TEŽKE KAZNI ZA JUGOSLOVANE V
PRIMORJU
PET NAŠIH LJUDI OBSOJENIH NA DOLGE ZAPORNE KAZNI, EDEN JE BIL PA USTRELJEN
NEWYORŠKI BUTLEGARJI RAZKRINKANI
LAHI SE POGAJAJO S FRANCOZI
NOVA KRIZA i NAMERAVANE NA ROMUNSKEM! IZPREMEMBE
Smrtna obsoda naj predstavlja svarilo za vse nasprotnike fašističnega režima. — Velike dijaške demonstracije v Beogradu in Zagrebu. — Zagrebški dijaki apelirajo na Liga narodov.
Romunska kolonija v Pa
|	~ i	rizu se boji za kraljev-
Oblasti so imele posebno Italijanska vlada hoče	skQ družino. „ Prepir
srečo ter razkrile glavni razpravljati s francosko	racjj regentstva se nada
stan butlegarjev, ki soj glede vprašanj, ki bodo i	ijuje> operirali v New York in prišla na vrsto na bodo-okolici či razorožitveni konfe
PULJ, Italija, 16. oktobra. — Izredno sodišče je obsodilo včeraj po tri dni trajajoči obravnavi Jugoslovana Vladimirja Gorvana na smrt.
Pet nadaljnih obtožencev, ki so vsi doma iz Istre, pa je bilo obsojenih na trideset let težke ječe.
Obtoženci so baje priznali, da so tekom volitev meseca marca streljali na ljudsko množico, ubili nekega volilca ter jih nekaj ranili.	•
Tekom obravnave je baje izjavil eden obloženih, da bi bilo treba umoriti Mussolinija, da se pospeši protifašistične načrte.
Smrtna obsodba bo izvršena jutri ter bo predstavljala soglasno s fašističnim časopisjem, svarilo za vse nasprotnike fašističnega režima.
V Beogradu in Zagrebu je prišlo do velikih d.-jaških demonstracij proti tej razsodbi.
Policija je aretirala dosti demonstrantov.
Zagrebški dijaki so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo Ligo narodov, naj poseže vmes ter prepreči izvršitev smrtne obsodbe.
PULJ, Italija, 1 7. oktobra. — Danes je bil usmr-čen Vladimir Gortrn. Ustrelili so ga v bližini kraja, kjer je izvršil zločin.
Gor-ian je bil ustreljen v hrbet. Tako streljajo Italijani izdajalce.
Ustrelili so ga člani šestnajste legije fašistične milice. Večina teh miličarjev je jugoslovanskega pokolenja.
V sredo zvčer je bilo vprizorjenih petintrideset pogonov od Atlantic City, N. J. pa do Sag Harbor, L. I.
Suhaškt agent je so nastopali pod poveljstvom Williama Calhouna. prohibicijskega odministratorja v New Jersey, ki je bil svoječasno tajni agent za ta okraj.
Pogoni so se završili povsem nepričakovano. Aretirana sta bila Manie Kessler Ln Morris Sweet-wood, znana butlegarja, ki sta že od sedela svoj termin v Atlanti. Pridržana sta bila kot priči.
Butlegarski sindikat je obratoval pravcato brodovje ladij med St. Pierjem in Bermudo. Skoro v vseh pristaniščih so nakladali tovore žganja na latij;?, nakar so jih raz-kiadali na obali Loing Islanda in New Jersey.
Nadalje je imel sindikat veliko število trukov, obcestnih krčem, naprav za distiliranje žganja in tajno radijsko postajo ki je bila v neprestani zvezi s tihotapskimi ladjami.
Glavni stan butlegarjev se je nahajal na nekem griiu v Highlands.
Poslopje je bilo prej lastnina
i
renči.
Rim. Italija, 17. oktobra. — Italijanska vlada je povabila Francije, naj razpravlja ž njo glede vprašanj, ki bodo prišla na vrsto na londonski konferenci pstih velesil.
Glasi se, da je Francija v principu sprejela tozadevno povabilo.
Razlike med Francijo in Italijo bodo tvorile veliko oviro pri zmanjšanju oboroževanja na morju.
Italija je namignila, da hoče imeti baš toliko submarinov in bojnih ladij kot jih ima Francija
PARIZ, Francija. 17. oktobra. — "Excelsior" je objavil danes čla-nek, v katerem pravi, da mora zahtevati Francija glede bojnih ladij pariteto z Veliko Britanijo in Združenimi državami z oziror: na svoje kolonije.
Ministrski predsednik Briand bo najprej zaslišal francoske mornariške izvedence, nato bo pa obrazložil francosko ofeijelno stališče.
LOUVAIN LAHKO OBSTRAN! ŽALJIV NAPIS
LOUVAIN, Belgija, 17. oktobra.
PARIZ. Francija, 17. oktobra. — Tukajšnji romunski krogi se boje, da se bliža Romunski nova kriza ter da ni položaj brez nevarnosti za kraljevsko družino.
Celo oni, ki so tekom življenja kralja Ferdinanda odločno stali na strani m anarhističnega režima, se boje, da bo prepir med prejšnjo kraljico Marijo in voditelji ljudske stranke dovedel do ojače-nja republikanskega razpoloženja.
V romunskih krogih pravijo, da je bil sedanji prepir med ministrskim predsednikom Maniu-om in kraljico-vdovo posledica kraljičine zahteve, da dobi mesto v regent-skem svetu, ki je bilo izpraznjeno vsled smrti nekega člana.
Ministrski predsednik Maniu U odvrnil, da sme biti v regentskem svetu le en član kraljevske rodbine in da mora princ Nikolaj odstopiti, če bi hotela postati kraljica članica.
BUKAREŠTA. Romuska, 17. okt. Tukaj dvomijo, da bi bila avtentična takozvana izjava kraljice Marije, v kateri je baje obsodila ministrskega predsednika Manlu, da skuša zmanjšati vpliv kraljevske družine na reg^ntski svet.
Ministiski predsednik pa čakr. povratka dvora in dvornega kane
Oscarja Hammersteina ter je bilo , Rektor louvainskega vseučilišča, je ierja predno se bo odločil, kakšno
USMRTITEV SLONA V
CIRKUSU
V cirkusu so usmrtili slona s puškami. — Usmrtil je žensko tekom nekega zadnjega izbruha strasti
NADIR KAN JE POSTAL KRALJ AFGANISTANA
kupljeno pred šestimi meseci. V hiši je nad dvajset sob, ki so vse bogato opremljene. V kleteh so razna skrivališča, kjer so našli agent je veliko množino orožja in tudi dve strojni puški.
Oblasti so uverjene, da so s tem prišle na sled glavni družbi butlegarjev, ki je operirala v okolici New Yorka.
KENNEDY, Texaa. 17. oktobra Cirkuški slon Bl&c Diamond, ki .se je izpremenll naenkrat ▼ morilca, je bil danes usmrten. Eksekucijo je lzvrill posebni oddelek strelcev.
Devet ton težka zverina je bila priklenjen« na tri drevesa, na pašni ku zapadno od tukaj Ln pet ostrostrelcev, oboroženih s posebnimi puškami, je oddalo petdeset strelov vanj.
Klovni, umetniki in umetnice Al Barnes cirkusu so se Jokali, ko Je padel Black Diamond pod Števil niml streii.
Obsojena žival je blip zelo miroljubna, ko so Jo odvedli na mori-šie, priklenjeno na tri druge slone, da se prepreči izbruh furtje.
se je pokazala prejšnji teden v Corsicanl, ko Je bila Mrs. Eva Do-nohue zdrobljena do smrti ter je bil tudi ranjen krotilec.
Uradniki Cirkusa so sklenili v zadnjem trenutku, da ga usmrtijo potom strelov. Včeraj je bil izbran strup in že so kupili '200 zrn strupa, a ta Ideja Je bila opuščena kot preveč nevarna.	Tega poleta se bo najbrž udele-
Bali smo se, da bi strup mogoče žil tudi minister za aeronavtiko prepočasi deloval. V svojem smrt*; general Italo Balbo, ker Je obljubil nem boju se lahko slon iztrga iz Lewis A. Yanceyu in Rogeru Q. najmočnejših verig, — je rekel ne- j Williamsu, da bo vrnil obisk Ame-ki uradnik. £»>rikancev.
Narodna skupščina je izvolila Nadir Kana vladarjem. — Bača Sakao je odložil orožje ter se udal svojemu zmagovitemu nasprotniku.
LONDON, Anglija, 17, oktobra. — Tukajšnji afganistanski poslanik je dobil brzojavko, da je narodna skupščina, ki zboruje v Kabulu, soglasno izvolila Nadir Kana kraljem Afganistana.
Ista poročila pravijo, da Je Bača Sakao, ki je bil prepodil Ama-nulaha s prestola, odložil orožje ter se udal svojemu zmagovitemu nasprotniku.
V deželi je zavladal popoln mir
5 ITALIJANSKIH AEROPLA-NOV PRIPRAVLJENIH ZA POLET
RIM, Italija 17. oktobra. — Včeraj zvečer je bilo sporočeno, da je pet italijanskih aeroplanov pripravljenih za istočasni prekooceanski polet v Ameriko.
ŽUPAN IZ LYNNA
KOT REFORMATOR
LYNN, Mass., 17. oktobra. — Ralph Bauer, moralni župan iz Lynna, Je prepovedal danes razkazovanje slik v kino-glediščih, ki kažejo ženske in deklice pri kajenju.
Župan je pred. kratkim povzročil odstranjen je lepaka, oglašujo-čega cigarete, na kai-erem je bil naslikati vojak, ki v družbi deklice kadi cigareto. Prepovedal je tudi gola kolena ter izdal edikt proti avtomobilskim šejkom in poročenim možem, ki imajo ljubice.
bil danes obveščen od sodišča, da lahko ostane balustrada brez napisa na spomeniku knjižnice, katero so zopet zgradili Amerikanci s svojim denarjem. Nemci so namreč silno protestirali proti temu napisu, ki se je glasil:
— Uničena od nemške furije, a ustanovljena zopet vsled ameriške velikodušnosti.
stališče bo zavzel v tej zadevi.
V AVSTRIJI
Novi avstrijski kancelar Schober zahteva precej izprememb. — Parlament bo nastopil, d a sprejme novo avstrijsko himno.
DUNAJ, Avstrija, 16. oktobra. — Skoro sleherni spomin na avstrijsko revolucijo iz leta 1918 bo izginil, če bodo odobrene izpremembe, ki jih namerava predlagati kancler Schober, da reformira ustavo dežele.
Med predlaganimi izprememba-mi bo odpravljenje sedanje avstrijske republikanske himne, katero je komponiral Kienzel in kateri je napisal besedilo bivši socijalističnl kancler dr. Kari Renner.
Ta himna je nadomestila staro cesarsko himno, ki jo je uglasbil jiavni dunajski skladatelj Haydn.
Kienzlova himna ni bila nikdar popularna in zdaj bo zopet uveljavljena stara avstrijska himna z be-edilom Otokarja Kernstocka. zna-iega avstrijskega pesnika.
Socijalisti ugovarjajo, da bi bila jživljena stara cesarska himna, a Schober jim odgovarja, da so tudi Nemci ohranili svojo ter jo prepevajo pri vsaki priliki.
Nadaljni predlog se tiče avstrijskega grba. Schober namerava odstraniti grb, predstavljajoč kladivo in srp v krempljih orla. Kladi -/o in srp Schober ju nista ker sta preveč boljševiška.
SOVJETSKI NAPAD NA MANDŽURIJO
Sovjetske čete so prodrl sto milj daleč v Mandžurijo, nato so se pa u-m akni le v svoje postojanke,
povšeči
PRIČEVANJE KONČANO
V GAST0NIJ1
CHARLOTTE. N. C
odstranjenje stare za zgrajenje nove.
17. oktobra.
Vseučilišče mora plačati tako za Pričevanje v procesu proti Fred balustrade kot'Bealu- komunističnemu stavkar-5 skemu organizatorju in šestim dru-| gim, je bilo končano včeraj popcl-•	j den. nakar je državno pravdništvo
PRORAČUNSKA SEJA SEJMA: »"^E^J^
_____j varjale trditvam obtoženih, da so
ravnali iz samoobrambe.
Zaslišanje teh prič se bo pričelo jutri in po en dan bo določen za vsako stran, nakar bo cela zadeva
Oficijelna poljska brzojavna agen-tura je objavila včeraj komunikej, da namerava vlada predložiti predsedniku Moscickiju predlog, naj skli
Dosti špekulacij obstaja tudi v tem. ce bodo oživljeni stari naslovi v Avstriji. Z ustanovljenjem avstrijske republike so bili odpravljeni vsi ti naslovi, dočim jih je Nemčija pridržala.
RADIO V AVSTRIJI.
Po neki dunajski statistiki šteje avstrijska republika 360,000 naročnikov na radio. To velikansko število ljubiteljev brezžične umetnosti se je nabralo v kratki dobi zadnjih petih let.
TOKIO, Japonska, 17. oktobra — Sovjetska armada se je umaknila iz centralne Mandžurije po enei najbolj uspešnih pogonov, kar Jih je vprizorila v sedanjem konfliktu.
Poročila na Rengo agenturo i Harbin a so javljala danes, da so ■ svjetske čete umaknile na rusko < zemlje, potem, ko so prodrle ve kot sto milj daleč ob Sungari r_ skoro do mesta liana in do Fugd na.
Hunglieh, ki poveljuje kitajsk. četam ob Sungari reki. Je poslal Harbin naslednji komunikej.
— Sovjetske sile so zasedle L.i kiangsien v noci 13. oktobra. Ru so dospeli v velikem številu po Su; gari reki v velikem številu ter re. nu ogrožali Huangčuan. Kitajsko b. — I dovje, ki sodeluje s 57. kitajsko bri-| gado ob Kirinu, pa je uspešno po-. gnalo Ruse nazaj, ki so se nato u-
maknili do Siankiakova v noči 1
I oktobra. Ruska napadalna sila obstajala iz sedmih kanonskih čti nov in dvanajstih aeroplanov.
Sovjetske mornariške čete so o-plenile žitnico v Lingjančenu. predno so se umaknile. Mi strogo pazimo, da preprečimo ponovitev teh padov.
Napad sovjetskih čet Je imel namen osvetiti se za kitajske napade na sovjetske ladje na Sungari reki.
Oddaljenost tega okraja pa pojasnjuje zakasnelost tozadevnih poročil.
HARBIN, Mandžurija. 17. okt Danes so dospela semkaj poročila, da so sovjetske t^te navalile vče raj na vas Urovosk ob Argun reki v severezpadnem delu Mandžurija
Rusi so baje pobili dvesto prebivalcev.
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
če parlament na redno proračun- najbrž v rokah sodnika Marnhilla
sko zasedanja dne 31. oktobra.
Soglasno s poljsko ustavo mora biti proračun poslan Sejmu ne prazne je kot zadnji dan oktobra.
Leva opozicijska stranka je že objavila, da namerava zahtevati
in porote do sobote.
Ena zadnjih državnih prič je bil' dr. McConnell iz Gastonije, ki je izjavil, da je rekel Aderholt po streljanju:
— Jaz ne vem, zakaj so me ob-
zaupnico takoj ob pričetku prora- strelili. Vedno sem skušal ohraniti
čunskega zasedanja.
mir.
TRGATEV V ŠVICI
M'


f^N aj ve* j i slovanski dneralT^	^ A ^^ ^ f^k M ^ A j^Th« largest Slovenian Daily In \
IV Združenih driarah j|	■ ■ /1 I ml / M ■ ■ ■ ■ /» | the United States.
„ Velja za vse leto - . - $6.00 |	% ' ■ ■ J J % L J I / % M lil W I W / % i Issued every day except Sundays |
n Za pol leta - - - - - $3.00 m	.MM* * ^ m M W g ^ legal Holidays.
i(i Za New York celo leto - $7.00 J	j __ "
lz.ino.cm.tvoCoieto »7.00 j	List slovenskih delavcev v Ameriki.	3___75,000	^
T^^^QWBSESBBilEiiaSsc^^	"'"..I	Lsssil 7» i	______'	—. ■	■■ ---------- — ... —^	—	------------	- .,	_	SWBBMBWBMBIWBBB^B	—^—MiWMBMiWWII^^II^waMfcfcaa—t	■ ----------TT- - ------------- —	JU
TEI EFOnT cHELSRA 3878 =	Entered as Second Class Matte?, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N> YM under Act of Congress of March 3, 1879__TELEFON: CHKUKA 3878
\o	NEW YORK, FRIDAY, OCTOBFR 18, 1929. — PETEK, 18. OKTOBRA 1329._VOLUME XXXVIE — LETNIK XXXT1JL
j H DENARNA NAKAZILA i
Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem : ceniku.	'	|
v Jugoslavijo	v Italijo
Dim, 000 ........ i t .30	lir	1M	......................9 1.71 I
1,000 ........ f 18.40 "	too	......................$11.30
S,500 ........ f 45.75 -	800	......................$16.80 :
S,000 ........$ 90.50 -	»00	......................$37.40
" 10,000 ........ $180.00 " 1000 ........... $04.35
■---
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-tarjamo, da smo vtled sporazuma s nahm svetom 9 tiarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jo na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c, za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih tneekor kot gonj naveden*, bodici v dinarji* ^ lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka | čilih priporočamo, da m poprej i nam aporanmete glede	w
nikiudli.
