Katoll&k cerkven lisi. Danica ishaja vtnk petek na celi poli, in velja po poiti za velo leto 4 ghl. '_'<> kr., za pollet.i i gld. 20kr., za Tet« rt 1« ta 1 jrl«I. 1 .*. r V -iskarnici aprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta kr., ako zad«n. i.a ta d.\i> prr./r.l "r Danica dan poprej. Te&*| XXIII. V Ljubljani 28. prosenca 1870. I,i*t 4. Občni cerkveni zbor. ^Daljo.) Ali nas sinejo človeške slabosti tistih, ki so pri cerkvenem zboru, motiti, da ne spoštuje in o njihovih določil. Kakor nas osebne slabosti nizkih in visocih vrad-nikov ne oprostujejo sklepom se podvreči, ali bolj natanko rečeno, da moramo postave po njih zastopane in zverševane spolnovati; kakor slabosti in pregreški hišnega očeta ali hišne matere otrok in podložnih ne oprostijo spolnovanja njihovih povelj : ravno tako je z nami nasproti cerkvenemu zboru. Škotje so ljudje in papež so tudi človek, in kakor ljudje so škotje in papež nepopolnostim in slabostim podverženi, ktere se od človeške narave ne dajo ločiti. Sli verniki se tudi ne podveržemo ljudem, kadar smo pokorni Škotom in papežu, ampak Zveličarju samemu, ki nas po svojih namestnikih nezmotljive resnice uči in nas po poti zveličanja in svetosti vodi. Papež in škofje so nezmotljivi, pa nezmožnost grešiti jim zato ni odvzeta. Papeža in ne človeka ljudje častijo, kadar papeža častijo; Jezus Kristus je, kterega v njem vidijo in slišijo. Enaka je z našimi škofi in duhovni. Ako bi se tedaj tudi prigod i lo kteri krat, da bi kaj napačnega ali spo-takljivega o kterem iz občnega cerkvenega zbora slišali, bi se morali pač varovati, da bi tega celemu zboru ne podtikali, ki ni nič druzega kakor učeča zbrana cerkev. Dajmo Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega; dajmo pa tudi ljudem, kar je njihovega in kar od njih pride. Ne nakladajmo človeških slabost cerkvi, ki je sveta po svojem Začetniku, svet njen nauk, svet njen red in svet njen namen. Ne verujmo toraj lažem, ktere bodo gotovo lažnjivi dopisuni po časopisih trosili. *) O kaj bodo vse govorili! Kar bodo vedili in ne vedili, vse bodo pripovedovali... Žalostno je le to, da ljudje takim lažem preradi verjamejo. Na tisuče jih je, ki bolj verujejo, kar časopisi pripovedujejo, kakor pa sv. evangeliju. Še enkrat ponavljam: imejmo nezaupanje do sumljivih časopisov, nezaupanje posebno do tega, kar bodo o cerkvenem zboru pisarili. Ako bi se pa tudi ponesrečilo, da bi se kteri izmed zbranih škofov zmotil, ali sam , ali pa po drugih ljudeh zapeljan , razločujmo dobro med škofom in človekom, ohranimo pa vse spoštovanje do določil skupnega vesoljnega sv. zbora. Kaj bi se z zborom zgodilo, ako bi se papež od njega ločili? V tistem trenutku bi nehal biti občni cerkveni zbor. *) To je bilo pisano že precej dolgo popred, kot se je cerkveni zbor pričel. V*- Ako bi bil sostavljen iz dobro hotečih mož. bil bi du-hovski shod več ali manj spoštovanja vreden, kakoršce bi že bile kreposti in značaji zbranih. Zdaj na kaj ta-cega ni misliti, zgoditi bi se utegnilo le takrat, ko bi bili kaki po vladarjih zatirani in na nje navezani škotje zbrani, ki bi bili ob enem nasprotniki papeževi. V takem primerljeju bi se zbor imenoval „konciliabuhim" aii lažnjivi zbor, ne imel bi namreč nikakoršne veljave. 1 je tudi kaj tacega mogoče, hočem le en zgled povedati L. 1438 je papež Evgenij IV sklical vesoljni zbor v Bazel, kteremu so tudi papeževi poslanci predsedovali. V šest in dvajseti seji je bilo sklenjeno do papeža poslance poslati prašat, kaj je storiti, ker je število škofov do štirnajst se skerčilo? Papež je dal povelje, da naj se zbor razpusti; ali omenjenih štirnajst škofov &e ni hotelo podvreči papeževemu sklepu in tako daleč s. se zmotili, da so papeža Evgenija IV pred se pred sodbo klicali, kakor da bi bili vesoljni zbor, so ga odstavili in nasprotnega papeža zvolili. K sreči se za te zmešane škofe niso veliko zmenili, in kmalo se je peščica zgubila in razšla sama po sebi. Občni zbor Bazelski se konča s svojo šest in dvaj seto sejo, vsih drugih sej cerkev ne priznava in sklenjene reči nimajo nikakoršne veljave. Med drugimi rečmi hoteli so za versko resnico oznaniti čisto spočetje Marije Device, pa verske resnice razglašenje po sedanjem papežu Piju IX zadosti spričuje, da Bazelski zbor po papeževem odstopu nobene veljave imel ni. — Tu veljajo prav posebno besede sv. Ambroža, ktere je v četertem stoletji govoril: „Kjer je Peter, tam je cerkev." Tedaj, kjer je rimski papež, tam je vesoljni zbor. Siiabus in okrožnica papeieva. Sedanji slavno vladajoči papež Pij IX so bili leta 1^04 razglasili okrožnico, v kteri kot viši pastir sv. Cerkve obsojajo ter zametajo v pridjanem silabusu ali zaznamku poglavitne zmote sedanjega časa. To so bili storili po dolgem premišljevanji in iskreui molitvi, oziraje se na svet znamenitniših teologov in na misli vseh škofov. Napra vilo pa je bilo to mnogo govorice, obilno šundra in Lrarna med katoličani in nekatoličani, med prijatelji in nasprotniki sv. rimsko katol. Cerkve. Sovražniki in vsi, kter so se čutili zadete, zagnali so — se ve da — lagoj, kričali in hudovali se. Da bi razlili svoj žolč in maše vali sc. so trobili v veliki rog , da je okrožnica pape zeva nasproti sedanji oliki in vsacemu pametnemu napredku; da se ne vjema z duhom našega časa; da vlači na dan in pogreva stare misli, ideje in nazore, ir. takega več. Tako so se repenčili in ihtili nasprotniki, celo nekteri manj pogumni in določni katoličan je so z:ua jevali z glavo ter plašno se ozirali, češ , kaj če iz tt^a biti? Tcrdni in zvesto vdani sinovi matere katoliške Cerkve pa so se radovali in veselili v sercu, ko so vidili, kako je sekira nastavljena