dejavnost čisti trgovini, de­ lom a pa so v središču m esta ostali iz p re tek lo sti (frizerji, k ino, kozm e­ tika), ko trgovsko središče ni bilo tak o homogeno zasedeno z d e jav ­ nostm i n a jv iš je vrednosti. V lju b ljan sk em trgovskem središču so po vrednosti na tre tjem m estu velike trgovske hiše, k i zasedajo večje število nadstrop ij. V p rim erjav i z drugim i skupinam i trgovskih de­ javnosti doseže v rednost trgov in z živ ili p rav v L ju b lja n i n a jn iž jo vrednost m ed vsemi trem i trgovskim i središči. T rgovina z živ ili je v VREDNOST IZRABE POSLOPIJ V TRGOVSKIH SREDIŠČIH MEST VELUE OF THE USE OF THE BUILDINGS IN THE COMMERCIAL CORE LJUBLJANA X POPREČJE ZA SKUPINE l - MARIBOR MkllillJbhfch VI VII XI XV KRANJ . 1 V X VI VII XI XV OOO ZA GEOGRAFIJO F F LJUBLJANA 1*7J-V A večjih m estih pom akn jena na n jihov rob, v s transke trgovske ulice in v subcentre, to re j predvsem k stanovan jsk im predelom jnesta. V štev iln ih velem estih trgov ine z živili zapuščajo m estno središče, skupaj z odseljenim prebivalstvom , ko t je to p rim er v M ünchenu in A m ster­ dam u (14). V L ju b lja n i to re j lahko govorim o o tendencah h koncen­ trac iji določenih dejavnosti v trgovskem središču m esta in o odselje­ v an ju drugih . To se bo še stopn jevalo glede na to, da je večina trgovin z živ ili v s ta rih d o tra ja n ih zgradbah (npr. na vzhodni s tran i Titove ceste). Podobna razm erja m ed vrednostm i posam eznih skup in dejavnosti nam kaže tab e la tud i za M aribor; v drobnem pa so razlike z l ju b lja n ­ skim trgovskim središčem vendarle priso tne in izražajo splošne razlike m ed obem a mestom a. V išja k o t v L ju b lja n i je tu k a j vrednost izrabe za trgovine s tekstilom , na drugem m estu so trgovine s p redm eti za gospodarstvo in gospodinjstvo, k i so zlasti močno zastopane ob P a r ti­ zanski cesti. Izredno visoka je v rednost izrabe za trgovine z živili, k i je k lju b poprečno n iž ji iz rab i p ro sto ra v m ariborskem trgovskem središču v iš ja k ak o r v L ju b ljan i. To kaže na n ižjo stopnjo razvitosti trgovskega središča v M ariboru. O benem je trgovsko središče mnogo o stre je om ejeno naspro ti ostalem u delu m esta, k ak o r pa v L ju b ljan i. Posebna značilnost je re la tivno n izka vrednost skupine sto ritven ih servisov (le 7,89, k a r je več k ak o r en k ra t pod poprečkom za vse trgov­ ske dejavnosti). Teh sp rem lja jo č ih dejavnosti je v M ariboru malo, slabše so razvite, pa čeprav služijo vsem u m estnem u preb ivalstvu . N iž ja s topn ja razv itosti trgovskega središča je izražena tu d i v mnogo m anjši zasedenosti v išjih nad stro p ij za nestanovan jske funkcije . S tru k tu ra izrabe hiš za nestanovan jske fu n k c ije v K ran ju je mnogo bolj podobna izrab i v trgovskem središču M aribora k ak o r v L ju b ljan i. Kaže se v v isokih vrednostih izrabe ta l po trgov inah s tekstilom in drugim i potrošnim i predm eti, živili in gospodinjskim i predm eti. V trgovskih središčih naših mest je zastopanih še niz d rug ih de­ javnosti, k i so sicer značilne za m estna poslovna središča na splošno. Med tem i dejavnostm i so n a jb o lj pogoste tr i: ob jek ti oskrbe in p re ­ nočišča, ob rtn ik i te r poslovni prostori. S koraj v vseh trgovsk ih sre ­ diščih je zastopana še stan o v an jsk a funkc ija , k a te re vrednost je o b ra t­ no sorazm erna z razv ito stjo trgovskega središča mesta. N a jv iš je v red ­ nosti im a v K ran ju , m edtem ko kaže lju b ljan sk o in m ariborsko sre ­ dišče nekoliko n iž je koeficiente. G lavni vzrok je m an jša k o n cen tra ­ c ija poslovnih dejavnosti in večje število stanovan j v v iš jih n ad ­ strop jih . V trgovsk ih središčih vseh treh m est močno izstopa tud i skupina poslovnih prostorov, k i doseže v L