IZPLAČILA PO POlTI eo REDNO IZVRlSNA V DVEH DO TMN TIDNIl f
fUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEB *Jk I PBI8T0JMN0 75*.
SAKSER STATE BANK |
n OOSTLANDT BTBBBT,	NEW X0BE, C. tL i
Telephone i Barelaf G3d0
ODA9
NEW YORK. FRIDAY, OCTOBER 18. 1§»
t..
«- M
The LARGEST SLOVENS DAILY in (T. S. A.
[	"Glas Naroda"	|
Owned and Published bj SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, President	Louis Benedlk, Treasurer
Place of buaineaa of the corporation and addresses of above officers: KiC W. IStta Street, Boroach of Mmnhmton. New York City, N. f.
-GLAS NARODA" (Vek« of the People)
____Issued Every Day Except Sundays and Holiday a.
Sa celo leto velja list za Ameriko	Za New York za celo leto _f*7.0C
in Kanado ________________46.0«	Za pol leta__________________43.5C
ta pol leta___________________43-00 Za lnosematvo sa celo leto__47.0C
Sa četrt leto _____________.___41-50	Za pol leta___________________48^3
Subscription Yearly $6.00.
__Advertisement on Agreement._ _
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemži nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-jovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
_____naslovnika._____
-GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3678
FAfilSTOVSKI PURANI
FAŠISTOVSKI PURANI
In šele zdaj, po osmili letih, pride zadeva pred sodišče.
Vršile so se poteze iu protipoteze. ki so mogoče le z neizmerno visokimi vsotami denarja.
'fake vsote so le malokomu na razpolago in vsledtega je le malokoirtu mogoee proves za tako dolgo dobo zavleei.
Dolgoletna zavlačevanja, pa naj nastanejo tako ali Tako, služijo edini svrlii — da ohranijo roke pravice.
Da bo res prišla pravica na svoj račun, je treba vsak slučaj čimprej mogoče rešiti.
Ce je obtoženec nedolžen, se mora to v najkrajšem času dognati, da ne bo krivična obtožba visela kot Darno-klejev meč nad njegovo glavo.
Ce je kriv, naj ga zadene takojšnja kazen.
To bo najboljše svarilo za druge.
Iz Slovenije.
Peter Zgaga
Kje povsod niso fašisti iskali plave barve (blu) ? V lepakih prosvetnih društev, v modrih cvetkah, v ženskih bluzah na razglednicah, na slikah, povsod, kjer se da per rabiti taka barva. V Ajdovščini je svoječasno tako nori brigadir ki je povsod videl nevarno plavo ba)*vo, dobil nadi-mck "Blu''. Bilo je radi te nesrečne plave barve že nekaj procesov, marsikak naš človek je padel radi nje v nemi" 'ost. Omejenost naših fašistovskih gospodarjev v tem ozi~ ru traja naprej. So pač svojevrstni purani, ki plave baj*ve ne prenesejo v nikaki kombinaciji.
Že kake dve leti narekuje moda bodisi našive, bodisi i rakovo, bodici obrobljenja v živih barvah. V raznih barvali, tako turdi v plavi barvi je pač naše ženstvo v Pripior-' ju, kot sploh ženske po svetu, sledilo odredbam mode. Gor-je, ako bi to bili naši moški. Kravate, nageljni in slamniki s plavim tlakom so marsikomu prinesli klofute in večdnev* j
ne zapore. Naše ženske pa seveda tudi niso ušle besnenju!
p
:'ašistovskih puranov. Marsikje so morale prenehati nositi obleko ki je žalila občutljivost fašistov. V Vipavi je n. pr. klical v preteklem poletju prefekturni komisar Viktorijo Petrovčič, ker je nosila raznobarvno obleko ki je imela v kombinaciji tudi plavo barvo. Pozval jo je, da mo" ja nositi drugo obleke. Isti komisar je pa nahrulil Nado Sušan iz Vipave, ker je imela belo obleko z modrim nakitom, ter je imela v \i!stih med zobmi rdeči nagelj.
Sicer pa ne bode fašistom v oči samo plava barva, bode jim vse; naš jezik naše življenje, naše ljudstvo, naša zemlja. Zato jim bo treba vse to vzeti, da bodo imeli kone-čno mir.
FALLOV PROCES
Bivši tajnik za notranje zadeve Albert B. Fall je res-ro bolan.
O tem ni nobenega dvoma.
Pr6ti njemu se je pričel proces, ker je sprejel od Etl~ warda L. Dolienya podkupnino v znesku stotisoč dolarjev, ki so dajali v najem Elk Hills oljne rezerve.
Način, kako so spravili obtoženca v sodno dvorano, je bil pa vseeno inalo preveč teatralen.
Vse to se seveda namenoma zgodilo.
Porotnikom se bo gotovo zasmilil mož, katerega so na vozičku pripeljali v sodno dvorano zavitega v odejo, o Izdanega od zdravnikov, bolniških strežnic in jokajočih str rodnic,
Celo sodniku, ki predseduje procesu, se je začela dozdevati zadeva malo preveč pretirana ter je bil prisiljen izdati nekako svarilo.
Rekel je, da se proces proti Fallu ne sme opirati na sentimentaln st, pač pa na postavo.
Sodnik Hitz je mnenja, da je treba proces proti Fallu odgoditi, če je obtoženec res tako bolan kot so pričali njegovi zdravniki.
Odgodenje za par tednov bi po sodnikovem mnenju ne moglo stvari škodovati, ko se je vendar Fallovim odvetnikom posrečilo, da ao zavlekli proces za ostem let,
Zdi se pa, da ni niti ta, niti ona stranka zadovoljna s sodnikovim predlogom.
Sodnik Hitz je torej sklenil onemogočiti vse poskuse, da bi bil na porotnike izveden kak sentimentalni vpliv.
Tako je naprimer odredil, da porotniki ne smejo prej v dvorano, dokler se ne raavrsti Fallova karavana zdravnikov, strežnic in spremljevalcev.
In koncem obravnave odidejo porotniki prej iz dvorane«, nato se šele razvije Fallova procesija.
Bas ta proces očitno kaže, da je nekaj narobe z ameriškim sodnim ravnanjem. Osem let je minilo izza časa, ko je Fall sprejel podkupnino in zakrivil s tem težak zločin.
Za ubežnim možem.
Po Ljubljani od Dolenjske ceste, po Florjanski ulici ter Kolodvorski ulici je begala srednje stara ženska, vodeča s seboj petletnega otroka. Kar po ulicah je ustavljala ljudi — domačine iz Ižanskega okraja in jokajoč spraševala, če je ta ali oni morda videl njenega Jako.
"Marička, kaj v Ljubljani ga iščeš?" so jo spraševali Ižanci, ko še niso vedeli, kako in kaj se je i njenim možem.
"I seveda, v Ljubljani ga moram iskati. Saj je sem pobegnil".
"Kaj ušel ti je?" so se čudili dalje njeni znanci. Pa je potrdil tudi mali sinček, ki je zajokal: "Oh, ja, ušel nam je. očka'.
Marija G., ki je doslej mirnp živela ob strani svojega 41-letnega moža na malem pcssstvu v ^ni ižanskih vasi, je hitela dalje, zavila v vsako gostilnico od znane Ribičive ob Ižanski cesti in dalje deli pc Florijanski ulici ter še v o-kraju okrog kolodvora, kjer je mislila, da naleti na pobeglega moža. V znanem shajališču okoličanov v Kolodvorski ulici so ji pripovedovali, da še njen mož oblekel v novo obleko, ki si jo nabavil za 1000 Din, da je popival tamkaj v družbi vseh mogočih veseljakov in se slednjič v pijanem stanju odločil za krošnjarski stan.
"Lahko se je odločil za takle posel, saj ima denar", je vpila ženska vsa iz seb?.
"Za devetdeset tavžent je prodal grunt, zdaj pa uganja komedije po Ljubljani", je pripovedovala.
Okrog nje so se pričeli zbirati tudi dobrosrčni meščani in jo tolažili, kakor so vedeli in znali.
"Kje pa je sedaj ta vaš mož?" so spraševali nekateri.
"I. pravkar sem cula. da je odkupil od nekega Dalmatinca krošnjo in blago, zdaj pa ražja bogzna kje.
Nekateri so jo napotili slednjič na policijo in je ženica z otrokom res prišla tja.
"Tukajle me imate", je zakričala takoj pri vstopu, se postavila pred uradnika in pririnila v ospredje še otroka, ki se je skrival do takrat v njenem krilu. Zahtevala prav energično za zasledovanje meža ki je prodal grunt, doma pa justil vse v neredu.
Na policiji so imeli res ume-vanje za ubogo siroto, ki je izjavila, da je njen mož res hudoben, kar se da, da ga ima pa vendarle rada.
t
Pokazala je na otroka in pristavila:
"Tegale imam tukaj, doma sta pa še dva, zdrava, čeprav manjša, največja, ki pa je bolna in pohabljena, pa pazi na revščino medtem, ko iščem jaz svojsga izgubljenega Jako".
Zdaj je na lovu za pobeglim možem, ki je pozabil na svoje dolžno-
OSLABIIiO JE ŽIVLJENJE MILIJONE LJUBEM
Niega dobro znano ime je TRINERJEVO GRENKO VINO ki je osladiio življenje milijone ljudem zadnjih 40 leti Želcdčna ne-, rednost vas nanr&vi ne presen esl j i- J cesti, dočim si je Ivan Kuralt po-vega v vaših okoiščinah, vaša sit- stavil avtogaražo na Industrijski nost in nervoznoat povzroča, da se ^^
ssjs^si'. - «« — p«-
na potu. Trinerjevo grenko vino	Dobrodelno društvo v Dom-
sti napram rodbini, več stražnikov, da ne bo zapil denarja, ki ga je iz-kupi! za posestvo, v družbi lahkih ženščin in pa "dobrih prijateljev",1 kajti tako sc baje izživlja nesrečni Jaka, ki čuti v žepu tisočake in stotake, dočim otroci stradajo.
Roparski napad sredi Maribora.
Pretekle dni sta dva neznanca izvršila pred Grajskim kinom drzen roparski napad. Njuna žrtev je bil trgovski potnik Mihael Gro-bin, ki se je vračal ob 2. zjutraj proti domu. Napa-d je bil izvršen tako nenadoma, da se Grobir\, ki J je vodil poleg sebe kelo, ni moge! ! braniti. Napadalec je planil nanj iz | teme, ga zgrabil za prsi in mu po- t tegnil iz notranjega žepa suknjiča j denarnico z 1198 Din gotovine, do- ' čim je njegov tovariš stražil na i ulici da bi ju kdo ne presenetil. Nato sta oba pobegnila v noč.
Slučaj pa je hotel, da drzno dejanje ni ostale prikrito. Ne daleč j je namreč opazoval dogodek, ki se je odigral v nekaj sekundah, poli- j cijski agent Pavletič, ki se je uteg- j nil le toliko približati, da je spo- j znal napadalca. Ni ju pa mogel do- j hiteti, ker sta že pravočasno po- J begnila. Drzna roparja se nista dol-1 go veselila bogatega plena, kajti i uro kasneje so na državnem mostu aretirali 24-letnega brezposelnega vrtnarja Ferdinanda Haura. pri katerem pa niso našli denarja.
Pri zaslišanju je dejanje tajil, toda policija ga je kljub temu utaknila v zapor. Ob 11. dopoldne pa so - v Trubarjevi ulici aretirali tudi njegovega zločinskega tovariša Karla Pemeka. ki je šele 23 let star in je prav dobro znan mariborskim oblastim.
Pernek je bil ob času aretacije zelo vinjen in je dejanje priznal, pravi pa, da je izvršil samo žepno tatvino, a ne roparskega napada. Ves denar je baje pred aretacijo zapil.
Kakor domneva policija, imata aretirana malopridneža še več drugih zločinov na vesti. Najbrže je tudi ponesrečeni roparski napad pri Št. Lovrencu njuno delo. Oba bo policija izročila držav, pravilniku.
Lep gradbeni napredek domžalskega trga.
Domžalski trg je pokazal v letošnjem letu prav živahno gradbeno gibane. Dobili so kar 15 novih stavb. Stanovanjske hiše so zgradili: mizarski mojster Ivan Petek na Roj-ski cesti, blizu tam tudi Mihael Žagar. Josip Ziherl v Bistriški ulici, Frank O šolnik na Taborski cesti, Jernej Novak na Ljubljanski , cesti, Franc Pavin v Stobovski u- j lici, Josip Pogačar na Industrijski j cesti, Janez Pavel na Savski cesti | in Jože Jeretjna na Rojski cesti.
Posestnik Jakob Flis na Savski ccsti si je zgradil stnovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, Jerica Pavlovčičeva na Ljubljanski cesti stanovanjsko hišo in fotografski atelje, Vinko Habjan pa na Industrijski cesti gospodarsko poslopje in ledenico. Visoko pritlično hišo si gradi Ivan Kvas v Šolski ulici, posestnik in trgovee Mihael Oso lin si je zgradil stanovanjsko in gospodarsko poslopje na Kamniški
NALOGA
Dovolj gorko!
HLADNA JUTRA IN VEČERI, no-dnevi gorko— iejealno oktobersko vrem?.
Zdaj je vreme, ko se tresete, kadar vstajate in zvečer, in je prezgodaj, da bi zakurili peč. To je
CAS za GRAYBAR ELEKTRIČNI HEATER
V spalnici, sobi za otroke, kopalni sobi so gorki solnčni gorkotni žarki, prihajajoči iz žareeih električnih grelce/, najbolj udobni.
Spojite Graybar Električni Heater, kadarkoli hočete. Takoj boste začutili gorkoto.
Dobili boste čisto, varno, prijetno gorkoto, kjerkoli hočete*in kadarkoli hočete ter samo za toliko časa kot hočete z električnim grelcem.
The New York Editor; Comnanv Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company-New York and Queens Electric I-i;;ht and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company
I Ne srnetc misliti, da so današnji j ctioci nas pametni. Nikakor ne.Da-j našnji mladi rod je pameten. O. še preveč je pameten.
Današnji rod ima izboren dar o-pazovanja. Tako je naprimer rekla učiUljica c t rokom. naj kaj poljubnega napišejo, pa glej. ga. mladega kratkohlačnika, kako je opisal zaken oziroma zakoniki slan.
Njegova naloga je tukaj ponatisnjena in re glasi:
— Zakon je ustavna naredba. da ima človek oesta. kadar je rnjen. Podpisane ie namreč, da se morala moški in ženska poročiti, da imata oba kolikortoliko od zakona.*
Žena skrbi za gospodinjstvo, mož pa za denar. Otroci pa pridejo sami od seto>. To se imenuje potem družina.
Družina sestoji iz več glav. ki vse •■kupaj tvorijo skupno gospodinjstvo. Oče je prvi in poglavitni. Vsi drugi zraven njega jedo.
Kadar je jed na mizi iu o o pri mizi. mora biti pi i mizi mir
Če ni miru, oče par krat crdo pi-gleda. potem pa cdicii nr,š in vili-cl in prime za usesa. Pa ne prime za svoja ušesa, pac pa za moja u-šesa, ali pa mojo sestro za ušesa. Potem na izgubimo vsi skupaj ape-
Gravbar Electric Heater v n a i i h izložbah, velja S7.50. Kupite ~a lahko na obrok;'.

Dopis.
Cleveland, Ohio.
Smrtno se je ponesrečil Mr. Marcel Rack v American Steel Wire Co. v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Margareto Rack, roj. Muhič in troje otrok: hčer Jo-sephino poročeno Zapert, sina Marcela, zobozdravnika, starega 27 let in Franka, starega 13 let ter brata Cirila v Cleveland in nečak?. Tony Kiall. Zapušča tudi več drugih znancev in prijateljev.
Doma je bila iz Prevoj pri Domžalah na Gorenjskem.
Poročevalec.
P O Z D K A V!
Pred odhodem v stari kraj, pozdravim že enkrat vse prijatelje in znance v Mill Iron. Mont., posebno po mojo mater in brate in sestre in želim srečno svidenje.
Nadalje se Zahvalim Sakser State Bank, ker mi je šla tako na roko in vse uredila za potovanje, da meni ni bilo treba imeti nobenih sitnosti. Zatcraj jo rojakom toplo priporočam, da se v vsakem oziru o-bmejo nanjo.