na korenine drevesa, k: r.idi le slabi in škodljivi sad; ko so vidili, kako se je pričelo zernje ločiti izmed plev , pšenica izmed lju-iike. Okrožnica je zbudila, predramila in ojunačila določne katoličane, pobila in poparila tiste, ki so že dolgo kak^r rak na skrivnem zajedali se v čversto in zdravo telo sv. Cerkve; razgernila in odkrila je skrivnih družb akrite naklepe in namere, prepodila je iz svojega sve tega taborisa vse kar ni določno na njeni strani, kar >e ne bori in ne poteza zanjo. Toda vsega okrožnica doseči ni zamogla, ne vseh ran zaceliti, ktere so tako irioboko zasekane verskemu, nravskemu in družinskemu življenju, vsem potrebam v okom priti ni bila v stanu: '»križnica je le vzbudila proces, ki se je jel veršiti cerkvenemu življenju na korist, in kteremu bode zanesljivo sedanji občni cerkveni zbor priložil zadnji kamen, postavil venec na glavo. Ker se pa brez dvombe občni zbor verši na pod-.airi silabusa , ki obsega in našteva vse veče, glavniše • n nevarniše zmote našega časa, je dobro, celo potrebno katoličanu, da ima o njem zadostno vednost, da ve kaj obsega, kaj obsoja in zameta: da mu je znano, kake r.iue da ima zbor človeštvu zaceliti, da se človeštvu po-verne dušno zdravje in opešane moči. Zatoraj hočemo na kratko ter lahko umevno razložiti in načertati obreze k silabusa. da si ga vsakdo lahko pregleda in zapomni. Silabus, to je, zbirka ali ob seže k, našteva v»• * poglavitne zmote, ktere so sv. Oče zaznamovali in nazi.anili svetu ter jih med časom lMetnega svojega pap.-itva obsodili in žavergli. Razdeljen je v 10 poglavij: V per vem poglavju zaveržejo sv. Oče a) panteizem ali vseboštvo, ktero uči, da so vse stvari Bog in da imajo lastno božjo natoro ali bistvo, da je tedaj Bog ono in isto kakor svet, da je Bog duh, gromada »materija . bilje, žival, resnica, laž itd. b Obsodijo papež r.eiiogojne umovercc »absolutne racijonaliste), ki terdijo du je človeku um edino vodilo, in da je keršan-»ka vera temu umu nasprotna. Vsebožniki in nepogojni umovcrci kriče na vse gerlo, da to poglavje nasproti današnji oliki in pametnemu napredku. V drugem poglavju obsojajo .papež zmerne na-to.-aiiste (prirodoverce), kterim bi bil všeč čeznatorni verozakon, toda le pod tem pogojem, da bi se podvergcl sodbi pameti, in da bi se nobena verska resnica ne sprejela, ko bi pamet ne spoznala tega za dobro, češ, da se modroumec ne more in ne sme podvreči kaki visi veljavnosti. Zmerni natoralisti pravijo, da je to poglavje nasproti pametnemu napredku in sedanji oliki. V tretjem poglavju zaveržejo malomarnost (in-diterentizem > in širokovestnost. Ti uki terdijo, da se človek, v kteri že koli veri enako lahko zveliča, da si •e treba izvoliti vero , ktera se komu po lastni pameti zdi prava, in pa da je protestantizem (protestanška vera) tako prava vera kakor katoliška. Vnemarr.eži in širokovestneži tožijo, da je tretje poglavje nasproti pametnemu napredku in današnji izoliki. C eter t o poglavje zaznamuje za kugo: socijali-zem ali pobrateštvo (podruženstvo), kterega namera je razdreti vse družinske naprave in vsaki vstanovljeni red: deržavo, gosposko, zakon, družino itd.; komuni-z e m ali vseobčnost, ki taji pravico lastnega posestva : skrivne družbe, ki bi se nc zagrinjale v temo, ako bi imele dobre namene: svetopisemska društva, prizadevajoče se s popačenim sv. pismom spodmeliniti k:ito!ičaiu>t\o , iu pa d u h o v s k o - s v o b o d o m i s e l u c društva, ki bi rade zasadile zastavo svobodomiselstva v Cerkvi in zatrosile misli nenavezanosti (neodvisnosti) med duhovstvo. Pobrateži, vseobčniki (občenuhi) in udje skrivnih združb, svetopisemskih in duhovsko-svobodomiselnih društev kaj težko terpe, da so jih sv. Oče zaznamovali kot kugo sedanje dobe, in zdi se jim ta postopek Njih svetosti kolikor le mogoče nasproten pametnemu napredku ter sedanji oliki. Poglavje peto rešeta zmote, ki se nanašajo na Cerkev in njene pravice. Tu obsojajo sv. Oče tiste, ki nočejo spoznati Cerkve za pravo, doveršeno ter popolnoma prosto društvo (skupino;; tiste, ki terdijo, da Cerkev ne sme rabiti svoje oblasti, in pa da ne more določiti, da je njena vera edino prava; nadalje tiste, ki pravijo da ona nima natorne ter postavne pravice za pridobitev in posestvo, da škotje nimajo oblasti brez gosposkinega dovoljenja razpošiljati apostoljskih listov ; da je dovoljeno osnovati narodnih cerkev , ki niso pod papeževim gospostvom, ki so popolnoma ločene od Rima itd. V šestem poglavju so zaveržene zmote glede občinskega združenja (deržavnega življenja), bodisi že samo na sebi, ali pa v razmerah svojih proti Cerkvi Take zmote so: terjenje, da je deržava pričetek in izvir vsa-cega prava, da je deržavno pravo više mimo cerkvenega, da prispada nadzorstvo šol, v kterih se odgojeva keršanska mladež, le deržavi; da katoličanje lahko po-terdijo odgojo, ki je zunaj katoliške vere in ne pod vodstvom cerkvenim; da svetna oblast sme škofom in vernikom zabraniti prosto občevanje med seboj in s papežem ; da ima vlada sama in sama od sebe imenovati škofe, in da sme zahtevati, da škotje prevzemo kermilo kake škoiije prejden dobe oblast in poterjenje od sv. Sedeža; da deržava zamore premeniti postavno starost za redovne obljube, in zapovedati, da brez njenega privoljenja nikdo ne sme storiti slovesne obljube ; da se Cerkev in deržava morate ločiti itd. Politikarji ali deržavniki, ne znajoči katekizma, vsi močni duhovi enake baže, od vekačev v kerčmah do senatorjev (sovetnikov) ter udov deržavnega in za sebnega svetovalstva, vsi oni, kterih učenost je preslaba, kterih vednost premalo razvita in razsvitljcna za spoznanje, da je Cerkev vstanovil in osnoval Bog-Človek, da