ju b ljan i indeks 8 glede na poprečno izrabo p rv ih petih skupin v enem 100-metrskem pasu. V M ariboru vrednost te skupine ne doseže indeksa i, v K ran ju pa znaša ta indeks 3, m edtem ko je abso lu tna vrednost za polovico m anjša od tiste v M ariboru. GOSTOTA PROMETA PEŠCEV V TRGOVSKIH SREDIŠČIH MEST T re tji del raziskave obsega k v an tita tiv n o analizo pešcev. V sre ­ dišču m esta in še posebno v njegovem trgovskem središču je gostota pešcev daleč n a jv eč ja . Pešci tu k a j n ak u p u je jo , gredo skozi ta predel, ali so tu k a j zaposleni. To u s tv a rja različno gostoto prom eta pešcev v tek u dneva glede na čas o b ra to v an ja trgov in in čas zaposlitve. P rom et pešcev je tem večji, čim m očnejša je k o n cen trac ija trgovske in poslovne funkcije . T akšen prom et pešcev veča po trošn jo in pospe­ šu je razvo j in koncen tracijo cen tra ln ih funkcij in prispeva k obliko­ v an ju izrabe tega prostora. Gostoto pešcev je mogoče ug o tav lja ti le z neposrednim štetjem . Glede na zgoraj navedene dejavn ike , k i gostoto pešcev v tek u dneva sp rem in ja jo in glede na različne dni v tednu, je po trebno izbra ti takšen čas š te tja , ki bi za je l vse značilne konice v prom etu. W olf je na p rim er štel pešce ob sredah v ju n iju in ju l i ju le ta 1966/67 med 11. in 12. uro, m ed 13. in 14. u ro in m ed 17. in 18. uro. (15) V L ju b ljan i, M ariboru in K ran ju smo ug o tav lja li gostoto pešcev ob če tr tk ih med 11. in 12., 13. in 14. u ro te r m ed 16. in 18. uro, ob sobotah pa med 10. in 12. uro. V L ju b ljan i so b ila š te tja 28., 29. in 30. ok tobra 1971, v M ariboru 14., 15. in 16. ok tobra 1971, v K ran ju pa 28., 29. in 30. ok tob ra 1971. Š tevilo pešcev smo zabeležili po u rah in po 10-m inutnih razdob jih , ločeno za m oške in ženske. Iz dob ljen ih rezu lta tov š te tja smo izračunali poprečno število pešcev v eni u r i v vseh treh mestih. Znašalo je 1.508. O d tega poprečka, k i je p red s tav lja l indeks 1, smo ugo tav lja li odstopan ja za enourna obdobja. Š te tje pešcev je bilo v različn ih delih trgovsk ih središč in sicer v L ju b lja n i na šestih, v M ariboru na petih in v K ra n ju na treh m estih. In de ks go sto te pr om et a pe šc ev v trg ov sk ih sr ed išč ih v Lj ub lja ni , M ar ib or u in v K ra nj u OJ M in -Q S m % s_o P CM ° -a S S G; i-O >c/3 • ►—> 1-3 CM ^7 o so in in cT o © 1A O h O O O O in in o o o o o" °o r* in 0~ o' '»-h' r* oo © © o' o' -rH -*H in h o Tf» in in ^ o" o" o o" 0 0 ^ N v o ©~ <£ o '1 o' O O CM CM in ^ in so o o" o o~ in ^ ^ in o o o o sO ^ O ' CM m CM 00 r- so on cm̂ ^ H TH Ol v (M -<* r. 00 I I I I■•h m vo ^ ^ vo ^ in o" o o o o in ir in 00 O o ’ o ö o -*-T r- r- oo in on o o o ■+* o ^ so o m •«* ^ in in in o" o o o o so o oo vo O O o o o vo in n ^ in in in o o O*1 o" o in m i 1 ■'f in o o o o o in in o' o o o m r̂- 00 OD O O O CM CM so in O o 0 \ ON o o" of 00 0 \ o" ©~ vO SO Ö o -h CM CM CM" r* o CM v / CM ^ Is * 00 ’-7 - ▼H ^ - H t H ■»H 0) O O rQ m o n o o *»-1 ^ ^ in ^ ^ s g H i^ g ° s :a g . s 'g « 0 g a ~ ft m g o -°JS « ri Do n S (J o r Q 0 • - H a t . .« in 3 _ o C "O . . t s _ ; s S > b I 2 t? ^ 5 _£co g g S S g H M ^ ^ *‘H T| S «3 A C/3 - ö CÖ . _ “ Srt-« c a T J S o . • ? ■ § & S » g * a - g « 3 o d p—1 - Ö - * O j H p O i r ,u ^ d ® f t O >• d p i j t»i)ßS5o ü >N O »So ■“ * 3 » (/>o-K»«»S n ^ ..op* A 4̂ CM U_ ;£ „ . ö ^ ^ d •S . °>- O ^ ^ en 1 ° - £ ° «, t£) v 2 >M 2 oo po s - S PQ ̂ >N _ _ - o ̂ ^ & W^PC O § '7 5 * g! c-, o. ► i_j tn . . ca c S ^ i o. S ̂ ■ o '? i5 ••tö Ö o g P •Ü r b£ ••-> o 3 «I 5" nS-t’O 9 (D ^ _ " —j O CJ O Q--+-* tn C/J .2 S3 0) I d o ü . I >7~i bJD O •— > £ - ^ cn 0) r h~ ^ C C d OD f l rrt ^ M' « S S “ S.S'-c k>g d S X d^2?2 š (- a H « o ” d c« « C 0) D O f t “ > - O £ cd S « ” .SEŽ t