Mi Slovenci si moramo šteti v čast, da imamo tako izvrstne rojake kakor so pri Sakser State Bank.
Frank Vales.
na potu v Jugoslavijo in Italijo.
ŠTIRI MILIJARDE LJUDI
NA SVETU
kaj hitro spremeni tako stanje. Iz-čiiti ves vaš sistem, odiene z&prt-
falth adaptira bivšo Cerarjevo tovarno sa "Dobrodelni dom za osta-
nimo. slab tek, jl^vobol, omouco, in reifi, to eno lo je ^ otra5ki
vi se ponovno čutite sveži sa vspje- i	__.
danje delo. V vseh lekarnah. Vso-1 tec- Tr«ovec JoaP 3«»«» 1- do~ rec zastonj od Jos. Triner Ob., 1333 j fcradU k »veji hi£i še nov trgovin-S. Ashland Ave., Chicago, UL	I ski lokal, pisarno in skladišče, mi-
kpron sa bbbztlačni v«mkcisarsw raojfiter lnn vreč*r je p"-
Dept. 72; Bdal k svoji hi£ strojnico, veletr-
Trq» .......................................................| goreč z vinom Anton Muller si )e
Uljca ....................................................i povečal gospodarsko poslopje, go-
Ifesto, drftava ......................................' stilniCar Avgust Orehek je prezidal
Na mednarodnem statističnem zavodu v Havreu na Francoskem so izračunali, da imamo danes 2 milijardi ljudi na svetu, dočim jih je bilo še 1. 1910. — 1,600,000,000. Ogromen porast navzlic svetovni vojni in povojnim revolucijam. Sa-tistično je dokazano,da se narodi vsak dan preko 50,000 novih Zemljanov. Najbolj se množijo zamorci ki se podvojijo vsakih 40 let, dočim se belokožci podvojijo vsakih 80 let. Na ta način bodo zamorci nekoč lahko prevladovali vsa druga plemena. Po sedemdesetih letih bo na zemlji že 4 milijarde ljudi — in ta zadeva dela velike preglavice vsem onim, ki se bavijo z vprašanjem prehrane človeškega pleme-
BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 302, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., se-
na.
\
hišo in uredil gostilniške prostore, ličarski in sedlarski mojster Martin. Mali je povečal delavnico, tovarnar slamnikov Alojzij Škrabar je povečal tovarniške prostore, mesar Franc Steiner pa gbsoodarsk? in obrtne prostore, dočim je mesar Karol Flerin zgradil novo gospodarsko poslopje.
Grozdje
RAZPOŠILJA
po mzldh cenah
in osebno nadzoruje nakl a danje vsake pošilja.tve. Kakor kaže bo letos pridelek prvovrsten
in cene se bodo sukale od $40. do $75. za tono newyorske'ga 'grozdja, odvisno je kakšne vrste kdojiaroči. Razred A je najboljši, razred B srednji in "unclassified" je pa vse od kraja zmešano. — Za obila naročila ee priporoča — H. KBAINZ
Go wan da, N. Y.

mm
Če jc kaj dobrega na mizi. pa c:e tucfi v tcke.n slučaju ne izgubi ar"- tita.
Če je na mizi ?laba jed, pr. pravi c:r: — N"c. kdo bo pa tc žrl°
Če je pri hiši tudi .'tara ;r.ati. se imenuje tašča.
Mi ji pravimo stara mama. naša mama ji pravi mama, in tudi o^e ji reče včasi mama. sicer pa kar molči.
Običajno je pa stara nia/r.a ore-tu trn v oce.'ii
Stnr.i marr.a umiva o:roke :n jih pelje na izprehod. Pri tem pa večkrat mrmra: - Oh. ta divjak!
S tem misli očeta. Ko se vrne z izprehoda, pa pravi otrokom: •"Packe! Zakaj ste se tako po-vi-njaii?"
Potem pa mora otroke umivati.
Mati kuha zajtrk, kosilo in večerjo in pere plenice.
Kadar se plenice perejo. sr> že cddaleč sluti.
Zakon broz otrok ni nobena družina.
Drui-ina se prične šele s tremi glavami. Pes in mačka ne spadata poleg.
Tudi stara mati ne spada k družini, ker večkrat gre o^ hiše in pravi: — Nikdar več me ne bo nazaj! — Petem pa zopet pride.
Če pa stare matere le predolgo ni in gre mama delat, vzamemo služkinjo.
Služkinja pa ni očetu trn v očesu. Samo tista mu je bila trn v o-cesu. ki sme jo lani imeli, ker je bila že stara in krevljasta.
Pri mladem zakonu treba vedno potrkati na vrata. Pri starejšem zakonu so pa vrata skoro vedno odprta. — Kar odprto pusti. -pravi oče, — morda bo kdo kaj prinesel
Kadar oče spi, takrat ga ni doma. Mati ne sme tedaj nikomur odpreti. To bi bilo zakonolomstvo.
Kadar pride oče domov, ali pa kadar je kak gost v hiši. morajo vsi otroci molčati.
Temu se pravi vzgoja.
Da je zakon srečen, mora biti godba v njem.
Taki godbi se pravi gramofon ali pa radio. Če radio ali gramofon noče igrati, pravi oče:
— Presneti smrkovci, so pa že spret imeli svoje kremplje zraven!
Kadar pridejo ^otroci na svet, je oče vesel, mati je pa bolna. Pri krsti j i je vse j ako veselo in zadovoljno.
Ko se po krsti j i gostje razidejo. pa pravi oče; — No, koliko ti je pa dal? Kaj? Samo tri dolarje? O. ti prokleti skopuh!
Nekateri zakoni so nesrečni. kr;r se zakonca prepirata.
Ponavadi se prepirata zaradi tie-narja. včasi pa tudi zaxadi d'jdcev ali pa zaradi bab. Včasi je tudi dekla vsega kriva.
Če oče vse tako napravi, kot pravi mama. je uzoren moa.
Če pa bolj uboga drage ženske kot mamo, pa pravi mama, da je vrag v člove&ki podolu.
Dokazana stvar je, da je z otroci velik križ.
Tiste, da štorklja nosi otroke. Je pa vse zlagano.
/ /
Hi L A S NARODA"
feEW YORK, FRIDAY. OCTOBER IS. 1929
=
The fjfoG EST SLOVENE D ABLY ln 17. S. A.
Bridka usoda izumitelja Josef a Ressla.
Letos je minilo 100 let, odkar se g
Je vršila, v Trstu oricijelna po- F
skuina vožnja prvega parnlka, ka- n
ter eg a je gonil vijak po patentira- Ji
nem izumu Josefa Ressla. Poskuš- £
na vožnja Je dokazala, da ima vi- v
Jak za pogon ladje veliko prednost k
pred kolesi. Izumitelj vijaka je bil p
pa deležen priznanja šele po smr- j v
ti. Misel nadomestiti kolesa z vi- z
Jakom se Je pojavila v raznih ča- t
slh in v raznih deželah, toda tra- n
Jalo je dolgo, predno Je dobila kon- z
kretno obliko. S to mislijo sj se t
pečali Angleži Hook, Bramah. Lyt-
tleton in Shorter. Američana j
Frltsch in Stevens Francozi Du R
Quet, Bemaulli in Dallrey pa tudi 11
drlugl tehniki 17., 18. in 19. stolet- j<
Ja. Šlo je za epohalnl izum. za ka- r
terega so se potegovali posebno'
Američani in Angleži. Toda usoda | 1
je hotela, da je izumil vijak Ceh ; r
Josef Ressel.	i S
. v
O pomenu Resslovega izuma ta- i krat niso imeli pojma niti možje, j ki so imeli v rokah pomorski pro- ; h met. In tako Je živel skromni, stro- j kovno izobraženi izumitelj do svoje , smrti v zelo slabih gmotnih razme- j t rah, kakor je pač pri večini veli- ! 1 kih mislecev, ki so svojo dobo da- j v leč prehiteli.	j z
Josef Ressel je bil rojen 29. ju- i ^ nlja leta 1793 v Chrudimu, kjer je j c obiskoval ljudsko šolo. Njegov oče je bil Nemec, mati pa Čehinja. j Tehnično se Je izobrazil na topni- t čarskl šoli v Budejovicah, kjer se je začel tudi zanimati za praktično delo. Pozneje Je študiral poljedel-delstvo. državoznanstvo. kemijo r naravoslovje in tehnologijo na du- ; i najski univerzi. Že kot slušatelj du- j j najske univerze je zasnoval načrt, g kako bi se dal porabiti vijak za • fi pogon ladij in balonov. Ker ga pa t roditelji niso mogli podpirati, je <; presedlal na šumarsko akademijo, t kjer Je dobil po prippročilu cesar- j \ Jevega komornlka Jellnka iz pri- i vatnih sredstev cesarja Franca de- : turno podporo, da Je mogel dovr- ) žiti študije.	i
Leta 1817 je postal gozdar na ' Kranjskem, kjer se je naučil slovenščine ln Italijanščine. Za avstrijsko vojno mornarico Je dobav- * ljal iz naših gozdov hrastov les ln 1 tako je prišel v tesnejši kontakt s J pomorstvom. Leta 1820 je bil pre- i mešoen v Trst in že takrat je dal < patentirati več Izumov, med nji- < mi stiskalnico za vino in olje, plug, 1 napravo za -oločanje kvalitete le- ] sa, pnevmatično dopisno pošto itd. i V to dobo spada tudi njegova ide- 1 Jo o uporabi vijaka za pogon la- ! dij. S skromno podporo dveh trža-, i škth znancev je dal napraviti po j svojem načrtu vijak za čoln, ki sta ga morala goniti dva moža. Poskus se je posrečil ln čoln Je plul tudi pc razburjenem morjn hitreje nego če bi ga gnala vesla. To mu je dalo pobudo, da Je zaprosil 18. novembra 1826 za patent. Prošnji je j priložil razpravo o Arhimedovem vijaku z matematičnim pojasni- j lom, z modeli in s pripadajočimi pojasnil. Vlja* si je zamislil pr-j votno spredaj, toda že leta 1827 ga , je premestil na konec ladje. Na podlagi privilegija, ki ga je dobil-na svojo Idejo 11. februarja 1827, j je hotel ustanoviti družbo za izkoriščanje novega privilegiranega vi- ! jaka, kar se mu pa ni posrečilo. | , Leta 1828 je zgradil bogatemu trgovcu Budmaniju čoln, katerega je gonil novoizumljeni propeler. Po- j skus se je dobro obnesel. Budmani je poklonil čoln egiptskemu podkralju Mehmedu Allju, kateremu Je bil tako všeč, da Je naročil štiri večje čolne, katere naj bi gonili Resslovi vijaki. Ressel pa ni mogel zbrati potrebnega denarja in tako je padlo naročilo v vodo.
V tem času je imel Anglež Morgan izključno pravico do rednega pomorskega prometa med Trstom in Benetkami s pamlkom na kolesa. Ressel je hotel tekmovati z Mor-ganom s pa mikom, ki bi ga gonil vijak.
Za svoj načrt je pridobil tržaškega veletrgovca Fontana in leta 1829 je zgradil parnlk, ki je dobil ime "Clvetta". To Je bila 19 metrov dolga in 3.!T metra široka ladja, o-premljena s primitivnim parnim strojem ln Resslovim vijakom. Na izredno željo avstrijskih oblasti je moral biti stroj izdelan na Štajerskem. Parni kotel je bil iz litega železa. Ves Trst je bil radoveden, kako se bo obnesla uradno odrejena poskusna vožnja z novim propelerjem. Tisoči radovednežev ao se zbrali na obali, kjer se Je pripravljala 'Civetta" koncem Julija 183® na pot. Na krovu so bili zbra-v ni zastopniki oblasti, policije, ma-
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR t|
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Porodila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkf da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iakar nju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID^ s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtin. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edlnole veliki zemljevid} sadottmjo dnevnim potrebam. Ce ee metale posluževati atlasa, morate listati p« njem in predno najdete, kar itt*-*«. mine ponavadi dosti iau. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM ee pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraia-njih. Na ZEMEUEVIDC lahko natančno agotove. kje se Je zredila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Todi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepis ja.
Na« STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skrpina zemljevidov. Ima lest strani, ki vsebujejo približne COM kvadratnih latev. Dolg Je M. širok pa 25 latev.
Dostikrat ste fte Utrni i v časopisih aH knjigah o krajih, ki vam niso bili znanL Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se on-, hajaja. Z —ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi usoden«.
CENA
S A MO
SI-
(Za Canado $1.20 • poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano.
I
I
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kon-	Nov zemljevid za paketno potto in Vodnik po
tinentov, t*kai v petih barvah.	Zdruienfli državah.
Zemljevidi PaciftfiwH gjtojm, otočja in ameriške Velik zemljevid Združenih držav, na katerem eo	lastnine.
vae železnice in ceste.^^^ ' BRfll ••	Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na te. «e ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID be sa vae velike vainostL Ko ca heete sa teden imelL ca ne boste dali niti sa pet dolarjev.
NABO&TE GA PUj
STOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York
gistrata, Izumitelj Ressel, mehanik Flchtner, ki je zgradil parni stroj, mehanik Hermar ki je izdelal vijak, graditelj parnika Zanon itd. Ko je pa mik v petih minutah prevozil pol milje, je počila cevka, po kateri je prihajala para iz kotla v parni valjar. Stroj so morali ustaviti in Izkazalo se je, da so rabili za spajanje cevke cink, ki visoke temperature ni prenesel. Ta površnost, ki ni bila z izumom v nobeni zvezi, je pa imela za izumitelja tragične posledice.	I
Oblasti so očividno podpirale Morgana in zato so prepovedale nadaljne poskuse s "Civetto", kar je pomenilo konec poskusov v svr-ro izpopolnitve Resslovega izuma, i Veletrgovec Fontana, ki je poskus financiral, se je hotel po prvem1 neuspehu izogniti svojim obvezno- I stim. Nastal je sodni spor, -ki se je vlekel več let in ki je končal leta 1834 s sramotno poravnavo, kajti Ressel je dobil za svoj epohalni izum samo 1100 cekinov.
Za Resslov izum se je zanimala tudi tvrdka Piccar-Rivierre et Malar" v Parizu. Ressel je odpotoval v aprilu 1829 v Pariz, da se pogaja z njo. Na Seini je napravil s svojim vijakom posrečen poskus, in ko je v svoji zaupljivosti izum podobno opisal, si ga je pariška tvrdka prilastila in napovedala svoj patent Bateau a Spirale". Ressel je bil osleparjen in za svoj patent oci-ganjen.
S tem je prišel v Parizu v zelo mučen položaj, ker ni imel niti toliko denarja, da bi se vrnil doirfov. Iz stiske mu je pomagal lesni trgovec Messonier, kateremu je Ressel v zahvalo uredil po svojem patentiranem načinu tovarno za čiščenje barv. Ko je tovarna že obratovala in ko je zahteval po pogodbi svoj delež, je bil znova ociganjen in tovarnar mu je ponudil samo 1000 frankov. Hočeš nočeš je moral Ressel to beraško odškodnino sprejeti, da se je mogel vrniti v Trst.
Pod čudnimi okoinostmi je dobil še istega leta patent na vijak londonski trgovec Cummerow. Vijak je bil docela podoben Resslovemu in v opisu patenta je bilo rečeno, da je bil prevzet od tujca, bivajo-čega v tujini. Opisa Resslovega in tega vijaka sta se močno ujemala. Pa tudi Cummerow s svojim patentom ni dosegel praktičnega uspeha. Vijak je prišel do praktične veljave šele leta 1836, ko je dobil pa-; tent angleški farmar Francis Pet-!
tit Smith. Njegov vijak se ni bi-st"eno razlikoval od Resslovega, razlika je bila samo v tem, da je bil na dveh ležiščih. Spočetka sc i montirali Smithov vijak na manjšo ladjo. Kmalu se je pa začela za stvar zanimati angleška admiraliteta, ki Je takoj spoznala velik pomen novega pogona za vojno mornarico, kajti vijak je globoko pod ! vodo in sovražne granate ga ne j morejo zadeti, kakor kolesa. Zato je dala vijak namestiti na parnik 'Archimedes'* in ko se je iz borno obnesel, so ga dobile tudi vse nove vojne ladje. Leta 1840 je priplula v Trst prva tuja ladja z vijakom. Lahko si mislimo, kako je bilo pri i srcu izumitelju Resslu, ki je kljub j visoki izobrazbi in vestnosti napre- j doval v svojem uradu do slabo pla- j čanega upravitelja mornariških gozdov v Istri in na Krku.