je ona kraljestvo Božje na zemlji, kraljestvo, kteremu služiti bi morale vse zemeljske oblasti šteti si v čast, in kteremu so sploh dolžne to, kar je stvar dolžna Bogu, namreč ljubezen, čast in pokoršino: vsi ti ljudje, kterih število ni ravno majhno, kriče na vso moč, da peto in šesto poglavje v silabus-u je naravnost nasproti pametnemu napredku in današnji oliki. Sv. Oče obsojujejo nadalje v sedmem poglavju one knjižurice in čenčarije časopisov, ki kvasijo, da je življenje lahko pošteno brez Boga, da človeške zapovedi vežejo tudi tedaj, če so nasprotne božjim ter natornim zakonom , da vse nravno življenje, vsa poštenost je le v tem, priskerbeti si bogastva in zabav (veselic), da vse dolžnosti so le beseda brez pomena, da je treba raz-klicati ter deržati se načela nevtikavnosti, (non-interven-cije): če je, na primer, kteri si bodi vladar s potuhnjenimi napadniki v borbi, nc smelo bi se mu priteči na pomoč, nc klicati ljudi na pomaganje itd. \r3i tatje, sleparji in ovaduhi, vsi oni kterim bi bilo naj bolj po volji, da bi ne bilo nikakoršne više pravice in sodbe, kterih naj veče veselje bi bilo, če bi mogli delati brez vesti in strahu, kar bi se jim zljubilo, otu kteri menijo, da bi se dal naj lepši red vzderžati v skupnem življenji, če bi tudi ne bilo več žendarjev, ječ, gosposke in sodnic, kakor jih pri volkovih v lesu ni, vsi takošni ljudje so za terduo preverjeni, da je sedmo poglavje iz silabus-a ovira pametnemu napredku in no- vošegni omiki. Osmo poglavje je zoper zmote, ki zadevajo zakon keršanski; zaveržen je tu nauk tistih, ki uče , da ker-šanki zakon ni bil povzdignjen v častitljivost sv. zakramenta, da svetna oblast zamore vstanoviti (vpeljati) razklep (razdruženje) zakona, da Cerkev nima pravice določiti overžljivih zaderžkov glede zakona. To poglavje se zdi nasprotno pametnemu napredku ter sedanji omiki vsim, kterim je nerazvezljivost zakona pretežavna butara in kteri bi se radi iznebili druge polovice (svojih žena) kakor hitro bi jim ne bila več po volji; vsem tistim, kteri bi radi da bi bil zakon le na-torna zveza, ne pa sveto združenje serca, ne neprelom-I jivo poroštvo, ktero si dasta mož in žena, da hočeta podpirati drug druzega v prenašanji težav življenja ter si na tem potu zaslužiti večno življenje na unem »vetu. Deveto poglavje obsoja zmote glede svetne oblasti papeževe; tu obsodijo sv. Oče tiste, kteri se borijo in upirajo zoper svetno gospostvo rimskega Sedeža in kteri pretvezajo, da bi bilo odstranjenje te svetne oblasti Cerkvi na svobodo in korist. Garibaldi, Macini, kralj laški, vsi puntarji, nesprav-ljivi sovražniki sv. Cerkve, po vsih krajih sveta, oni kteri bi radi namestnika Kristusovega vidili v pesti sa-mooblastnega vladarja in krivičnih ministrov, vsi ti ljudje povzdigujejo svoj glas, da je to poglavje kolikor ie mogoče nasproti pametnemu napredku in današnji oliki. Deseto poglavje naposled obsoja zmote, ki se obračajo na prostomiselnost sedanjo ; zmote ki terdijo, da ni več dobro, da bi deržava spoznavala le samo pravo vero; da je pametno in prilično, verozakonu, kterega je Jezus Kristus sam izročil svoji Cerkvi, ki ima obstati do konca sveta, ne skazovati nadalje veče naklonjenosti, veče časti in večega spoštovanja kakor drugim veram, temuč staviti ga v eno in isto versto z različnimi bogočastvi, ktere so po svoji volji iztekli na dan verski prekucuhi, ki so se bili zoper Cerkev spuntali. To poglavje obsoja zmote, ktere prigovarjajo, da se to ne pravi zasmehovati Boga, če se zahteva moliti ob enem s pravo Cerkvijo, ki je vstanova božja, kteri je on Kralj, in pa s krivoverskimi ločinami, kterih udje so v razpertji ž njim, in ktere je Zveličar sam primerjal s pogani ter z očitnimi grešniki. Zaverže slednjič zmote, ki se skrivajo v zvijačnih stavkih, kakor naj nesla-nejši je menda ta-le: »Rimski papež se zamore in mora sprijazniti z napredkom in novošegno omiko." Kaj pa da vsi tisti, kterim se zdi hvale vreden in postaven napredek v zmoti, v malomarnosti za dobro ali hudo, in v slabem samo na sebi; oni ki menijo, da je vsaka vera, tudi katoliška, človeško delo, ki se da doveršiti ter popraviti kakor kaka stara listina, svetni zakonik, deržavna vstava ali kak starašinski sklep: vsi ti se derže svojega prepričanja, da je zadnje poglavje v silabus-u nasproti pravemu napredku in pravi omiki. To tedaj je razglasilo poglavarja rimske Cerkve, — razglasilo, ki je dalo povod tolikemu kriku in viku med tako zvanim olikanim svetom! Pa kdo je ta človek, ki se derzne tako podučevati, razsvitljevati ter ker-miti vesoljni svet, ki čuje nad vsemi narodi, sodi vse deržavnike, deli hvalo ali grajo vsim pisavcem, vladnim gospodom, celo kraljem, — ki izreka svojo obsodbo zoper samovladarje, ki so obdani od tisuč in tisuč oboroženih rok, in ki ie zmožen raznetiti jezo in serd, ne da bi onemogel pred nemarnostjo in zaničevanjem? — Kdo je ta, ki se upa tako upreti vsem zmotam , vsem zablodam, vsem brezumnostim in napakam, ktere berzda on sam z mogočnim svojim glasom, kterim vžge na čelo sramoto, ki jih za vselej potlači na tla, znamenja, ktere se ne bodo nikdar izbrisale? Se mar kdo prederzne reči, da je on brez imena, brez oblasti, brez moči, ali pa ima le zgolj človeško, in ne više, od zgoraj podeljene moči? (Po franc. abb. Richaudeau : La Femme chret. MJe Je prava tjubesen do rereier Če keršanska ljubezen toliko premore, zakaj pa toliko siromaštva? Na to neopravičeno očitauje naletimo pogosto v komunističnih in socialističnih ali lažnjivih pobratuških in grabeških spisih. Keršanstvo nikakor nima misli, da bo vse siromaštvo in vso revo pregnalo z zemlje. Znano nam je, kaj je govoril Jezus Kristus, Sin