Kmalu so dobili vijake tudi pre- j kooceanski parniki in v 15 letih je vijak popolnoma izpodrinil kole- j sa. Ressel, izboren teoretik in izu- I mitelj, vzoren, vesten uradnik, toda slab trgovec, je bil leta 1843 premeščen k upravi pomorskega arze-nala v Benetkah, kjer je ostal do leta 1348, potem je pa prišel v tr- j žaški arzena!, kjer je postal pro vi- j zorično mornariški podintendant. ' i Tu je l ve del. da je razpisala angleška admiraliteta leta 1852 nagrado 20,000 funtov šterlingov one- j mu. kdor dokaže, da je pravi izu- j i mitelj vijaka. Trdno prepričan, da j ' bo njegovo prvenstvo končno pri-I znano in da dobi visoko nagrado, je vložil uradnim potom prošnjo in priložil vse potrebne dokumente. Avstrijsko poslaništvo v Londonu naj bo poskrbelo, da bi angleška ! admiraliteta izplačala nagrado Resslu. Dve leti je čakal, toda odgovora ni bilo.
' Končno se je obrnil na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana, da bi on posredoval v Londonu. Pa tudi to ni nič pomagalo. In- tako je Ressel umrl prej, predno je bila rešena njegova prošnja. 3. oktobra 1875 se je mudil na službenem potovanju v Ljubljani, kjer ga je prijela malarija, kateri je podlegel, zapuščen in pozabljen, daleč od svojcev. Pokopan je na pokopališču pri Sv. Krištofu. Nesrečnež je držal zjutraj, ko so ga našli mrtvega, v roki zadnji zdravniški recept, na katerem je napisal prošnjo svojim otrokom, naj ne pozabijo, da je izumitelj vijaka on.
Šele po Resslovi smrti je dobil avstrijski konzulat v Londonu od angleške admiralitete obvestilo, da
LETALO MESTO AVTOMOBILA
Kakor poročajo iz Prage, gradi znani trutnovski letalski konstruk- < ter Igo Etrich nov model svojega i malega letala tipa "Golob", ki je ] bil že pred vojno v stari Avstriji in 1 Nemčiji zelo priljubljen., Aeroplar.i 1 te vrste so bili sicer nekoliko po- i časnejši, toda varneje zgrajeni od ! drugih tipov, tako da se ni ž njimi nikoli zgodila najmanjša nesreča. To prednost bo imel tudi novi tip. V slučaju, da bi motor iSalmson, 40 k. s J odrekel ali da bi se pri- : petilo kaj drugega, se lahko spu- : sto v drčalnem letu že iz majhne : višine na tla.
Novi "Golob" b^ prirejen za dve osebi, je silno preprost v manipulaciji in ne bo stal več nego kakšen luksuzni avto. -
Neka amerilška tvrdka je sklenila z Etrichom pogodbo, da ji bo dobavil 8000 takih letal.
SPOPAD MED GOSPODAR- < JEM IN NAJEMNIKI
i
_
i
Tudi v Varšavi, ne samo pri nas, imajo stanovanjsko bedo, — poroča se iz Jugoslavije, — ki je znabiti j še večja od naše, zakaj Varšava je J ogromno mesto z mnogimi stotisc- ■ či prebivalcev. In tudi tam so dnev no na sporedu stanovanjske odpovedi, ki so tem trše, čimbolj se bliža zima. Tako je pred časom odpo- | vedal lastnik hiše v Zlonski ulici i stanovanje dvema strankama. Od- \ poved je prišla po slu s sodišča in je povzročila pri obeh najemnikih hudo kri. Dobro vedoč, da pride hišni posestnik zvečer domov, sta ga najemnika počakala v skritem kotu in vrgla nar.j ročno granato, I ki se je sicer razpočila, a je ranila j moža, ki je aktivni orožniški straž-; mojster, samo rahlo. Nato sta se j najemnika zabarikadirala za vrati ! svejega stanovanja in otvorila na ; gospodarja ogenj iz pušk. Hišni j lastnik, ne bodi len, je tudi sam i pograbil za orožje in bitka je tra-j jala, dokler ni bila o spopadu ob-• veščena policija, ki se ji je posre-t čilo ločiti nasprotnike.
! i
i niso mogli najti dokumentov, ka-
tere je bil priložil Ressel svoji prošnji.
Taka je bila usoda moža, ki je
| dal človeštvu eno največjih tehnič-
1 nih pridobitev.
STANOVNJE, CERKEV IN ! TRGOVINA HKRATI I
Londonski listi poročajo, da je, lanska dalja 'Doris" pred kratkim! zkrcala v Tliuleju na GrL.nladiji lišc. ki bo obenem služila za cer-tev in trgovino. Cerkev v tem kraju x> posebno znamenita, ker bo naj- ; >dljudenejša na zemlji. Edini pre- ! j i valeč v stavbi bo župnik, ki pa ne j x> živel samo od tega, kar bi iztr- j šil za predmete, ki jih bo imel v j salogi, ampak še bol od tega, kar so naložil v bližnjih conah. Preživljal se bo torej prav zaprav z i ribolovom in bo bral maso samo za , romarje, ki se t>odo ustavljali na , gr^nlandskem ozemlju.
- :
KNJIGA V ENEM SAMEM IZVODU
V kratkem izide v Varšavi knjiga, čije posebnost bo v tem, da bo natisnjena v enem samem izvodu. Izide v velikem formatu in bo obsegala spomenico čudaškega bogataša Čerminskega. ki je končal s samomorom. Po njegovi smrti so iskali svojci oporoko. Med lastina-mi so našli spomenico, glede katere je Čerminski zapustil določilo, da se mora njegov dnevnik natisniti, in sicer samo v enem izvodu. Čudaška določba bo zdaj pretvorje-na v dejanje. Nasledniki in dediči Čerminskega so dali rokopis v tiskarno ,ki bo natisnila delo samo v enem izvodu. Knjiga bo potem pre-čitana na skupnem sestanku vsen pokojnikovih dedičev ob navzočnosti odvetnika in javnega notarja, potem pa se shrani v rodbinski arhiv.
MORSKE PTICE IN PETROLEJ
Angleška družba za varstvo živali je pokrenila energično akcijo za zaščito morskih ptic, ki jih na tisoče uničuje — petrolej. Moderne ladje na petrolej ski pogon spuščajo namerč na morsko površino široke plasti porabljene oljnate tekočine, v katere zaidejo ptice, da se ne morejo več dvigniti. So kraji, ot angleški obali, ki so bili nekoč polni takšnih ptic. a danes so izumrle Po zaslugi predsednika gori omenjene družbe, znanega pisatelja Stackpoola, se bo pobavila s tc stvarjo tudi spodnja zbornica. Zd t se, da bo sprejela zakon, po kate-! rem bodo morale biti ladje s petro-{ lejskim pogonom opremljene s po-1 sebnimi filtri, da bo v morje spuš-! čeno porabljeno kurivo izgubile j svoje škodljive lastnosti.
*
Iz Jugoslavije.
N Brezbrižna mati.	i V<
V Senti se je te dni pripetil ža- j ve asten primer brezbrižnosti. Vdo- j £ a Lukse-Bajtai je odšla z doma, ^ »usteč svoje tri nedoletne otroke ^ irez nadzorstva. Otroci so našli y teklenico z lužjo razstopino in so ^ >ili z nje. Vse tri so morali prepe-jati v bolnico, kjer je eden umri, ^ Iva se pa borita s smrtjo. Policija
je
e uvedla preiskavo.	^
st
tadi uboja očeta obsojen na 5 let ^ ječe.
Pred sodiščem v Pančevu se je te Ini vršila razprava proti 27-letne-nu seljaku Jeftu Filipoviču ki je t juliju na brutalen način ubil svo-iega očeta. Zadal mu je z nožem 11 sunkov. Oče in sin se namreč nista razumela. Oče se je bil nedav-
10	vrnil iz Amerike, kjer je živel d :elo razkošno in namesto da bi pri- n lesel dolarje, se je celo zadolžil, a 3in je moral plačevati njegove dol- v jove in zato ni čuda, da sta se so- t rražila. Dne 13. julija je med nji- s ma nastal prepir in pretep, med c caterim je sin očeta zabodel.	d
Sodišče je upoštevalo razne olaj- d sevalne okolnosti in je mladega s ubijalca obsodilo samo na 5 let p
ječe.	i c
1
Poskusen samomor 3 dni po po- : roki.	j
V	Reki Dubrovački pri Dubrovni- j e niku si je hotel te dni končati živ- , j ljenje mlad seljak, ki se je šele pred • g tremi dnevi oženil. V obupu ker so s vlomilci odnešli vso gotovino v zne- j sku 18,000 Din. si je prerezal žile | \ na rokah. Seljak je namreč nedav- . no prodal vse svoje imetje za 30 tisoč Din. Za pohištvo Je plačal 12 tisoč Din, ostali denar je pa hotel vložiti v banko. Račun so mu pa 1 pri križali drzni vlomilci. Prepelja- ^
11	so ga v bolnico. Njegovo stanje 1
je zelo kritično. * j
Smrt radi bolnega zoba.
Nekega sel jaka iz sela Bjelajce ' pri Mrkonjičgradu so začeli boleti zobje. Trpel je neznosne bolečine, kajti nastalo je zastrupi jen je krvi. Okrožni zdravnik, je takoj odredil, da ga prepeljejo v bolnico v 1 Travnik; nesrečni seljak je pa že J med prevozom umrl. Pri obdukciji | so ugotovili, da je umrl na posle- j] dicah zastrupljeni a. krvi.
Vse kaže. da je nesrečnež najbrž J najprej preizkusil razne "recepte" 1 vaških mazačev in se je iniiciral. '
Električni tok ubil delavca.
V	bolnici v Slavonskem Brodu je te dni podlegel težkim opeklinam i delavec Ante Krajinovič, zaposlen pri elektrotehničnem zavodu v j Ljupljanici pri Derventi. Upravnik elektrarne mu je naročil, naj očisti električni vod, češ, da je itak izoliran in tok izločen. Krajinovič je nič hudega sluteč zagrabil za žico, toda 300 voltov močan električni tok ga je vrgel na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil o-periran. Pomoč je bila zaman.
Ukradeni zagrebški avto najden v Podsusedu.
Pred dnevi je bil v Zagrebu odpeljan šoferju Lavoslavu Magdiki avtomobil izpred kolodvora Sava. O drznem tatu več dni ni bilo duha na sluha, te dni pa je policija našla avtomobil blizu Pods useda. Avto se je zaletel v drevo in je bil močno polomljen. Vse kaže, da ga je drzni tat namenoma pognal v drevo.
Ponesrečen beg iz zapora.
Na prav originalen način je hotel te dni pobegniti iz zaporov novo-satiskega sodišča učitelj Aleksij Bisckey, rodom iz Nyirbaranya na Madžarskem. V aprilu so ga prijele jug. oblasti, ker je razpečal okoli 150 ponarejenih stodinarskih bankovcev, ki jih je bil vtihotapil iz Madžarske. Obsojen je bil na pet ječe, radi visoke kazni se je pa pritožil. V zaporu ga je večkrat obiskal njegov sorodnik mlinar Anton Bisckey iz Novega Sada. Alek- j sij je nekoč dal Antonu 1000 Din. | ki jih je znal pred oblastmi skri- j vati, češ, naj mu prinese šminke in : lasuljo. Upal je, da se mu bo z ma- j skiranjem posrečil beg iz zapora, j Antonu je res uspelo v hlebu kru- i ha vtihotapiti v celico šminko in lasuljo, toda Aleksiju se beg ni posrečil. Jetniški paznik je našel vti-hotapljene stvari in mu jih je vzel. Radi poskušenega bega in radi sodelovanja sta se oba Bisckeya te dni zagovarjala pred sodiščem.
Aleksij je bil obsojen še na 6 mesecev, Anton pa na tri mesece ječe.
•
elika poneverba v Novem Sadu.
V Novem Sadu so prišli na sled eliki poneverbi. Pri reviziji bla-ajne novosadske kurilnice so ugo->vili primanjkljaj 230.000 Din. Poči J a je aretirala uradnika ud-ika Kaferja. ki pa odločno taji rivdo. Vse kaže. da je Kafer res oneveril denar, kajti zadnje čase 5 precej razkošno živel. Cesto si s najel avto in se v družbi prija-eijev in prijateljic odpeljal iz meta. Bil je stalen gost vseh noč-iih lokalov in raznih beznic.
Pri zasliševanju je trdil, da ga e z denarjem zalagal njegov svak. Cafer, ki je vdovec in oče treh o-rok, je bil izročen sodišču.
fboj vaškega muzikanta.
Pred oslješkim sodiščem se Je te Ini odigral epilog krvavega zloči-xa. Obsojen je bil posestnikov sin Vndrej Grab, ki je v selu DJako-rački Selci ubil vaškega muzikan-a Ivana HespergerJa. Ta je v go-itilni godel veseli družbi na čast, j rab je pa zahteval, naj igra tuli njemu. Muzikant je odgovoril, ia je naročen in da zanj nima časa To je Graba tako ujezilo, da je pategnil iz žepa nož. skočil h gotl-;u in ga sunil v prsa. Nesrečni Hesperger je bil takoj mrtev.
Pri razpravi se je Grab zagovar-* [al s silobranom, češ da je Hesper-ger prvi skočil proti njemu. Videl je. da je segel v žep in boječ se, da ga napade, je pograbil nož in ga v silobranu sunil v prsa.
Sodišče je Graba obsodilo na 4 leta ječe. Ubijalec Je vložil priziv.
Zagoneten umor pri Senti.
Na nekem posestvu pri Senti so našli te dni delavci v koruzi okrvavljeno moško obleko. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da je obleka last nesrečnega umorjenca. ki so ga nedavno našli nagega na o-brežju Tise. Kdo je umorjenec, ni znano, pa tudi morilca policija še ni izsledila.
Strašen zločin v selu Kokorič.
V selu Kokorič pri Vrgovcu Je bil te dni izvršen strašen zločin. H;ša pocestnice Stane Prvan je pogorela do tal, med razvalinami pa so našli sežgani trupli nesrečne po-sestnice in njenega 4-letnega sinčka. Ogenj je bil baje podtaknjen. Oblasti so zločina osumile seljaka Jura Buraka. ki je bil oče nezakonskega otroka posestnice Perva-nove. Ker očetovstva ni hotel priznati, ga je posestnica tožila in bil je obsojen na plačevanje alimen-tov. Takrat je Pervanovi zagrozil, da se ji osveti. Vse kaže, da je svojo namero res izvršil. Orožniki so ga aretirali.
S kamnom nad letalo.
Zagrebška policija je bila obveš-ečna o napadu na letalo. Vojaški pilot je prijavil da je moral radi goste megle zelo nizko leteti. V nekem selu pri Zagrebu so delavci o-pazili letalo in ga obmetavali s kamenjem. Debel kamen se je zapi-čil v krilo in ga prebil. Če bi bila slučajno zadeta žica ali krmila, bi se lahko pripetila nesreča.
Zagrebška policija je obvestila občinstvo, naj ne zbija takih neokusnih šal, kajti krivri bodo ek-semplarično kaznovani.
KMEČKA PRAVDA
Francosko sodišče v Charlesvillu je po 50 letih srečno zaključilo spor dveh okoliških posestnikov. Kmet Maubert Je trdil, da je pomaknil njegov sosed za 40 cm kameni to o-grajo, ki je delila obe dvorišči. Izvedenci so 50 let raziskovali stare zemljiške knjige."Naposled so sklenili, da je moralo premakniti-leta 1849 postavljeno ograjo samo naravno sesedanje sveta, ki vsebuje dosti podzemeljske vode. S tem bi btila zapečatena nedolžnost obtoženega soseda Crosblena in bi mo-I ral Maubert sam plačati visoke l stroške za pravdo. A trdovratni i kmet se ni dal ugnati in je pri o-I gledu na licu mesta opozoril sod-j nike na star grm španskega bezga tik ob meji. Če je grm zrastel tam, i je bil zid od kraja nepravilno postavljen: kako bi se sicer lahko premaknil, ne da bi podrl bezga? .
Sodniki so mu dali prav: — pol-stoletni grm Je najboljša priča — in so veleli podreti zid.
' Zdaj se mora Crosblen pokoriti za krivico svojega starega očeta, 3d se je zgodila v letih, ko še ni bile sedanjega posestnika na svetu!
.**<» LAS NARODA"
-It * TTT
r yOR|C.? JgRIliAY^ OCTOBER n. 19*9
The LARtifcSI SLOVENE DAILY in U. S. A.
1 POiJCNe KNJIGE KNJIGARNA GLAS NARODA 1 , , IGRE , , I
RAZNE POVESTI IN I
i	MOLITVENKI J	SLOVENIC PUBLISHING COMPANY	ROMANI
-	2\6 West 18th Street, New York	»-	--
MOLITVENIKI:
Man Ju Varhinja:	!
v pletao ................... .SO	(
v fino platno ..............100	j
v usnje vezano ............ 3.00	4
v fino usnje vezano........ 3.70	!