Božji: „Revežev bote imeli vedno med seboj." Znano, da Božja previdnost dopusti tudi revšino , ker je v^a^a časna stisKa in nadloga ali pokora za grehe ali pa skušnja in čistilo dušnega življenja. Vera naša ni tedaj tako ošabna in prevzetna kakor rogoviležev in prekucuh« v, komunistov in socijalistov, da bi si domišljevali v>e nesrečno siromaštvo pregnati iz sveta. To nikoli ne d . Rogovileži tako imenovani pobrateži psu jejo, da keršai -ska vera nima pokazati veliko sadu. Kdo pa ga unu pokazati ? Mi stoletja kličemo na pričo , kaj je storila katoliška cerkev za uboštvo. Ljubezni in darežljivosti čudoviti duh je sterl težki jarem, ki je v poganstvu tlačil siromaka. Kaj je bilo poganstvo z revežem storilo V D" živali ga je bilo potlačilo. Ce siromak ni hotel giaaa poginiti, moral je rabotiti bogatinu. Bogatinstvo je biio odtegnilo revežu vse, vso svobodnost, vso pravico, vso čast, vse samocenstvo, ves spomin, da sta oba enega izvira in brata. Komu je bilo mar, da naj se revež poduči, kdo se je zmenil za njegovo dušo, kdo za njegove bolečine, kdo zato, če pogine? Trepetajoč pred terdobo svojega gospodarja, groze derhteč, ko je vidil, da nihče nima pomilovanja zanj , sam nad seboj merzeč , k: se mu je zdelo, da je kvas in izmeček človeštva, postal je bil siromak (kakor pravi Lakorder) podoben živali, ki obdeluje zemljo, brani hiše in kteri se trikrat na dan verže pičle hrane. Prikazal se je pa Kristus na zemlji, sterl robstva okove, ki so reveža tlačile. On je -pet pridobil siromaštvu čast, sej on sam, večni Sin Očeta, se je revežem pridružil, revnim oznanoval veselo sporočilo o Božjem kraljestvu. On jim je povernil svobodo, ker je učil, da vsi ljudje so enaki pred obličjem Božjim. On je blagroval reveže ter jim razkril večno prih- d-njost, veličastno plačilo v kraljestvu svojega nebeškega Očeta. Učil je miloserčnost, in odperli so se dotle zaklenjeni zakladi in delilo se je siromaku z obilnosti. Ker je Kristus vse to storil, kaj še prašate p< bia-godelni moči keršanstva? Kdo je gradil siromasmee. bolnišnice, najdenišnice in sirotnišnice, če ne keršanska ljubezen? Takih naprav starodavnost še po imeni ni poznala. Kdo je klical one redove v življenje, ki jim ie edina skerb siromakom in bolnikom streči? To vsi dela keršanska ljubezen. Kaj pa hočete vi. kotuui isti in socijalisti (grabeži in lažnjivi pobrateži i revežu podariti? Vi ste do cela pozabili, da ima revež uzer. trupla neumerlo dušo. Telo (svoje) hočete vi rediti, pitati, mehkužiti; za dušo, za neumerlo človeško dušo pa r.imati nič, prav nič ne. Ko bi vaša načela dospela do kermii;.. streglo bi se morda telesu ^sc ve, da tudi le nekteri h . ali duša bi lakote jemala konec; postavilo bi se vse narobe, skerbelo se za to, kar dostikrat v malo teunili, v enein dnevu, enem trenutku mine, — zanemaril- pa bi se ono, kar vekomaj terpi. Že to edino podere vse vaše zastave, dela in naklepe, vi lažnjivi prostornisk-ži in prostuhi! Keršanska ljubezen zares ni kriva, daje ve»iko siromaštva in pa reve; krivi ste pa vi precej zlo tega. vi lažnjivi osrečevalci, — ki neprestano napadate ktr- dansko vero, jo skušate spodriniti iz sveta, — vi ste krivi, da vera keršanska ne more skazovati vse svoje moči v blagor revnega človeštva. Kaj ste storili dosle za reveže? Prav malo; vzeli ste pa revežu veliko. Vi čertite in preganjate redove, ki strežejo iz čiste ljubezni bolnikom, nasitujejo reveže; pahate jih iz bolnišnic, sirotišnic, jetni.-nic — iz sovraštva do katol. vere. Vi ste revežu za-terli čast, ker čertite Jezusa Kristusa, ki je izvir časti siromaštvu. Vi ste mu s svojimi načeli izvili mir, ker ^a učite, da časno jc kaj, večno pa nič: zanetili ste v njem gladovno glomenje po bogastvu in ste ga sami sebi nasprotnika storili. Vi ste slednjič revežu izmaknili delež >bilnosti, ker ste toliko bogaunom pristudili keršanstvo ter s tiin zadušili v njih kerš. ljubezen do ubožcev. Tako je vaše delo, vi lažnjivi pobratuši in rogovileži! Le samo keršanstvo uči in skazuje pravo ljubezen, resnično usmiljenj«', ker skerbi za oboje, za dušo in za telo, za čas :n za večnost. I0gleti po Slovenskem in dopisi• Iz Ijubljane šiiiarnice. V kratkem se bodo jele tiskati nove, posebno sedanjemu času primerjenc ^mamice, ki imajo saj proti k rovarstvu ali puntu.) Rogovilski laški časniki, koledarji in knjižure, ki dostikrat v jezi in razdraženosti aope r I Joga, vero, cerkev in duhovstvo nemške še pre-»"icajo. priganjajo katoličane, da tudi oni od svoje strani pišejo pa v pravem duhu časnike, bukve itd. Prišla na n je te dni iz Kima knjižica v križnatem zavitku pod ravno imenovanim naslovom, ki v 1«» kratkih odstavkih pobija rovarstvo. Te krepke „misli'* so bile v pervo natisnjene v teržaškem čverstem listu: „La Lancia di S. Scrgio Sulica sv. Sergija;; na prigovarjanje prijatlov pa jih je pisavec zbrane na svitlo dal v Rimu. In po »ravici. Zakaj punt ie hudournik vsega hudega. Lavno te dni je bil v Rolonji pokop garibaldov-skega prekucuha med velikim hrupom. Rekli so menda govorniki pri pokopu, da republikancu na grob bi bil naj lepši spominek: smert poslednjega kralja in poslednjega papeža. Knjižica po pravici pravi, da beseda punt se žalostno glasi, ker ona nese seboj misel nasilstva in kervi, in iše razdjati postave in oblasti. Patrijarh vsih rovarjev je prav za prav satan, ki je pervi povzdignil zastavo rogovilstva, rekoč: „Stopil bom na uebo, nad zvezde bora postavil svoj sedež.4' Tako govore ro-varji: Kazdjaii bomo prestole iu vladne rodovine, poteptali postave. Rogovilstvo jc dvojno, versko in deželsko: ali pa ie versko deželsko ob enem, — po tem da meri ali na vero, ali na deželski red, ali pa