Rajski glasovi:	,
v platno vezano ...................1.—
v fino jilatuo vezano........ 1.10 j
v mtaje vezano ............ 1.&0
v fino umije rezano ........ 1.70
1
Skrbi za dušo:
v platno vezano.............80
v fino platno vezano........ 1.20
v usnje vezano.............. 1.05 ]
v fino usnje vezano ........1.80 '
Sveta Ura (t debelimi črkami):
v platno vezano ............ .90 ;
v fluo platno vezano ...... 1.30
▼	f!no uanje vezano ........1.00 ;
Nebesa Naš Dom:
▼	usnje vezano ............ 1.50 \
v fino urajt» vezano ........ 1.S0
KvHku nrta mala:
v platno vezano.............SO
v celohi vrtano ............ 1.20
▼	fluo usti J« vez........... 1JS0 .
Hrvatski molitveniki:
1'tjeha starost fina ve* ........L—
naJZlnejSa vej ..............1.60 t
Slava Boru * mir ljudem, fina vez 1.50
oajttnejS	..............1.60
Zvončec uebe&ki. v platno ...... JO
fini vej ....................1.—
Vletutc. natfinejfta vn ..........1.60
Angleški molitveniki:
(ia mladino)
Child's Prayerbook:	|
v Iwrvaste platnice vezano .. JO ' v belo ko*t vezano ..........1.10 '
I
Key of fleaven:	I
v umje vezano ............. 70
t najfinejše usoj« vezano ....1.20
iZa odrasle) lir)- of fleaven:
v fino u*nje vezano ........ 1.50 <
i
Cat boli« Pocket .Manual:	,
v fino usnje vezano ........ 1J0 ,
Ave Maria:	1
v fino usnje vezano .......- 1.40
l
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .............25
Vtigle*ko »lovensko berilo........2-—
il)r. Kernj Amerik* la Amerlkanel (Trunk) . .5,— Angel jska sluiba ali nauk kako se
naj strefe k sv. maSi...........10
Angteiko-slov. In slov. angL slovar .90
Hoj nalezljivim boleznim ...... .75
C«rltni*ko jezero ..............„...1^0
Stoma*! iivlaotdravnlk. trd. ves. ..1X0
Domači iivtnoadravnlk. broš.....1.J5
Domači tdravnik po Knalpn:
btofilno« ...................1.36
Govodoreja ......................1-St
Gospodinjstvo....................L—
Hitri računar .................. .75
JiUtOdlsvfJa. Melik 1. zrezek ____UMI
2. reesrk, 1—2 snop!« ......1J0 t
Kubična nfualca, — po meterakl
meri.........................
Kletarstvo (Skalkky) ..........200
Kratka srbska gnunatika ....... .30
KaJics a lepem vedenju:
trdo vesnno ................I*— I
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov	.30 Kako as postane Ariavtjan Z. D. J5S j Kako ae postane smerifld drfavljsn .15, Knjiga o dostojnem vedenju .... -50
KaC. Katekizem ................ J60
Liberalizem .................... -50'
Materija In enerflja ............L25.
Mati: Materinstvo ..............1^-
Mlada teta dr. Janesa «v. Kreka .75
Mleltarstvo	1.............L-
. emšIUMUigteiki tolmač ........L40
Najbolj&a slov. Kuharica, 068 atr.
lopo vez. (Kallniek) ..........5.—
Nasveti ta Iri&o ftn dom, trd. ves. V— Nafte gobe, a slikami. Navodila ta spoznavanje užitnih in strupenih ffob ......... i •. v ■» •........,».1.49
. -	> , T,, Jfc	uJHJ^IIa .
^esBsrmn wn ufunj*.
1. del . ..^t, *.. * ■ % .....» ^ .«■ * »50
JI. del ...................... Jfr
Nemško slovensko daw ........L—
Najvišji »pisovnik Outfevflfft in
drofllt jrfsM ^U^TMMkO OftttliW irtOVJMT •«»*•*•« aflv
^ jJ^ffc^Pfll 1M4HM) a«
Ohrtas knjigovodstvo ............Mf
trt. vos.........1M
Per-ot rtlnarstv«, broB. ............L59
Pita <Rtanka, ves............... .75
IV?a pdMi, Dr. 'H. Ros ........Iv—
Pravila za oliko .............. J65
Prlkroievaoja perila pa livotnl
s vsOrel ..................1L—
Tfti.f Ir^B ■ . ,.,|.l --- iliiai iM J f — ■
OimvnQ V^viDJt1 Tl»	pju-
••s«a«sa»»a»t«aas*»aaaas st®
irti^tilsflMf
I'm« I« revo?uriJa (Pitamlc) .. M Predhodniki In idejni utemelji ro« . <
akegi	..............1.50
SaHd sSov nMld In hcsn&ko-Slov.
ftl^lVlttr a a • ■ m 4 d • o • • o' • • o o a a • "a
OsdK mmtnA psJsal is Radio teh.
; ^"{Hfpflll^^feft^^AO o s o • o s ••tsooasstaa X • "
lw> TWrtf*'
IfeJHt v KtaSna ilittsrski va- > IjMl ..•».»*.*,«.«••«»••■*..,• t
t
Slovenska narodna mladina,	1
obsega 4.12 strani .............1.50 i
Slov, italljansk iin italijsnski slov. 1
slovar ........................ JW 1
Srbska začetnica .................40 I
Spretna kuharica, trdo vezana ... .1.43 Svefo Pismo stare in nove zaveze, 1pIh> trtlo vezana ..............S.—
Sadno vino .....................40 ,
l/tna knjiga in berilo laškega Jezika ........................60
l*vod v Filozofijo (Veberrt ......1.30
Veliki vsevedež .................80
Veliki slovenski splsovnik trgov- t
skih in drugih pisem ..........2.25 *
Vodilna knjižica ............... .50
Zdravilna zeU^a ...............40 |
Zel in plevel, 'slovar naravnega
zdravilstva ....................1.30
Zbirka domačih zdravil .........60
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.90i
Zdravje mladine ................1.25 j J
Zdravje in bolezen v domači hiši. !;
2 z v.......................1.20 ;
Znanost in vera (Vvher* ........1.30'j
._ 'n
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Amerika, povsod dobro, doma	j •
najbolje .......................65 ;
Agitator (Kersnik* broS. .......80■]
Andrej Hofer....................501
Arsene Lupin ...................60 j •
Beneška vedeievalka ............ .35 (<
Belgrajski biwr ................ i
Beli mecrsen ....................
Bele noči, mali junak ...........60ji
Balkansko-Tur6ka vojska .......80 <
Balkanska vojska, s slikami.....25 >
Berač s stopujic pri av. Roku .. .50
Blagajna Velikega vojvode.......60
Bo.v, roman .....................63 ,
Burska vojska...................40 ;
Bilke (Marija Kmetova) .......25 ;
Beat in dnevnik .................60
Božični darovi .................. .33 ■
Božja pot na Šmarno (toro.......20 ]
Božja pot na Bledu .............26 I
Boj in zmaga, povest ...........80 '
Cankar:	',
Grešnik U*nard, brc«... .70 \
Mimo življenja .......«0 i
Jtninantičnf duSe......60 J
Cvetke .........................25
Cesar Joief II..................S« !
Cveti na Bororrnjska ............ JV0
Čarovnic* .....................35
Črni panter, trd. vez............80 2
broS. .............60 <
Čebelica ........................ ^5 !
Črtice U življenja na kmetih .... .35 Drobi/, in razne povesti	j
spisal Milanski .............. .60 ,
Darovana, zgodovinska povest .. .50 j
Dekle Eliza .....................40 j
Dalmatinske pevesti.............35
Dolga roka .................... .50
Do Ohrida in Bitolja ...........70 !
Deteljica .........................60
DoU z orožjem ................ .50 '
Don KI*ot iz La 8ianhe...........40
Dve sliki, — Njiva. Starta —
(MeSko> .....................80 3
Devica Orieaadia .............. M
Duhovni boj ................... .50
Dedek Je pravil; Marinka In &kra-teljčki........................40
Elizabeta ...................... .85
Fahijola aH cerkev v Katakombah .45
Farovska kuharica............. .80
Fran Baron Trenk ............. -S3
Filozofska igodba .............. JG0
Fra Dtavolo.................... ^0
Gosdovnik <2 zrezka) ...........120
tiodčevski katekizem............ -25
Gostilne v stari Ljubljani ...... .60
Grška Mytologfja .............. 1-—
Gusarji ,.'..,'................... .75
Hadži Moral (Tolstoj) ........ -60
Hektorjev meč ................ .75
Bnhad pripovedko .............. .50
Hodi časi. Blago duSo, veseloigra .75
Bedvflca........................ -55
Helena (Kmetova) ............ .40
Hado Beesdno (II. W.> ........ J3Z
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano ....................t	^0
brofiirano ..........................60
Hči papeža vez....................................L—
hroSIrano ..........................73
Iz dežele potresov .............. .75
Izlet g. Brončka ................ 1JJ0
Izbrani spisi dr. H. Dolenca____ -60
U taJuoeU prirode.............. SO
Iz modernega sveta, trdo vez. . 1.60 Igračka broftlraac ,....•.»...... 50
Igralec ........................ »75
Jagnje ......................... JO
Janko in Metka (sa otroke) .... JO Jernač Zmagovač, Med jdazovl.. SO
Jutri (Strug) trd. v. ............ ,75
bra& •* - -«••
Jurčičevi spW: .
Popolna lalfija vseh lO sveakov,
lepo vezanih..................
Sosedov sin. broS. ..........',.,, .48
6. zvezek: De. ZOber — Tngomer
brofiirano ...............6.. .75
Juan Mi serija (Povesti lz Bpnaakega življenja ......................
Kkko Ann so Jas likal
(AleOovec) I. sveset	J®
Kako sem ae Jaz likal
(Alefiovec) H. EV. ....••«....* .SS Kkko sem se Jaz tOckl
(AleSorec) TIT. milaek........ .00
i Korejska kratek povest ls misijo-
M? ▼ Koreji .............. JI
• lun«« trdo vegano .............
broS. ..,........... ......... »00
l^voa agvetfis .. .............. .80
........................ JB» !
rižev pot. roman (Bar) trd. ves. L10 I Lrižev pot patra Kupljecika .70 !
a j se je IzmlrflH dr. Oka...... .45 !
evotfltovl zbrani sipsl ......... 'JO1!
. zv. Pesmi — Ode In Hc^lje — 1 Sonet je — Somance, balade in legende — Tohnač (Levstik) ...70 (
, zv. Otročje igre » pesencab — |
Različne poezije t— Zabavljice in pa^Iee -- Jeza na Parna a, — ( Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .7» Trdo vezano..........1*—
, zv. Slika Levstika In njegove kritike In polemike.............70 j
jubljanske slike, HiSnl lastnik, !
Trgovec, Kupčljskl stražnik. U- , radnlk, Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarea, X>u-bovnlk, Itd................. JO
ov na ženo ....................1.— <
larjetica ...................... JO
lorski razbojnik .................1.—
Iladi gozdar, broš. ............. SO <
loje Življenje...................75 I
tali Lord .................... JO
liljonar brez denarja ................75 .*
Irtvo mesto ....................75 j!
lalo življenje .................65 j
laron, krščanski deček iz Libanona ...................... 13 i
I lad i h zanikernežov lastni živo« topiš ........................ .75 j
liinar jev Janez ................ SO i1
lusolinn .......................40 j
Irtvi Gosta č .................. J5
Eali Klatež ....................."30
lesi ja ......................... SO,
lalenkosti (Ivan Albrecht) .... .25 Iladiro sreem. Zbirka povesti za
p!«»venska mladino .............25 i
histerija, roman ............................1.25 J
t:i r»loi'ih južnega morja.......SO
rar ličnih potih .............40
iotnrjv nos. humoreska	...35j
rarod, ki Izmira .............. .40)
fa>a vas. 11. del. D povest! .... SO
iuv» !T]rolL!ia, trdo vez..........70
»aša letti, trd. vez. .............80;
hroSIruno .............................60 ;
>a Indijskih otokih ............ SO;
ljudje .....................40
fekaj iz ruske zgodovine.......35
rihillst .........................40.
fa krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvSe-
ga slovenskega polka ........1J0'
lovo življenje ..................60
)b 50 letnici Dr. Janeza L Kreka .25;
Inkraj pragozda ............... JO;
tdkritje Amerike .............. SO
'ast i In zanki ................ Jt& \
•aler Kajetan ..................1^—i
'ingvinslcl otok .................60 j
»ovest o sedmih eheftealh ...... SO
"ravlea kladiva .............. SO;
'ablrkl iz Roža (Albrecht).....23
»Ariški zlatar .................. S3
'fthajač, Doveet .............. .60
'ovesli. Berač s stopnji« pri sv.
Roku ........................ SO'
'ožlgalec ...................... .25 j
'ovesti (Kuhar) .................60
*ovesti, i>esml v prozi (Baudelaire) j
trdo vezano............i..... 1.—';
Mat zvona .............*........40 <
'o strani klobuk ............... J5,
•rt stricu.......................60
»rst božji .................... JO
'atiia, povest iz Irske Junafike dodo be ........................ JO
>o gorah In dolinah ............ JO
f*od krivo Jelko. Povest lz Časov ro-' kovnjače* na Kranjskem...... SO
ol litra vipavca ..........'......60
Poslednji Mehikanec .....'..-... JO Mravljice H. Majar '............ -JO
Ptedtržanl, PreSern la Aragi svet. nlkl v gramofona ............ .25
frigodbe čebelice Maje. trda vez...L—
Ptice selivke, trda ve«.......... 75
EMkova dama (PuSkln) ........ JO
Pred nevihto .................. J5
Pravljice in pripovedke (Ko^utnlk)
X« 2T62€k m • »•>'<»•#!	«10
2. tT6Z6k •••••••tsas•asaaas «40
POpOtlliki saaata« • • • •esaaasaasat Jt
Pozit&Tt Bofi	»M
Plrhi ..............................Jb
PovodenJ .................................jO
Praški jodek ....................25
Prisega Huraoakega glavarja . ..JO
Prvič ned IndljaiMl ................JI
Preganjanje indijanskih fclajo^
jev ....................................................SO
Rlnaldo Rlnaldini ............................SO
Rob tO tOO •••••••sa«*ta«*a*aaa»a
Robinson (Crus«>e) .............
Rabljl. trda ves................ .75
Kdfcj m<nrla ••»•••#•••«••••«•8 «75 Revolucija na Portugalskem .... JO
Razkrinkani Hahsburžani ...... SO
Romati zadnjega cesarja Habsbor* i sna	ISO
Romali treh src ................1.25
Rdeča In bela vrtnica, oprta .. JO
Slovenski taljivec ...............40
S1ov«askl Robinzon, trd. ves. ____.15
Sueški invalid ................. .75
Sodnikovi ....................... .75
Solne« In sua................. J5
Skozi Strao Indijo .............. SO
Sanjska knjiga, mila .......... JO
Sanjsta knjga, nova veBka .... JO
Sanjska knjiga Arabska..........ISO
SnakfL^bnaMrefke. trda vsa .... JO
voUea'T*V..1JB
m ; . t *
UItWPWKI, IXU. WS. .. ..........
bWL
Strahota vajao ..........JO
- ■ *
Štiri smrti, 4. zv............... S5 i
Mart pred bUo .................65 i
Stanley v Afriki .............. SO i
Strup Iz Judeje................75 i
Spomin znanega potovalea .... ISO!
Stritarjeva Anthologija ,trda vez .90 i broS. .......................80 j
Msto Šesto, povest Iz Abrueev .. .30 f
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...... .................. SO
Stric Tomova koča ............. SO
student naj bo, V. sv............35
Sveta Notburga ................ S3
Spisje, male iiovestl ............ S5
Svitanje (Govekar) ............1.—
Stezosledec .......................HO
Šopek Samotarke .................35 ^
Sveta noč ......................30
Svetlobe in sence.............. 1.-0
HAKESPEAREVA DELA:
klachšet, trdo vez. .............90 ■
broširano....................70 ^
»tbelo ..........................."0 -
5en Kresne noči ....... ........70 •
t
SPLOŠNA KNJIŽICA:
št. 1. (Ivan Albreclit) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 str.,
11 rotira no .................... S5I
^t. 2. (Itado Mtirnik) Na Bledu, 1 Izvirna povest, 181 str.. broS... .50 i ■<t. 3. (Ivan R-nmati) Testament, ljud«ka drrinm v 4 dej., bros.
105 strani .....................3
4. (Cvetko (Solar) Poletne klasje, izbrane pfsml, 1P4 str.,
broSlranu......................50'
St. 5. <Pran Milanski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre C-rtico I., 7- strani. broširano .................23
7. Anderson o ve pripovedke. Za slovensko mludiuo priredila
rtv« 111 str.. l.roS............351
Stov. S. Akt. Stev, 113...........751,
St. 1». (Univ. pruf. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 striiul, broS. .........70
St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilljefna karikatura in minulosti, 55 str., broA. „.......23
5fc. 11. < Povel Oolla) Peterčkove poslednje sanje, božična i«ovest v 4 .slikab, 84 str., bros. ...... S5
1:
St. 1'2. (Fran MilČinskl) Mogočni ! prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 »tr.. broS.......... SO
Št. 13. {V, M. Garfiia) Nadežda ! Nikolajevna. roman, poslovenil
U. Zun, 112 ts.-., broS..........30 j
fir. 14. (I>r. Kari KnffUsj Denar, narodno-^ospodarskl epi«, poslovenil dr. Albin OktK 230 str., broš...........................80
sr. 15. Edmond in Jnles de Gon-
court, Renee Mauperin..........40;
St. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi. 112 str^ broS..........431
St. 17. (Prosper Marlmee) Verne j duSe v vleah, povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str..............30 j
Št. 18. (Jnrosl. Vrchlicky) Opo-	j
roka lukov&kega erajdčaka, vose-	| lolgra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. ..	S3'
Št. 19. (Gerbart Hauptman) Po- ! topljeni, zvon. dram. bajka v pe- ! tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broS. ...... SO:
Št. 20. (Jul. Zeyer) GompaČi in KomUrasaid, japonski roman, iz čegdne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS..............45
St. 21. (FridQihi žoina~) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, II., 73 str.
broS. ,,!..................... .25
St. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____
sonata ........................60
St. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov. C Golar, 60 str.,
broširano .....................30
St. 24. <E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
broS. ......................... SO
St. 23. Poslednji dnevi Pompejs
IL del „.................... .80
St. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str.
broS. ........................ S5
St. 27. CFrsn Erjavec) Brezposelnost In piobliml Aifeitva za brezposelne. ŠO str? broš....... -35
St 31. Roka roko.............. -25
St. 32. Živeti .................. J5
St. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj- -na z Jugurto, poslov. Aht. Bok- *
! ler. 123 strani. broS. .......... SO
St. 36. (Ksaver MeSko) Listki,
j 144 stratil .................. .651
St. 37. Domače ilvaH...........30 j
Stev. 39. U Bobeme .......... JO
St. 46. tfagd*	.40
"St. 47. M>sterfj duSe............1-—
Stev. 4SL Tarzsnove živali ____ JO
Stev. 40. Taržanov sin ........ JO
St 50. SBka De Graje..........1.20
t 5L Slov. balade in romance J3 54. V1 metežu ................ L—
St. 55. Namifiljea Iholnik ...... SO
Št.««. To ka ofttmd Bodle .... JO St 57. Tarzanova mladost .... JO S ter. 68. Glad (Hamsun 1 .... JO .St. 59. (Dostojevski) Zspl£d Iz j Mflioga dsmar*L »del .....L—
fltWE. 6Q. (Dostojevski) ZapMd h i mrtvega dsosa, n. del ........L—
'St. 61. (Golar) Bratje ta sestre .75
* *
Zt. 62. Idi jot, t. del. (PostojevsTa) .90 1
Št. 63. Idijot, II. dol .......... SO
Pit. 64. Idijot, III. del.......... SO I
Siev. 65. Idijot. IV. del ...... SO l
Vsi 4 deli ..............3.25'
£r. 66. Kamela, skozi ubo šivan- I ^ ke, veseloigra .................43 '
Slovenski pisatelji. 1. zv. — Fr. Masel Podlimbarski, Slike I in črtice, Gorski potoki, Tova- '} riš Damjan ..................................2.30 r,
I
Slovenski pisatelji II. z v.
Potresna povest, Moravske s!i- ' ^ ke. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2S0 1
Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: ;i
Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni j bog. Pomlad ..-............ 2S0 3
Tik za fronto ...................70.
Tatič, (Bevkj, trd. vez......... .75'^
Tri indijanske povesti ...........30 _"
Tunel, soe. roman................l.vO;
Trenutki oddiha .................50
Tnrki pred Dunajem .......... SO J [
Tigrovi zobje ................ 1.— ■
Tri legende o razpelu, trd. vez. .05 .-Tisoč in ena noč t Kapo t
vez. mala i/.daj:i........... .$1.— '
Tisoč in ena noč........... ......1
velika izdaja, dvi' knjigi . ...2S'J i Ura z angeli ....................1.20 <
V	robstvu (Matičič) ..............1.25 1
V	gorskem zakotju .............35
t
V	oklopnjakn o kros sveta, 1. del SO ]
2. del .......................90
\ct-erna pisma, .Marija Kmetova . .75 I
Vojska na Turškem .............60
Veliki inkvizitor ................1.— ;
Vera (Waldova), hros..........35 1
Višnjega ropa I i ca, roman, 2 knjigi !.:;<> ; Vojni, mir ali pogaisstvo. I. zv... .35 j
V	poativ je bla, JIl. zv .......:i5 1
Vrtnar, (lUtbindranath T,»Kore>, 'j
trdo vezano ................ .75 |
broširano ...................
Vojska na Balkana, s slikami .. .23 Volk spokoruik in druge povesti 1.—
Tr«lo vezana ...................1.25 '
Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30
Vodnik svojerau narodu .........25 <
Vodnikova pra tika I. 1927.......50
Vodnikova pratika I. 1928.......50)
Vodniki in pre porok i ...........60
Vladka in 51etka ...............50 '
Zločin in kazen (2 knjitf) ......1.G0 ]
Zmisei smrti ...................60 '
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .M)!
Za kruhom. i>ovest ............ .35 '
Zadnja kmečka vojska...........73
Zadnja pravda, broš. .......... JV0
Zjcodba Napoleonovega Huzarja ..1.—I Zgodovina o nevidnem človeku .. .35,
Zmaj I z Bosne .................70
Zlat&rjevo zlato .................90,
Za miljoni .....................90
Za miljoni .....................65
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovec. 3. zv. skupaj ........1.30
Zvesti sin, povesi ...............25 j
Zlatokopi .........................20
Ženini naše Koprnele ...........45
Zmote in konec gdč. Pavle...... .45
Zlata vas .......................50
Zbirka narodnih pripovedk:
I.	del..........................40
Zbirka narodnih pripovedk:
II.	del ........................40 '
Znamenje štirih (Doyle) ....... -10
Zgodovinske anekdote ...........30
Z ognjem in metan ..............3.— |
Zaročenca, milanska zgodba iz 15.
stoletja ........................3.—
Zgodbe zdravnika Muznika.......70
Zvestob* do groba ..................
Z naših gora ...................1.—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1, z v. Vojncmir ali poganstvo .... .35
1.	zv. Bodo brezdno .......... .35
3.	zv. Vesele povesti............ .35
4.	vz. Povesti In sliko...........35
5.	zv. Šludeut naj bo. Na* vsakda- ( nji kruh ...................... .35
SPISI ZA MLADINO:
'GANGL)
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke In pesmi ........................ JO
3.	zv, trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ JO
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ..........v............. J®
5.	zv. trdo vezano. Vinski brat .. JO.
6.	zv. trdo vezsno. Vsebuje 10 po- I vesti____„......................JOj
Umetniške knjige s slikami n mladino:)
; Pepelka; pravljica s slikami ----1.60.
Rdeča kapica; pravljica s slikami L— Snegu1 jčica; pravljica s slikami 1.—' Mlada greda .................... L—i
Trnoljčica, pravljica s slikami ..L—!
KNJIGE ZA SLIKANJE:	!
Miadi slikar ..................* .75,
Slike Iz iprsvljio ....... ...... .75
i Knjige sa slikanje dspimir, popol. i na z barvami In ■vrodBsm;
Hladi umetnik ..................L20
Otroški vrtec ...................1.20
Zaklad za otroka ................1.20
IGtltE:
Paptfiki'tefwicc. Ijgrokaz v 5. dejanj .60 Cynm do Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................L70
Edela. drama v 4.
Marta, Semenj v Rlchmcndu. 4
astaasataaatatssaeaaaa aSO
I Ob vojaki. Tgrokaa v Otfrth smmn J30 Tsn&ste asdae na MlklaSiev čer .Mladinska Igra s petjem r 3. dejanjtb .................. JO
S. t .R. firanj« v " dejanjih s predigro. (Capeki. »t«.......................4L
Stvizor, 5. dejanj, trda vezana ..	.75, L jetnik care \ i no, veseloigra v 2.
dejanjih ........................................jiO
i'eronika Desenlska, trda vez____1.50
križ in svobodo. Igrokaž v 5.
dejanjih .............................................35
[Judski oder:
zv. Tihotapec. 5. dejanj .....fit1
i- zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60
Cbirka ljudskih iger:
5 naših gora ..................l.—
I. Pnoplč. Mlin pod čemijo, Sv. .. NVžu, Sanje ...................C0
13.	snopič. Vestalka, Snu-t Marije device, Marijin otrok ........
14.	snopič. Sv. Boštjan, .)ima*>ka deklita. Materin blazoslov ____ ;
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............;{Q
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30
PESMI IN POEZIJ
Akropoli s in Piriunide .........R0
broširano....................8u
lzaiel, trdo vez.................1._f
Balade in romance, trda vex......1.25,
Bob za mladi zob, trda .....40
Gregorčičeve poezije .............50
fJodec; Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru. <A. Font»»kj —
Trdo vezano ................75;
Ketejeve poezije ,trda \-*'a........1.10.
Kraguljčki (1'tv.i) .............65!
trdo vezan'* .................Jfrtf
Moje obzorje. <<iangl> ............1.25
Narodna pesmarica .............40
Narics (Gruden), broS. .......... ^H)
Primorske pesmi. (<'.ruden), vez. .115
Stutne (All»reht> bro*5........... «10
Pohorske poti (GInser) broS......30 i
Pesuii Ivajia Zormana:
Orijrinulne slovenske p^^ml in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini ...................1.25
Prešernove poezije ..............60
Oton Zupančič:
Ciciban, Li-d. vez..............50
Slo ugank ....................50
j
V zarje Vidove, trd. vez........90
Vijolica. Pesmi za mladost.....G0
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .... .90 Ziatdrog, pravljice, trda vez.....00
I i
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI In MOŠKI ZBOR
Priložnostne pesmi (Grumi ----1.10
Slovenski akordi (Adamlf) :
.. I. zvezek .....................
II. zvezek ...................<5
Pomladanski odmevi, I. in 11. zv.,
vsak ........................45
Ameriška slovenska lira (Hoimar) 1.— Orlovske himne (Vodopiveci ----1.20
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) ...................45
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pa v C12) —
Izdala Glasbena Matica .........40
Narodna nagrobnlca (Puvčičj .. .XI Gorski odmevi (Laharnar) 'J. z v. .15
SAMOSPEVI:
Nočne pesmi. (Adamiff) .........1.25
ft tir ji samospevi, izdala Glasbena
Matica .......................45
Naši lunini ......................>0
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Labaruar) .. .45 Trije mešaai zbori. Izdala Glasbena Matica ....................15
RAZNE PESMI S SPREML.JEVA-NJEM:
Domovini, (Foester) .............46
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero In petero raznih glasov.....45
Jaz hI rad rudečih rož, moSki zbor z bariton solom in priredbo za
dvospev ...................... .20
V pepeInieni noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester,
izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesni ( 'reloveci, za moški j zbor in bariton solo.............20
I'Kupleti (Gromi. Učeni Mihec,— , Kranjske šege in navsde, Ne-ZBdovljstvo, 3 zvezki skupaj .. 1.— IK opleta Kuza Muca (Parma) 4C
PESMARICE GLASBENE MATICE:
' 1. Pesmarica, uredil Hubad ...23« j 4. Korošhe slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1., 2., in 3. zv. skupaj ...................L—
<	MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne hiame .. lj
Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .. .13
v
, St. 2. Zrinjskl Frankopan .........la
Št. 10. Na planine ...............li
1 št. 11. Zvečer ...................lJ
št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino (Žiro v nI k) 3 zvezki skupaj.........5<
Slavfek, zbirka šolskih pesmi —
(Medveda ...................... .2;
Vojaške narodne pesmi < Kosi) .. .34
Narodne vojaSke (TerJanFlč) .. .31 (Pregelj) ............. ......L—
j^PRAV VSAiTDO'--j
Z kdor kaj išče; kdoi J jI kaj ponuja; kdo" kaj j f kupuje: kdor kaj v ro-- j j daja; prav v«akdo 1 'fi priznava, da imajo j jj čudovit uspeK '—
j MALI OGLASI
II /'Gli. NaTo3iiw ifcba-i* m m ^ ii ki mtmum'
Lira. srednješolska. 2. zvezka skupaj ...........................
Proglasni mladinski zbori:
Mešani in moiUii zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psaim 118: Ti veselo p<«j; Na dan: PIvna noč.........40
7i. zvezek: Juh; V mraku: I »nova nam pripidji žar; Z vencem tem ovenfam i^Iavo; Triglav .......40
U. zvezek: O^min k ve-^jju : Sve. ta noč; Slra/.uiki; Hvalite Go->t»r»ln ; «>lH?utki: i;<->Io........40
zvezek: Slavčvk; Z;u»taii ptič; Itothorodna i.skriea: Pri -v;,dbi: Pri mrtvaškem sprev.-lti ; i: >-li» .10
S. zvezek : Ti jo < me-■^tn zbtit i ; 1'rijaTeIji tu četica <iu'-cau zlK>r > ; St«»j:. selnčice stoj; Krnski hiPi .............40
CERKVENE PESMI;
Domači clasi. Cerkvene za Jti»*H;»n zlj«<r .....................
12. Tantum Krgo. (Pninrl* ____
Ma^ne ponii za rnr>an abor. —
i Sattner* ................... ^0
12 Pange I.ingua Tantum Erjfo Ge-
nitori. tFoer>t«-ri ........................iif)
12 Panue IJncua Tantum £r^'o tie-
nitori (tlerbi^t ............................J>0
11 valile tiospod.i v ujccovib svetnikih. ^h i«-suit nji east svetnikom. (Premrl; ................ .10
10 olibajilnih iii 2 v tast presv. Srcu .Jezusovemu. iCr im» .......aj
Missa in lionorem St. .lo^phi —
(PoRuebnik < ...................40
Kyrie ...........................
K svetemu Re^njemu (elesu —
(IVwpri ....................10
Sv. Nikolaj ......................6<j
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo. kora"nl»n...........55
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tambn-
ruški zlHir in |Mljc. iltjij»ik» ..1.30 Itoni >el mi ulaninre. 1'tFilj.arl -Jov.
n.-ir, [icMui. (Itajuk; ..........I,—.
Ciorenjskem je hetno..........
RAZGLEDNICE:
NenvoiSke. Itazlične, du^at.....10
Velikonočno. božl#ue iu novoletne
< i n rut ...........................10
Iz raznih slovenskih km jev. duent .10
Naroilua nosa, diu-at.............10
posamezne !»•» .................OS
PROROKOVALNE KARTE — $1-—
ZEMLJEVIDI:
Zemljepisni Atlas .TuKOsfav ija ....1.S0 Stenski zemljevid Slovenije ia rao?-iii:n papirju s platneneinii pregl-............................7.50
Zemljevid Jugoslavije .......... JO
Zemljevid : Slovenske dežele In----
Istra .........................30
Tregledna Karta Slovenija.......40
Poltrajni ročni zemljevidi:
Gorenjska .....................30
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-
skopolje ..................... JO
Ljubljanske in mariborske oblasti JO
Poliorje, Kozjak .............. 30
Celjska kotlina. Spodnje slovensko posav^e ...................30
Prekmnrje in Medumnrje .... JO Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. JO
Canada .........................40
Združenih držav, veliki .........10
1 Muli ..........................
Nova Evropa ...................50
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky Iu Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi. Washing-; . ton, Wyoming, vsaki po.......23
Zmljevidi:
[..Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki IK) .........................10
Velika slenska mapa Evropa ----2.—
—
Naročilom je priložiti denar, b&-: v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 2 centa. Če ■ pošljete gotovino, rekomandirajte * pismo.
i Ne naročajte knjig, katerih ni o ; ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto
I "GLAS NARODA"
216 W. 18. St.,
New York
»j . .
i
-ti L A H NARODA*
NEW YOUR. FRIDAY. OCTOBER 18. 1910
H t- r
The LARGEST PLOVFNE DAILY In 0. 9. A.
^___^ ^ . . j
f^^ATICA DNEVNA ZGODB AJ| gjjj!
*1' "" " ~ / !
Dvoboj ni več v modi.
JEAN BONOT;
Stara pevka z obrabljenim glasom je nehala kruliti, sedla je na
:.voje mesto in samozavestno sprejemala čestitke.