na oboje skupaj. Pisatelj pravi dalje. Nekteri Italijani, ali bedaki ali hudobneži, pravijo: ..Sedanji punt je deželski (politiški), r.e pa verski. Toda, ko bi današnji punt bil zgolj po-litišk, bi gotovo ne bili oropali posvečenega čuvaja v Vatikanu, ne bili teptali cerkvene postave, pogazili njene naj svetejši pravice, preganjali Škotov, ropali duhovnov, zatirali duhovnih redov, podvergli klerikov vojaškemu novačenju" itd. Zoper „Laibaheričiio' fili*ter*ko teologijo. — Svetemu očetu bistro umnemu Piju IX sc prilastuje, da so rekli: O vsakem cerkvenem zboru gospoduje prav kratek čas satan, potlej ljudje, na zadnje pa sv. Duh. Kaze se, da ta osoljenka ni brez resnice, in deležnost satanovo si blezo hoče tudi „Laibahcrica" prilastovati. Toda to gospodovanje bo zaupljivo le kratko časa ter-pelo, ker že zgodej so „Iibcralske'* laži pričele podirati svoje lastuo ozidje. Sej pa tudi tako neumno lažejo, da bi se tem „lampadašem" morale černe šavre smejati. Pustimo pa to in poglejmo malo, kakošne nove dogme „Laibahcrica" v pervem „stadium-u" pripravlja za koncil. V 9. listu 1'j. jan. letošnjega leta se je ta deržavni časnik lotil počenjanja, kakoršnega dozdaj v taki podobi nismo velikrat brali. Ce je kaj tega modrovanja „L." sama kovala, ali vse iz „Allgeraeinerice" ponatisnila, tega ne pove: malopridno dosti je, da si deržavni list med čisto katoliškimi prebivavci prederzne kaj tacega pisati. Modruje namreč, da deržava mora skerbeti, da duhovno in versko življenje se ljudstvu ..reformira" ali prenovi, prej ko je moč, češ, da politiško oprostenje narodov ni mogoče brez prenovlienja duhovnega ia verskega življenja sploh, zakaj ljudstvo da je zdaj nepro-sto m neomikano in pa neodjenljivi (absolutni), nezmotljivi človeški oblasti (avtoriteti) brezpogojno podverženo. Nato po besedi tako le piše: „Ljudstvo mora rešeno biti menitve (!!!), da je na zemlji kaka nezmotljivost, da so možje, ki so kakor neko božanstvo, kadar se snidejo, ali da je celo mož na zemlji, ki se mora misliti kakor Rog na zemlji in čegar izrekom bi se moralo brezpogojno podvreči — prav te menitve mora ljudstvo rešeno biti..." Da ne bo kdo ugovarjal, da se za kaj nedoločenega borimo, naj opomnimo, da tukaj imamo pred očmi resnično „nezmotljivost na zemlji," „inože, ki so se so-šline kakor „božanstvo" po preklinjanji vladinega lista, ampak kakor „v sv. Duhu zbrana katoliška nezmotljiva cerkev." Vsak katekizem uči, daje katoliška cerkev nezmotljiva v verskih rečeh. ,,Laiba-herica" pa terdi, da „se mora ljudstvo te menitve rešiti!" Zbrano cerkev psuje z: ,,Maaner, die zusam-mengekoramen , gleichsam eine Gottheit bilden." Ima mar „Laibaherica'' to nalogo, da naj prebivavce do malega čisto katoliške dežele zoper njih vero hujska?! — Ako se brez kazni dopušča, da zanikarni ljudje, naj večkrat izdajavci svoje lastne cerkve, po Časnikih versko prepričanje njenih prebivavcev gerdo zdelujejo, ko ima vender nezmerna manjšina krivovercev mir, ko se vlada vender za j ude tudi na tujem tako goreče poganja,*) bi bilo misliti, da imamo katoličani saj naj manjši pravico: tirjati, da naj nas vender vladini listi v naših naj svetejših čutilih ne napadajo. Zmiraj se je terdilo, da novi red nima z vero nič opraviti, in sami smo undan slišali pri sodnijski obravnavi zoper g. J. Koprivnikarja iz ust deržavnega moža, da za vero ni nič nevarnosti; vender pa vladini list psuje verski Člen, ki je v vsakem katekizmu, ki ga že naj manjši šolski otroci vedo razlagati, in ki ga vsak katoličan pod zgubo zveličanja mora verovati, namreč: da se katoliška cerkev v verskih naukih nikoli ne more zmotiti, ker je Kristus po svoji lastni obljubi pri nji do konca sveta, in ker jo sv. Duh vlada (Mat. 2H, 20; Jan. 14, 16. 17). To mi katoličan je verujemo kakor vsako drugo raz -odeto resnico. Vladini list pa uči, da deržava mora to „me-nitev" od pravljati, češ, da je deržavi nevarna! Je mar to tista „svoboda vesti/' tista „prosta cerkev v prosti deržavi," ktere imajo „liberalci" novega kopita polne usta ? Povedala je tedaj Laibaherica — morebiti ne vedoč, kaj da govori, pa vender — na vse usta, kakošno svobodo liberaluhi privošijo katoličanom. Molčimo o pomoč -kih, ki jih spis svetva, da naj deržava ljudstvo z naukom, oliko oprosti zmote , ki — češ — jc tudi deržavi nevarna! Tedaj takorekoč nevedoraa naj se ljudstvo zapelje, da ne bo več verovalo v nezmotljivost svoje cerkve! Lep ,,nauk!".. Hvala za vašo odkritoserčnost. Ne manjši čobodra pa je sklep tega spisa. Skrite *; Gl. iii-.*<1 •irujjiiu „Vaterlb svojem času sad rodili, in zares jim mora za njih verlo obnašanje naša dežela hvalo vediti. Reč, za ktero se oni poganjajo, stoji na terdem stalu, na pravici, in mora obveljati prej ali pozneje. Naj posnamemo nekoliko iz govorov. Pervi govornik 20. pros. pri začetku adresne obravnave je bil dr. Lovro Toman. Kako nevšeč je bil njegov govor večini, kaže to, da se mu je nesterpljivo v besedo segalo od nasprotne strani. Popisoval je dosedanje ravnanje centrališke (sredotežne) vlade in tega ravnanja škodljive nasledke. Pokazal je, da vstava bo obrodila blagor le tako , ako se bode spopolnovala po naravnem razvoju kraljestev in dežel. V Avstrii ste si dvč stranki naravnost nasproti: ena je zasedena na čerko vstave in hoče, da naj se namen dosega s silo, strahovanjem, neposrednimi volitvami; druga hoče določno, v resnici živo ravnopravnost vsih narodov. Na pervi teh strank je spominica ministerske večine, njena adresna osnova in večina deržavnega zbora; na drugi pa cesarjev prestolni govor, spominica ministerske manjšine, manjšine v zboru, pa večina avstri-janskih narodov. Govornik skazuje dalje po zgodovini, da centralizem je škodljiv, in nadvladanje enega naroda nad drugim bistveni zaderžek za vsako vstavo na Avstrijanskem. To kažejo tolike zgube od 1. 1848. Nasledek Šmerlin-govega centralizma je Sadova in dvalizem itd. In vender se iz tega sedanja večina nič ni naučila. Nova vstave je bila narejena, akoravno so ji nasprotovali Poljci, Tirolci, Čehi, Slovenci. Kervavi upor na Dalmatinskem je kervavo spričanje , da se ne d:i vse centralizovati ali po enem kopitu vravnati in germani-zovati. Cesar je čutil potrebo po spravi in pomirjenji in dal je ministerstvu povelje v tem pomenu. Kaj pa je svetovala večina? Deržati vstavo in potlačiti nasprotno Btran. Zdaj imamo neverjetno preganjanje tiska na Češkem, nobenega pomilostenja, puške iglenke, ki se še niso poskusile na vsih avstrijanskih sercih, ječe, ki niso še napolnjene z inteligencijo. — (Predsednik govornika opomni, da naj bolj zmerno govori, zakaj večinci so pridno „oho-vali," in po precejšni sporeki je dr. Toman nadaljeval.) Nobena vstava ni sama zavoljo sebe, temuč mora biti v prid deržavi in narodom. Neposrednje volitve so nasprotne oktoberski diplomi, vravnavam posameznih dežel; neposrednje volitve hočejo sekiro nastaviti na deželne zbore ter posekati to cveteče drevo deželske samoupravnosti (avtonomije). Minister Giskra sam je rekel : „Z deželnimi zbori ne morem vladati." Giskra za-kliče: „Ni res." Toman: „Meni samemu je ekscelenc — minister to ponavljavno rekel, in porok sem, da je to resnica." Pri takem ravnanji porazumljenje ni mogoče. Neposrednje volitve žalijo naj tehtniši vstavino pravico. Ljudstvo ostane po nji v manjšini, če tudi bo več glav v zboru. Le zastop , napolnjen iz pomirjenih narodov, more Avstrijo podpreti. Ali večina hoče mar enačiti nadvladanje nemškega naroda s svobodo in ravnopravnostjo v Avstrii? Pravijo: Avstrijo hočemo, ako se nam Nemcem zadostuje; če ne, nočemo Avstrije. Ministri bi utegnili pri enacih prizadevanjih z avstrijanskega stališka žalostno slavo doživeti. Nemški narodi nimajo zato pravice do nadvlade, ako so bolj omikani; vsako ljudstvo se olikuje po svoji lastnii in svojem jeziku; kdor hlepi tedaj po nadvladi nemškega naroda, se pregreši nad duhom olike. Slovani so nemško oliko branili zoper turke in tatare; kolika krivica, ako jih zato zdaj hočejo ponemčiti. Toda nemški narod tega ne namerja, ampak le mnogi zastopniki in časništvo. To pa je napotje, da se pomirjenje ne doseže. Dalje zavrača ugovor, da bi se Avstrija po ravno-pravnosti utegnila posloveniti, in pristavlja: Vlada ima po postavi dolžnost na vsako stran ravnopravnost vres-ničevati; v deželnem zboru na Kranjskem n. pr. pa je kazala skerbljivost za nemštvo, ki je žalila pravice de- žele in krone; ko so bili Slovenci pa v manjšini, zanje ni skazovala enake skerbljivosti. Da se porazumljenje doseže, je najpred treba, da se volitveni red pravično vravna, na Moravskem in Češkem poprej ne bo sprave. Tega pa nočejo storiti, ker tako bi Čehi večino dobili. S čira hočejo pa taki stan pred Evropo opravičevati? S čim ga podpirati? Le z bajoneti. Toda Avstrija naj postane zgledna deržava, kako zamorejo mnogi narodi v pobratenstvu med seboj živeti. V tem pomenu je bil cesarjev prestolni govor; adresa večine pa gre na stranpotje. Kolika odgovornost je torej v današnjem vladinem programu ! Govornik dobro ve, da bode večina zborniška glasovala za ministerski program, ne dvomi pa , da cesar ostane zvest svojemu spoznanju, in upa, da se minister-ska večina iznezvesti svojemu programu, ako se ozre na večino avstrijanskih narodov in na nalogo deržavino. Sej večina te hiše zastopuje zlasti le en narod; vse druge pa manjšina. Po več govornikih je prišel na versto g. Svetec in sicer naravnost za znanim Kurandom , kterega je zavračal. Rekel je o večinski ministerski spominici, da je le pataglav ali straničen spominek nemške stranke, ki pravi: gospodovati moramo mi, ali pa nočemo biti v Avstrii. V pogojavni deržavi mora pa vsaka nadvladavna misel na stran. Deržavski možje so zmiraj na tisti poti, če tudi jih toliko nesreč uči, da tako ne gre. Vladilna misel v našem deržavstvu ni naravna; centralisti nočejo , ne potrebujejo samoupravnosti. Dalje govornik razkazuje napako umetno napravljenih večin , in pravi, da večinski in ministerski gospodje so svoje stališče zmiraj ohranili z navideznimi razlogi. Mi hočemo pa vstavo, ki je za vse. Pravi se, da federalizem deržavo razdeva; ne pomisli se pa, da federalizem vlada tudi v Avstrii med Ogerskim in nami, med Ogerskim invHer-vaškim, gospoduje tudi na gorenjem Nemškem, v Skan-dinavii. Svetec poslednjič ovrača očitanje, da čebljamo panslavizem in na Rusijo pogledujemo, in upa, da se bodo tudi na uni strani ob svojem času poprijeti misli za pravico, enakost in pravo vstavnost, ter bodo spoznali. da s centralizmom ne gre. Na potuhnjeno očitanje, da manjšina v deržavnem z.boru ravnila ali programa nima, je goriški poslanec Cerne v derž. zboru 24. pros. odgovoril: Namen opozicijo je v ter jen je A v^stri j e po vsestranskem vza-dovoljenji. Govoril je Č. zoper centralizem, pod kterega zastavo Avstrija ne more kviško zoper Prusijo, ker na to zastavo ljudstva merzijo. Vsaka velemoč ima svoj namen (Najraji sebičen), Rusija hoče Carigrad dobiti, Prusija Neulčiio zediniti, Francija Reno imeti. Le Avstrija da ga nima. Imela ga je: Jutrovo braniti zoper Turčijo, je pa to poslauje Rusii odstopila. Ako ima kaka deržava dve tretjini svojih prebivavcev zapekanih, se ne more krepka imenovati. Torej sprava Avstrije pomeni toliko, kakor poživljenje avatrijanskega domoljubja. — Dr. Toman je zopet ravno ta dan veriženje Rechbauerjevo v njegovi pn.znoti razodel. Na