Po tem se je pojavila v ozdaju dvorane domačinka, priredi tel J ica glasbenih in literarnih večerov. — Vlekla je za seboj nekako opotekajoče se motoviio. ki je le nerado pretepalo z noge na nogo, kakor da se pokori nasilju.
Ko je bila premagala odpor plahega mladeniča, je gospa Laplan-chc zmagovito naznanila gostom:
-	Pesnik Oscar Bidoit bo nam kot d"butant recitiral nekaj svojih umotvorov.
Potem ga je postavila k peči, nerodnega. bleedega in skuštranega, kakor so vsi mladi pesniki.
Kakih petindvajset gostov, večinoma skromnih meščanov, ki so se zbirali vsak četrtek pri znameniti madame Laplanche, je umolknilo v nestrpnem pričakovanju recitacije.
Debutant je imel tremo. Pokašlje val je in si nervozno gladil levjo grive. Slednjič je z drhtečim glasom oznanil:
Izgubljeni in uničeni ljubezni.
Začel je nekaj jecljati. Poslušalci so ga slabo razumeli. Recitacija je bila zelo dolga in uspavajoča. Vendar so pa nekateri ploskali. Gospodje iz vljudnosti, dame iz sočutja.
Ploskanje, ki se mu je zdelo triumfalno, je pesnika vzpodbudilo tr.-l:o, da je sklenil recitirati še.
Sonet na prenasičeno ženo.
Ta pesem, recitirana z nekoliko igurnejšim glasom, je ugajala, posebno ker je bila kratka. Pa zadnji kttci se je začulo šušljane v znak odobravanja. Gluh gospod je dejal:
—	Zelo lepo! Zelo lepo!
Debela blondinka je bila tako gilt jena. da se je hotela onesvestiti.
Oscar Bidoit se je na vse strani zahvaljeval... in zatekel se je k buf-:ctu. V grlu je imel sušo, v srcu ponos Zdaj je ponosno dvigal glavo, na kateri je že slutil lavorjev venec.
Sprejel je od gospe Laplanche o-; pejno pijačo iz pomarančnega soka in sladkorja. Gospod Laplanche mu je ponudil debelo cigaro z zlatim pasom. Mala Renee Laplanche je izmoiedovala od njega avtograf. A debela blondinka, ki se je bila ta čas zavedla, je povabila mladega pesnika na svojo bodoče čajanko.
To vam je bila slava!
Kar je pristopil k zmagovalcu monsieur Bee. Položil mu je roko
SLIKA
na ramo, ga potegnil v kot in mu
zašepetal na uho:
—	Čujte. vi, ki ste tako talentirani. se ne smete zadovoljiti z odobravanjem tei 'e dedov in starih devic, ki jih povabi vsak četrtek pe-dantifna žena trinajste vrste. Da rem jaz na vašem mestu, dragi moj. bi poskrbel, da bi šlo moje ime od ust do ust, da bi prepevali moje pesmi po vsem svetu in da bi se moja slika vtisnila v srca vseh žen.
Ouah! — je odgovoril pesnik ponosen na svojo slavo.
—	Razumen vas. — je nadaljeval monsieur Bee. — Kdor hoče delati reklamo in ,ostati slaven, mora -meti polno mošnjo denarja, da lahko plačuje oglase.
—	Ali jaz žal nimam denarja.
.— Vem, da ga nimate. Že zunanjost sama priča dovclj jasno, da z denarjem niste nič kaj preveč založeni. Toda pripravljen sem storiti nekaj za vas.
—	Ah. gospod!
—	Dam vam petindvajset frankov da. petindvajset frankov, toda pod pogojem, da bom imel pravico ovekovečiti v vseh večjih listin sliko pesnika Oscar Bidoita in napisati pod njo nekaj vrstic, da opozorim nanj ves sv?t
—	Oh, vi ste pravi mecen!
—	Nikakor ne. sem samo spreten in podjeten človek. Podpišite se na tale papir. Dajte mi svojo fotografijo in nekaj osebnih podatkov, pa boste videli v četrtek se prične v "Večernem odmevu" velika reklama.
Ves navdušen in srečen se je Oscar podpisal in izročil plemenitemu sosedu svojo fotografijo, za kar je dobil 25 frankov, od teh 4 v poštnih znamkah, 4 pa v voznih listkih podzemne železnice.	;
Za ta denar si je kupil naš pesnik pipo. zavojček tobaka in širo- , ko kravato. Nestrpno je pričakoval četrtka.
Končno je nastopil tako težko pričakovani trenutek. "Večerni odmev" je izšel.
Z drhtečo roko je Oscar razgrnil novine, ki so prve oznanile Fran -, ciji in svetu radostne vest. da se je rodil pesnik prve vrste.
tete genijalno misel. Po dolgem prizadevanju se mu je namreč posrečilo sestaviti recept za Balsam Kl-remplume, ki je priznan kot edino sredstvo za obnovo fizičnih, moral- : nih in intelektualnih sil.
Mladenič katerega sliko prinašamo danes z njegovim dovoljenjem, je bil še pred dvema mesecema pohabljen, gluh in popolnoma bedast. Kakcr vol je buljil v svet. Njegova plešasta glava je bila pokrita z ostudnimi lišaji. Kot 23 letni" mladenič je bil popolna razvalina, vsega pomilovanja vredna razvalina na dveh nogah.
In glej — dve stekleničici Balsa-ma Kiremphume sta povzročili to naglo izpremembo. Gospod Oscar Bidoit Je zdaj povsem normalen in simpatičen, če ne celo eleganten fant. Govori kakor vsako razumno človeško bitje in zlaga celo pesmice, ki jih recitira v družbi in ki niso baš napačne. Bodo pr. nedvomno boljše, ki popije se tretjo stekleni-čico Balsama Kiremplume, ki se dobili v vseh poštenih lekarnah po 27.50 fr. stekleničica.
Lahko si mislimi, kako se je Oscar počutil, ko je preč tal to reklamo pod svojo sliko. In takoj, ne da ni pomislil na visoke pristojbine za brzojavko, je brzojavil gospodu nacu to-le:
—	Čital "Odmev". Ogorčen. Ne razumen, kaj pomeni Balsam Kiremplume.
Monsieur Bee mu je odgovoril pismeno:
—	Tudi meni se godi tako, kakor vam. Tudi jaz ne vem, kaj je Balsam Kiremplume. Še svoj živ dan nisem videl stekleničice tega čudodelnega lekarstva. Ker mi pa plača dr. Lahitou 250 frankov za reklamni članek s sliko, bi bil pravi tepec, kaj ne, če bi odklonil osla. ki mi dovoli proti malenkostni odškodnini obelodaniti njegovo sliko v našem največjem listu.
Z odličnim spoštovanjem — Al-cide Bec.
P. S. Če nujno potrebujete še 25 frankov, sem pripravljen napisati drugi članek, seveda drugačne vsebine.
Dvoboj so že davno anariioni-j kašale Francozinje ln Italijanke.! zem, posebno pa velja to zri dvo-' Francoska kronika beleži iz 17. sto- ; boje po vojni. To so spe \li /e	zanimiv dvoboj. Dve plemki-
skoro vsi kulturni narodi in zato so nJ* sta s« potegovali za ljubezen ab državne oblasti dvoboj prepoveda- j	Rioma. Mož je slučajno zve- i
le. Edina izjema je Madžarska, kjer da &a ob€ ljubita in da sta si j aristokrati še zdaj poravnavajo svoj napovedali dvoboj. Prihitel je na' je spore z orožjem. Dvoboj ni v bi- krai dvoboja in planil med zaljub-stvu nič drugega, nego umor. o ka- 1 ^eni goski, toda nesreča je hotela terem ljudje mislijo, da je stvar da Je bil tudi 54111 težko ranjen. Na-časti in ponosa. Madžarska je men- vadno 510 se dvoboji končali tako, da edina država, v kateri je po voj- ^ zmagovalka ni dobila fanta, za-ni dvoboj še dovoljen kot nekaj volJ° katerega se je berila. Leta častnega in viteškega. To je ob- 1895 Jc prišlo do dvoboja med Marto enem dokaz, da je Madžarska za<S- Duranovo in Janno Luno. Durano-nje zavetišče srednjeveške kultu- j va Je bila "bita, toda fant. v katere v Evropi. Dvoboj je slama, ki rega sta biU obe zaljubljeni, se gleda iz čevljev onega, kdor hoče klJub temu ni P°ročiI 2 Janno. V napraviti vtis gentlemana. kar pa Valenciji sta se bili dve sestrični v resnici ni. Svetovna vojna je iz-' *anta, ki je pa po dvoboju pobeg-premenila nazore o življenju in č&- nli Kanarske otoke, sti. Najboljši dokaz je dejstvo, daj Tudi v Avstryi je prišlo 1. 1917 do f so dvoboji v civilizirani družbi izgi- I dvoboja med dvema dekletoma za-mli. Res je sicer, da je bil pred, ^^ nekega nadporočnika v Lvo-vojno dvoboj še priznan kot sred-1 vu Ena jc bila ubita> d^g* se je stvo za poravnavo af*r in sporov, j pa obrisala p^ noSom. kajti nad-s katerimi ljudje niso hoteli hod ti; poroenik je ni maral, češ, da se pred sodišče, toda vejna Je s temi (	zahvali za. tako krvoločno in
predsodki temeljito pometla In I bojevito ženo. zdaj je dvoboj pravi paradoks. Člo- (
veku, ki se zateka k sredstvom iz i----
dobe Ludvika XIII., se ljudje sme- TUJEJEZICNO ČASOPISJE SLAVI jejo že vnaprej tako. da do dvoboja sploh ne pride.
Za časa Ludvika XIII. je bili pa čik£Lškx Foreign Language Press dvoboj prava epidemija. Užaljeni Association bo prLrediia obed na
JOSEPHA TRINE RJA.
tekmeci so poravnavali afere
čast Mr. Josephu Trine r j u, pr
spore z orožjem in dogajalo se Je	Jc3eph Tdnt.r cempan;,. celo, da je obležalo na kraju dvo- 1 boja naenkrat 12 mrtvih. Vročekrvni vitezi časti so šli tako daleč, da
v petek opoldne, dne 18. ektebra y Hamilton klubu.
so se obdelavah kakcr pravi razbojniki. Tako sta se dala n. pr. sr>r-
Uradniki tujejezičnih časopisov iz raznih krajev srednjega zapadn
ta plemiča zvezati za leve roke. v i se bode udel »žili tega '»oeua ter desnici je pa držal vsak oster nož.. poslušali Mr. Trlnerjev fjovor £le-Tako sta se spoprijela in pogosto se { de oglašanja in prodaje, je pripetilo, da sta obležala oba i mrtva. Nekoč sta se dala dva ple-: miča zabiti v velik sod. vsakemu ^ dali v roke dolgo bodalo in ko r o, sod odprli, sta bila oba mrtva. Šz.cj Richelieu je nastopil energično proti dvoboju s tem, da je dal u-1 smrti ti vsakega, kdor ie odnesel iz i
dvoboja zdravo kožo. obenem je pa i ____ „
zaplenil premoženje vseh udeležen- | Tnner	™
cev. Dvoboja sicer ni iztrebil, ven-!	^^
dar so se pa pa vroče glave neko-
Mr. Trine r je mlad meč. ki zelo napreduje v trgovini Trinerjevega Grenkega Vina ter je v svoji vrsti i tden izmed največjih ameriških 1 oglaševateljev. Dasi je star komaj petintrideset let. ima v svojem c-kraju velik vpliv.
Razen tega, da je predsednik Jo-
NAZNANILO
ODPRL SFM OBRT ZA
PLESKANJE IN POPRAVILA AVTOMOBILOV
in se vam priporočam.
H. DERGANC
Jerome Auto Painting Co.
120-15 — 101st Ave., (Jerome Ave.) RICHMOND HILL, L. IsL. N. Y.
Na prvi strani ni bilo nobene sli- j ke. Na drugi strani tudi ne. Kar ie Oscarjevo srce poskočilo od veselja. Sredi tretje strani so videli tisoči čitateljev "Večernega odmeva" njegovo sliko!
Mladi pesnik se je zadovoljno o-gledoval na časopisnem papirju! Njegova slika v velikem listu! Pod sliko je bilo tudi nekaj podatkov iz njegovega življenja. Članek je bil dokaj kratek, imel je pa laskav naslov, poln hvale in kadila: DOBRA MUZA Potem je sledilo besedilo: "Dobra muza ni Terpsihora. ki! uči ljudi plesati foxtrot in džez-! band, dobra muza in Melpomena, ne mikavna Erato. ne zgovorna Po-lymnia.
Dobra muza je brezimena in plemenita muza, ki je vdahnila dr. Lahitou s pariške medicinske fakul-
'DO X/
NA POSKUSNEM POLETU.
m mi vam
ti
bomo pošiljali

j| Pošljite nam
f
2 meseca
i "Glas Naroda"
({in prepričani smo, da boste potem
stalni naročnik.
V Friedrichshafnu so preizkusih pravkar največjo potniško letalo na svetu, "Do X.", o kateram so poročali listi že pred meseci na dolgo in na široko. Orjak se je dvigal z Bodenskega jezera z največjo lahkoto v višino, čeprav so mu naložili nad 20.000 kilogramov poskusnega komena. Za vsak start je potreboval komaj 60 sekund. Strokovnjaki menijo, da bo prenesel veliko težje breme. Ker je namenjen v prvi vrsti potniškemu prometu, so ga opremili z vso iazkošncstjo. V notranjosti bo imel posebno dvorano, prostoren salon za kadilce, bar in v potniški ladji posebne oddelke za 8—10 oseb.
Prve večje vožnje bo izvršil nad Bodenskim jezerom na kar se poda v Severno in Južno Ameriko.
ADVERTISE
vročekrvne Španke daleč pre- in "GLAS NARODA"

DOBILI SMO
večjo zalego
BLAZNIKOVIH
PRATIK
Cena 25c
s poštnino vred.
Onim, ki so 'jib naročili, smo jih že odposlali.
SLOVENSKO - AMEKIKANSKI
KOLEDAR
IZIDJE MSSSOA NOVEMBRA
Cena 50 centov
Naročila sprejespa:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
21« VEST 18th STREET NEW lO^K CITY
Iz zraka!...
To >	CARAVf lTA
Iz rekordov!
Novi Vse-Električni
Victor-Radio
Z ELECTROLO RE-45
SE ZNAM NA CENA 52;:, RKFZ TliiE
Vam prine.se najboljšo slovensko sodbo Spojite ga s katerimkoli električnim ^paiaicm \ Va • m domu MC NAVIJANJA. Razveseljuje stare ljudi s pravo starofcrajsl:o Ro-Jbo 2 V;.tor Ortoioničnih Rekordov in mlade ljudi x ameriškimi poskočnlcami Sz zraka.
Pojdite k bližnjemu Victor prodajalcu SLIŠITE TA ČUDOVITI KJV1 GODBENi OUDLŽ GRAMOFON IN RADIO V ENO
dale State Bank.
Udejstvuje se tudi v javnih in • demorodnih organizacijah. Tako je!
liko ohladile. Richelieu je bil neizprosen in dal je usmrtiti celo vi-teza de Montmorencya. ki se ie napnmer predsednik Military In-j dvobojeval provokativno sredi Vo-1 telligence Association m kapitan; geskega trga.	j častniškega rezervnega zbora Che
; mical Warfare Depart mer. ta.
Po Napoleonu 1., ko je prišla do- i ba restavracije, se je restavrirala! Mr- ^^ Je 8«duiral na Co-tudi ta grda navada, v Parizu £0 j lumbia University, je c*an Illinois bih dvoboji na dnevnem redu. Dvo- Athletic, kluba. Glen Oaks Country boj je imel celo prvi president »u* l«r član raznih državnih in francoske republike Thiers. Kma- Javnih organizacij. Tako je napn-lu ie pa moda izpremenila in ko j mer tajnik čehoslovaškega oddelka je dobil Rocheford nekoč žaljivo \ v Chicago Worlds Fair Organi-pismo, polno slovničnih napak, ga 1 zation. Z njegovim posredovanjem je objavil s pripombo: "Ker ste me i)*'Prišel v Ameriko slavni ppvsk žalili, imama pravico izbrati vrsto j zt»r čefltih učiteljev, orožja. Odločili sem se za ortogra- Mr. Triner je tudi v drugih ozi- { fijo. Vi ste mrtvi."	rih aktiven, da zbližuje interese
Pa tudi ženske so se navduševa- Amerike in starega sveta, le za dvoboj. V okolici Pariza so bili ženski dvoboji na dnevnem redu. Navadno so se ženske spori j e-le zaradi ljubčkov. V tem pogleduj
SLIŠITE ZAUN JE SI OVENS III; VICTOR IlEftorijE
Slika praznovanja sv. Jožefa, ki ie drago vsakemu Slovencu. in krstijanu. Slišite ta rekord!-
12 inčev seznamna cena SI .25.