očitanje, da manjšina na silo kliče, je odgovoril: adresa večine silo kliče, Skene je naravnost rekel, da vprašanje je za moč. Z ravnopravnostjo je zdaj hujše mem poprej, ker je zdaj v vstavi, pa se vender ne zveršuje. Slovenci s 1'/.» milijonom prebivavcev nimajo ne ene slovenske srednje šole, in minister Giskra je rekel v Ljubljani dr. Bleiweis-u: „če hočete slovenskih vradnikov in zdravnikov, sami si jih izredite." Taka je tudi pri druzih slovanskih narodih. Pravijo, srenje naj izvolijo jezik za šole; zakaj se pa ni izreklo, da materni jezik dotične srenje bodi šolski jezik? Oblast to skleniti, so preložili v birokracijo ... „Vtld." imenuje Toaiana „stets schlagfertigeu Redner." — Tudi dr. Klun je povedal, da na Kranjskem je u-med 160 nemško-slovenskih šol le se 30 nemško slovenskih, druge so čisto slovenske. To imenuje Klun ,.slove niziran je" šol (!), in temu pripisuje, da se šole manj obiskujejo! Smemo pa Klunu naravnost povedati, če res ne ve, da ne v nemščini, ampak v novi šolski in novi vojaški postavi bi se utegnil prej vzrok najti, in kar pervo tiče, je ravno Klun o neki priliki v derž. zboru kij uval po naravni zvezi med cerkvijo in šolo, kar go tovo ni pomoglo k pridnejšemu obiskovanju šol. Ako mož kterikrat k spoznanju pride, bode že imel za kaj reči: mea culpa. Povedal je tudi, da obe stranki na Kranjskem stojite na stalu vstave, obe želite svobode, da tukaj tedaj se ne da govoriti o spravi, kakor na Češkem. — O Greuterjevem govoru drugi pot. Grof Beust jc govoril četerti dan v adresni debati. On pravi, da je za spravo z narodi, da bode pa vender z večino glasoval za osnovano adreso. V svojem dolgem govoru naznanuje, da ni Slovanožirec, za kar so ga časniki delali; ko je pa vstavo podpisal, da ne more iz nje stopiti k Slovanom, temuč oni morajo v vstavo stopiti. (Dr. Toman je prej rekel, da vstava ni sama zavoljo sebe.) — Pozneje pa, naštevaje svoje zasluge, pravi Beust, da on je dal zbornici določnega in preslavljanega borivca za nemštvo ko predsednika, da on je storil, da se je ^nemško) parlamentarno ministerstvo postavilo itd. — Beust je povedal še dvč posebni reči: da „Presse" nobenega solda ni dobila iz „di6positionsfonda'< (tistega denara, ki se ministrom privoli za njih časnike) ; pa da ni ne ene vlade v Evropi, s ktero bi mi Avstrijani ne bili v dobri, mirni, celo zaupljivi razmeri. Tirolsko. Nove brezverske šolske bukve in tirolske žene. Omenili smo pred nekaj časom, kako so nove šolske bukve vravnali za Nemce ter iz njih izbercali vse, kar zadeva Kristusa, katoliško cer kev itd., in te bukve zdaj vernim, čversto katoliškim Tirolcem vsilujejo v šole za njih otroke. V „Vaterland" pišejo, da je vsa dežela zato razdražena. Okrajnega poglavarja v Tarenzu, ki je hotel s silo brezverske bukve v šolo spraviti, imenujejo še po časnikih le „paša," iu žene in otroci so imele pravo vojsko z njegovim beri čem. Rekel je bil okrajni glavar, ker je ljudstvo razdraženo, da ne bo vsiloval novih bukev; vender pa je 7. pros. prišel v šolo njegov berič z mavho brezverskih bukev. (Že poprejšnji dan je berič boje po kerčmah kričal: „Jutri pridemo bukve delit.)" Pa komaj je v šolo stopil, že je bilo poslopje od žen obdano, ki so vpi le: otroci so naši itd. Otroci pa so vekali in cvilili, dervili se ven, da so duri zagostili. Berič, obdan kakor ubog hudodelnik med razdraženimi materami, v eni sapi puhne iz poslopja; ali prišel je z dežja pod kap, ker tukaj je bilo se več ženskih in od vsih strani 6o druge skupaj vrele. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi jih duhoven in srenjski svetnik Fiser ne bila mirila? Pn vsem tem pa je berič med ženami in otroci tekel kakor skoz šibe, — blato in marsikaj je ferčalo nanj, zvončki, trobente, rogovi ter razni štrumenti so mu mu ziko delali skoz vas in še precej deleč po cesti. Noben mož se ni vdeležil tega „špektakeljna." Da pa to m bila dogovorjena reč, se vidi od tod, ker ktera je pustila kruh v peči, druga zabelo pri ognji, tretja je potisnila otroka v kot — in na nič se ni več mislilo,... kakor blisk je bilo vse na borišču. Naj berže bode na-sledovala preiskava, kajti berič se je v Imstu britko pritožil, kako so nanj bunke padale. Pa kaj se če? Kar je bilo moških zraven (duhoven in svetovavec), so bili le v brambo beriču, in ako jih prašaš , kdo je kriv, pada vse zadolženje na „pašata"; on naj gleda pri t«* kem postopanji, da Tirolsko ne bo Dalmacija. („Vtrld ") Novi liberalizem je piškavec, ki se povsod le na to zanaša, da bi ali sam sleparil, ropal in kradel; — ali pa da bi drugi zanj to delali. Sovražniki papeža in cerkve na Laškem so se zmiraj žilili, kako bodo ljudi oprostili, osrečili, pa Rim vplenili. Bose kvante! In kaj so storili? Vsa Italija zdihuje v nezmernih revah, in piškavci, ki jih ni mogel v Rim peljati ne Kavur, ne širokosobež (iaribaldi in laški ministri, so se po časnikih celo zanašali, da jih bo novo francosko minister-stvo Ollivierovo tje peljalo ter sedež glave katoličanstva in slavo vesoljnega zbora spremenilo v kako revno pre-stoljsko mesto brez znamenitosti, kakor je zdaj Floren-cna ali osiroteni Madrid. „Unita catt." pa meni, ko bi Napoleon III tudi Ledru-Rollin a poklical med svoje ministre, da tudi ta bi laškim puntarjem ne pustil Rima polastiti se, ker vsa Francija bi se vzdignila zoper tako izdajstvo in neznansko brezbožnost, zakaj francoska vlada bi po vsem svetu zgubila s tira svojo tehtnost, in dan tega izdajstva bi bil tudi zadnji dan Bonapartov in njegovih ministrov. — Novo-rogovileži vedo, da zoper nezmerno večino drugač mislečih ne bodo za stalno nikjer nič opravili, temuč gredč hitro svojemu lastnemu breznu naproti; torej z grozovito urnostjo grabijo po drugem pomočku: oni išejo ljudstvo v svoj železni jarem vpreči, pokvariti, spačiti, zapeljati, pogubiti. Torej: „Varite se lažnjivih prerokov!" Se Tnrk je zoper breiverske sole. Turška šolska postava ima to-le določilo: Vsaka vas naj ima začetno šolo, in če je prebivavstvo mešano, naj bo ena taka za moharaedane, in druga za drugo prebivavstvo. Otroci naj se podučujejo v verskih bukvah svojega verstva. Turška postava za ljudske šole ima določila , ki se ne strinjajo s šolskim brezverstvom. Xa Tirolskem so se konservativci (neprekucovavci) od nasprotnikov nekaj naučili. Ako jim je namreč kaj na sercu, pove eden drugemu in k sklepu se jih strine več v edini sklep, kteri se po časnikih razglasi, in bere se po vsi deželi, in drugod potem ravno tako storč. —-Vstavoguljci so po cislajtanii nektere zaupnice v tem ali ,inem pomenu z mnogim potom zgnjetli in speštali. Tega so bili liberalci kaj veseli; ali ko so pa tudi katoličani jeli zbirati adrese v nasprotnem pomenu, so se tem ljudem uosovi strašno obesili, in pitali 80 jih s „klerikalnimi agitacijami ;u kričali so: nevarnost, nevarnost! Liberalci imajo namreč druge škarje in drugi vatel za-se, in druge za nasprotnike. Liberalci smejo svoje zaupnice pošiljati; ko bi to storili pa tudi konservativci, so že nevarne mekinjenja (agitacije). Tedaj liberalci smejo biti mekinci, konservativci pa ne?! Ti ljudje namreč ved6, da njihova stranka je tako majhna, da se kakor kaplja v vodi utopi, ako bi tudi katoliški očitno in serčno začeli delati za svojo stran. Ko bi n. pr. na Kranjskem jeli nasprotne adrese zbirati, kadar konštitucarji kako adreso ali aklep skujejo, bi se njih adrese zgubile med konservativnimi, kakor posamezne mušice med čebelskim rojem. Tako bi bilo zlasti v verskih rečeh, ko bi se katoliško občinstvo precej oglasilo, ko liberalci kaj zoperverskega ali zopercerkvenega mekinijo, zakaj množica prav mislečih je vender še veliko veči, kakor pa sovražljivcev. Na Tirolskem tedaj so jeli tako delati, da za vsako dobro in pošteno reč se rogoviležem nasproti precej začnn oglašati posamezne srenje po časnikih in povedo svojo misel in voljo. Iz Jnpana je v Rimu škof, kterega povsod spremlja loletin mladenič, sin iz ene naj iinenitniših rodovin. Ta mladenček je preterpel že hude trinoštva. Njegov oče ga je bil dal zvezati, postavil ga je bosega v razbeljeno ponev, da bi ga prisilil k odstopu od keršanske vere. Mladeneč pa je ostal stanoviten, bil je zato iz rodovine izobčen. Zapustil je telesnega očeta, ohra- nil si duhovnega. Se drugi tovarš tega škofa iz daljnega Japana, ki je tudi v Rimu, je bil nekaj dni pred svojim odhodom pričujoč, ko so nejeverniki 40 kristjanov mučili. Ti daljni prišlici obudujejo v Rimu splošno zgledovanje. („Cors.") Razne novice. V Genevi v novojorški deržavi je sprejet v katoliško cerkev dr. Jakop Kent Stone, eden naj slovečniših govornikov in bogoslovcev protestanških. V Ričmondu v Virginii pa se je pokatoličil stotnik Noah Fairsbanks. — Iz Levova se sliši, da bodo gališki poslanci zbor zapustili, ako ministerska večina določno zmaga. — Iz Pariza se naznanja, da se uporni delavci zopet k delu povračajo. — V Spaoii se pri dopolnoval-nih volitvah kaže, da bodo zopet kraljčvski ponudniki ali kandidati na verhu. — Na Portogalskem je bila liberalna zbornica kar neprevidoma razpušena, akoravno je bila sama temu nasproti. — Veliko mlačnih ljudi skorej nič ne ve, kaj je vera, kaj ona tirja, in pa kako na tanko; torej jim je precej na jeziku: „Za vero ni nič nevarnosti." Takim naj velja to-le: Na neki spis v ,,Allgemeinerici" pravijo „riistor.-polit. Blatt." (11. zvez.): „Kaj pa, da spisavec terdi: „Vera se v resnici nikjer ne napada." Kdor pa pri strahovitih besedah, ki jih je zdaj dan na dan slišati in brati, zamore kaj tacega ter-diti, tega bi bilo le še prašati, s kakosnim jeklom je njegovo čelo okovano?" — lx Ljubljane. Imenik ljudskih učiteljev ie letos pervikrat prišel na dan. Izdalo ga je učitelsko društvo. Iz Rima so dobili pismo v Zagreb, da je čisto VBe laž, kar se je pisarilo o napadu Strosmajera, tudi tisto, da bi bila dva berača vanj tišala. Pismo pravi, da škofu prihaja od vsih strani v večnem mestu „pr iz nanje njegovega apostoljskega obnašanja." Ne tedaj za kako „liberalnost" ali celo upor, temveč za njegovo „apostoljsko obnašanje" mu prihaja od vsih strani pohvala. — Pogovor. Stara in mlada opica. Stara. Afka, neki ljudje pravijo, da so opice ali hočeš, pojdeve k njim? Mlada. Mama, nikar! Stara. Afka, zakaj ne? Mlada. Se pregerdč vedejo: bi me bilo sram... Stara. Afka, od kod to veš? Mlada. Vidila sem jih plesati v kazališu nekak „maslo"-ple8 njih „kulture." — Stara (sama seboj): Moje mlado ima bistriši glavo od onih, ki se moj „so-rod" imenujejo; — tudi jaz ne maram za tako tovaršijo. Duhorske spremembe. X ljubljanski škofii. 0. g. A nt. Domicelj, duh. pom. v Sorici, pride v Žužemberk za 1. duh. pom. — 0. g. Jan. Volčič, fajm. v Dragatušu, je dobil loka-lijo v Podgradu, in Dragatuška fara je 24. pros. razpisana. — Č. g. Mat. K e r š m a n e c, faj m. pri sv. Križu poleg Teržiča, je umeri 11). pros. (R. I. P.) in križka fara je 22. razpisana! Oobrohit tiar ari• Za s v. Očeta. Iz Kranja 20 gld. — G. T. v G. 1 terdnj. za 2 gl. st. den. — Iz Žminja 1 gld. (v namen sv. leta). Za mil. škofa Mraka. G. J. Hiti 2 gld. (za 2 podobi). — Iz Žminja 1 gl. Devica 1 terdnj. za 2 gld. st. den. — K. V. 50 kr. Za afrik. m i s. G. Jož. Tekavcič 1 gl. — Iz Zminja 1 gl. — Za bulgarski m i s. Iz Žminja 1 gl. Za Jeruzalem. Iz Žminja 1 gl. Odgovorni vrednik: Luka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.