\ Kadar Imajo Vsi Joiefi God
V — Hi)''
' Botrinja Pevski zbor "Adrija" in Ilojer Tr:o
Koračnica in poskočnica po pravem slovenjem način J ud bratov Daichman in Peruih
10 inčev seznamna cena
\ Tone S'hriba Trumplan D..:chn.an Brata V-23009 , Koroška Koračnica
in Periiji
^/ictor ^
VICTOR TALKING MACHINE DIVISION Radio-victor Corporation of america
_ CAMDEN. SEW JERSEY__
_ •___;___ » ____j__^_____ __
VnoRNii	Victor®
CjOKNJI	Records
SEDAJ NAPRODAJ V NAŠIH TREH TRGOVINAM Poštnim naročilom posvečam« vjo p«omc»t	m
"ggs TWJV^^A
F Band Instrument Co.[>
Tmtm Nmm,	Storm,	I Brooklyn Stmrm
III 14* St. I «J f«»t Mtk St. I 122$ Britdmmr
Mmr JtMr, ' »rl Tffc 4 trk 1 y,«, a-rroe At* . ■ P	■ _»P {.I I ■ ■■	, ■■!■■■■	■!.. ........I f
EDINA SLOVENSKA TRGOVINA VICTOR IZ0EIK0V
IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa*
z-
v
4 '


j Mali Oglasi
. . • . . ...
* ■ .
f impje velik uspeh
ii
Prepričajte 8el
I J_I _ : » .• ■• - • _• • ■ . ■"•
Ali imate te
Slovenske Rekorde?
REKORDI VICTOR IZDELKA
12 inčev — Cena* 1.25 V-73001 ZLATA POROKA. Del l. 2 Pevski zbor "ADHIA"in
Hojer Trio
dbugi SLAVNI rekordi adrija pevcev
10 inčev — 75c.
V-2M06 Kmet in purgar	81454 OB TVgatvi — Cast 1.11
O polnoči na sred"
vasi	81413 Zeleni Jurij
V-23003 Društvo Kastroia,	študentska pesem
VoiaAl^ibor
Na Pustni Torek	ftibnttka
Ce hočete plesati, z&btevaite Victor ortolonične
V-23013 . j Kar imam to dam — Polka
> Vesela dekleta — Valček	ttoyer Trio
V-23112 \ To je nemogoče — DvokoraČen ples
i Tajna Ljube?en —Valček Mednarodni Orkester
V-23011 s Pozdrav od doma
i Zbirka valčkov	SMrrenski Orkester
- Y-23042 V Tererinka	,
I Lepa Jožefa—^valček	Hoyw Trle
V-23041 J Poskočna Polka.
» Ljubljanski Valček	Hojer Trto
naroČite najmanj a rrkobbov
SLOVENiC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street .	New Yotk City

"«»MI
ii uri ii
R ft I O O
NEW YORK, FRIDAY. OCTOBER II, 192»
Vbt LARGEST RLOTEMI BAXLf b V. tf. X.
jssnsaa
Skrivnost sestre Marlen.
ROMAN LZ ŽIVLJENJA ' Z* Glas Naroda priredil G. F.
i Nadaljevanje.)

aara»RMMMon»
Potem ml obljubi za enkrat, da ne boš Katji odpust la, kar ji diktiram za kazen in da ml boš takoj sporočila vsako njeno pregreho.	.
• Ali n ora biti tako* *
Resno »e je ozrl v njene oil.
—	Če ti Je moj mir kaj vreden, moraš storiti to. TI se nisi borila prot: nerednostim in napakam Katje, pač pa jim dajala po t uho.
Marlen se Je prestrašila.
Tega. gotovo nisem hotela Le vznemiriti te nisem marala po nepotrebnem.
Mehek izraz je ležal na njegovem obrazu.
To vem, M ar len. Sedaj pa mi daj svojo besedo, da ne boš Katji ničesar odpustila ali olajšala.
- Dobro, — dam ti besedo. Hvala ti Nadaljno sredstvo, katero bom poskusil, ie strah.
Presenečena Je ozrla vanj.
—	straji?
—	Da. jaz Mm ji rekel, da jo boš ti obtožila in da bo prišla v jet-nlinlco, če te ne bo prosila odpuščanja ter izpremenila svojega obnašanja napram tebi.
Vsa preplašena Je Marlen sklenila roki.
Ah, Ha raid, — tega vendar ne more vrjeti Katja! Njej nI treba prositi mene odpuščanja!
Njegove oči so se zablizkale odločno. '
Ona mora vrjeti ter prositi tebe odpuščanja. Jaz sem bil preje tudi mnenja, da se ne sme siliti človeka k taki stvari, če je storil kaj napačnega. 5 tem pa sem napravil napram Katji prav tako napačno pofeeo kot ti p svojo dobroto. Njej ne sme človek nikdar odpustiti. In če bi Ji vzela ta strah ter jI prihranila prošnjo sa odpuščanje, bo ob prihodnji priliki zopet tako agresivna kot je bila poprej in ie bolj nesramna. Jaz te prosJm nujno, Marlen, radi mojega miru, aa ji ne smeš vzeti strahu, da lahko prtdev ječo, če bi Jo U obtožila. Ti ne go-voroii nik&ke neresnice, kajti ona se je dejanski napravila kam j i vi m Ce bi zadela mramomata skodelica le nekoliko globlje ali na stran. — potem. — Jaz. si niti ne upam izslikati posledic tega. Pokaži se torej aeljprotno ter Jo pusti moledovati za tvoje odpuščanje. Ne pokaži ji nikdar več svoje miline in dobrote. 8 tem JI boš dosti, bolj lmpotiirala.
Negotovo se je ozrla Marlen proti njemu.
—	To bo zelo težko zame.
—	Jaz pa Imam tvojo besedo in tl jo boš držala. Stori to radi mene, (e te nočeš storiti radi sebe.
Izdajalska rdečica se je pojavila na obrazu Marlene in njene oči so se povesile.
—	No. dobro, jaz bom popolnoma stroga. Nato pa se ne smeš več jfziti na Katjo.
PogiacUi se je po čelu.
BOŽIČ V STARI DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to le tj na največjem i n najhitrejšem pam ku francoske parobrodne družbe —
ILEDEFRANCE
BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1920
Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljeno najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dobex* prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro.
potnih listov, Return domačo —
Za pojasnila glede Permltov i. t. d. pišite
na
SAKSER STATE BANK
82 COKTLANDT STREET
NEW YORK. N. Y
SOVJETSKI VODLJIVI ZRAKOPLOV
Uspešni polet "Zeppehna" okolu sveta Je osrčil sovjetske oblasti v Rusiji, da se moskovska vlada čiste resno bdvi z načrtom lastnega vodljivega zrakopolva. Posebno so, se sovjeti ogreli za misel, da bi b 1 vodljivi zrakoplov imenitno pro- i metno sredstvo za prevažanje potnikov iz Rusijo v Sibirijo. S tem bi vlada prihianila mnogo časa in stroškov, zlasti pri službenih potili njenih funkcijonarjev. Sredstva za gradnjo zrakoplova bodo sovjeti dobili iz kolektivnih ekonomij ln od državnih velep' sestev.
V tozadevnem proračunu se že nahaja milijon rubljev za voelljlvi zrakoplov, ki bo krščen na im« "Kolektivist Sovhoznjik".
Kretan je Parnikov
7 .— Shipping News —
Z GORJACO NAD TIGRA
NAZNANILO IN ZAHVALA.
BOJEČ KRVNIK IN NJEGOVA KORAJŽNA ŽENA
Tužnih src naznanjamo, da nam je dne 15. avgusta kruta smrt nenadoma ugrabila ljubljeno mamico
MARY MFRVAR, roj. PREGEL
v Idriji na Primorskem, kjer zapu šč& še živeče s ta riše, dve sestri Ur brata. Stara je bila 44 let in v Indianapolis 23 let, kjer zapušča j sestro Angelo, poročeno Grobnar i ter nas šest otrok v starosti od 8: do 20 let.
Naša žalost je nepopisna, ker tudi očeta nimamo. Dobrega, skrb-i nega očeta nam je tudi smrt naglo-i ma in nepričakovano iztrgala iz naše srede pred štirimi leti. Zato	da ^	proderti S SVO-
smo sedaj toliko bolj prizadeti ^ zahtevami. V zadnjem trenut-I v sled mamine smrti. Ko smo jo 15. j ku Pa rešila situacijo njegova 1 avgusta zjutraj našli mrtvo, kako	° ^^	da Je 2el°
i smo milo klicali, naj se zbudi in "»ergkno bitje.
j lias zopet pogleda z milimi mate- j p0dala se je k justičnemu mini-j rinakimi očmi. Ali zaman! Ona tii ' stru. dala se Je prijaviti pod svo-
Iz neke vasi v bližini Poona v Indiji poročajo o obupnem spopadu med človekom in tigrom.
Mlad kmečki fant po imenu Ma-ranje je zvedel, da se potika pc bližnjem polju tiger, ki mu je raztrgal bika. Oborožil se je z debele gorjačo in ga je šel poiskat. Našel g? je na polju spečega. Ker so mu tradicije njegovega plemena prepovedale napasti spečo žival, je' zalučal vanjo kamen, da jo vzbudi, i
19. oktobra:
iielgejUuiul. Ch«Tbour», A utw»rp*n 1 »eutsvrlilar.il. Cherbourg tluioburi WDdam. Kout-'gt.e tu; iit-x, Kut* trfdam
Mlnr.efcahkda. Ch^rboune
Cont< lintndc, NkVuil, Oti"»n 23 oktobra:
A<juit«ftta. Cl.rrb<jurc Dresden. Chtrbours. IJr»-m«-n Ke»uluie, Chert»»ur«, Hamburg
24.	oktobra:
Hreuit-n. Cfi*rU>ufi, Hr*m«ui
25.	oktobra: MaJectU-. rhrrtvjrir
Arabk-. ChtrUiunt. A n iirrr;-ri
AtlffUtttUM. >'aIoil. (arlStiVtt
2«. avgusta:
Milwaukrr. «"h*rl*»urif. llaml<UT| litr in. Bou>«.*in- s»:r Mrr, Hr m«-n Amurir-a Cberbjiir*. Itr*nt<-n 30. oktobra:
Btrfngana, Chcrtount President KardiiiR, Ch*rbf>u-|f. !<r* men
Reli&nre, C>>erl»uurg. H^ml-nri 31. oktobra:
Mii«-n<"h*n, C>i*rhonr|. Br»-tnrn
1. novembra;
Vtslr-anla. TrM »tymplc, (-hertxtirc L~i|>lur.<|. fhcrftiiirc. Miniiftou. I'ljnntKjth. Mer
Antw. rj «• lV>tln.-aftk«
Pariiki listi vedo povedati, da je prisijal v melanholično života-renje popularnega "gospoda Pariškega", Ana tola Deiblerja, po poklicu krvnika, žarek veselja. Plačo bivala > 30 mu ^^ 11-500 frankov let- . Vzbudila se je in planila nadenj, j no na 18,000 frankov. 2e leta sem On pa je s spretnim skokom ušel ti- j se Je trudil, da bi mu ugodili ta grovim krempljem in ga istočasno j ! povišek, in ker ni uspel, se je ie pri-t pravljal, da opusti navzlic svojim ■ G5. letom svoj poklic in ga zame-: nja z drugim. Deibler je namreč v svojem privatnem življenju boječ in skromen človek in tako ni čud-
udaril z gorjačo po glavi. Celih 20 minut je obdeloval ob navzočnosti sovaščanov zverino na isti način, dokler se nt zgrudila z razbito glavo. dočim jI ni ostalo telo prestre-glo niti enega udarca.
Tudi Marane je odnesel več ran, vendar so mu jih v poonski bolnišnici izlet lli v nekoliko dneh.
2 ncvemljra:
Cleveland. Chert*.urn, llttinNur« 1,-t-via than. Cht-rUnint, Hrmiri New AmnlerJkin lk>u!r>Knr, H Mer, Itoiteri2.ini
5. novembra:
ThurinKl* IlHiiiburir
(. novembra:
Mauritania. Cl.«-rt-«j»irp Karlnruh«-, Itrem.-n
llrrmm

-	Težko mi bo, oprostiti Jl, Ur U Je stortla. Zelo grdo Je bilo od nje j	^ ^ ^ h^ t ir koristiti tvojo brezmočnoet. Jaz vem. da Je popolnoma napačno, ceI***' J	wre in ko ^ lia zadnje pred jI odpustu. Ali veš, i*j bi imela Katja za moža, če bi se IzpremenilaV j mrp^ ^vSl lt avgusta na	vrhovnim Š€fom svojega moža' mu
—	Raj ?
Potem bi jo bilo še rfcogoče Izboljšati. Pa tudi, bi natančno vedel, da bi njo in mir svojeka zakona lahko rešil s tem, bi ne mogel storiti tega	\
—	Ne. IJarald, tega ne smeš storiti. — Ti bi v takem slučaju po-l Ubil le samega sebe. To pa naj obvaruje Bog!
Prijel je njeno roko\ter Jo gorko stisnil.
—	Nikake skrbi, — Vioben človek ne more skočiti iz svoje lastne iioje. Sedaj pa ne govoriia niti besedice več o tem. Jaz sem te preveč r.aburil, da si dobila povaem razpaljena lica. Jaz ostanem Uho pri tebi, dokler se ne vrne gospa Dar lag ln ti skušaj nekoliko zaspati. Danes ne bo prišla Katja k' tebi. Jutri pa te bo prosila odpuščania, če st boš dobro počutila. 1 .	I
V sobi je postalo povsem Uho. Oči Haralda so pohitele v kotiček pri oknu. Na mestu, kjer j^ preje stala njegova slika. Je bila obešena pokrajina. Marlen je popolnoma skrila njegovo sliko, ker se je bala, 1
pokopališče sv. Jožefa po katoli-škJh obredih.
Iskreno zahvalo izrekamo sorodnikom Mr. in Mrs. Joe Mervar in družini ter Mr. in Mrs. Martin Mavsar in družini, ker so nas toia-
je znala s kopico besed razložiti j težki položaj, v katerem živita z možem: Hiša, ki sta Ji lastnika, ne nese nič. poleg tega je Deibler tako velikodušen gospod, da si ne upa zvišati strankam najemnine. Svoje Stanovanje bi rada zamenjala z
- r
POZOR, ROJAKI
Is naslova n* listu, katerega prejemate, je rmsvldno, kdaj Yam je naročnina pošla. Ne čakajte torij, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov.
7.	novembra:
1 »e Čir.«**«-. Jluvre
8.	novembrj:
Me «ltr t'r.in**. Havre
Jl<>rneri<~, Cherbourg
Pef.nla.ntl. c.'Uert*>ui g.
Aiit«rrn-n
9 novembra:
J-'t I^ouis, v"herb«.urK, HambuiB Republic. Cherbuuru. I:rem~n Vulend.tn>, Buui'ign' »ur Mer. Kol -terUa.ro
C- nte nian«-;tmano, Najniii < ".ern»va
13.	novembra:
Aquitama. Cherbnur« Htuttsurt.	Kur Mer. J'.r«*-
men
• «r-orire \Va.»blni;ton. t'tierbouru.
Bremeti
Koma. Na poli. Onnv»
14.	novembra:
Hrem«>n. Cherbourg. lireni-n
15.	novembra:
Majestic. Cherbourg
Nitkrij^a in najbolj ugodna pot
outovanj« n m ogro mnh Qireikih
ILE DE FRANCE 8. nov.; 6. dec.
<10. P M.» <10P M.» FRATJCE 22. Nov.; 12. decembra
110 P. M.) < 6 P M • PARIS 24. januarja. 5 P M
.S*)kr«jfa 9ot	itiesuict VtuO
Je v pua-bm kabini t nemi m -<l«-rn ml udobnoptl —	d In tl>>n,
rrapcoska kul'luja UreUno nizke cene _	VvraAit.te katrreicHkoi
,	ooobiaMtD«!« ifroU
Sf FRENCH LINE
It STATE STuEtT NkW YORK. N V
j žili in nam veliko pomagali, kar še majljšjm< pa ne moreta, dohodki pa
l tudi sedaj.
>' Nadalje Izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice, kakor tudi vsem, ki so vozili in dali avtomobile na razpolago.
I Enako zahvala tudi vsem, ki so prišli kropit rajno mamico ln jo spremili na zadnji poti.
Ti pa, draga ljubljena mamica.
5 lad ko spavaj poleg dragega so-
da bi Je ta ne izdala.	,
Prevzelo ga Je globoko gfcnutje. Njegovi prsti so se tresli. kajU rad	naše<Ta skrbneKa ^eta Za_
Ijl sedaj pobožal njeni roki, n tega si sedaj ni upal več, odkar je ve-r	. °	, " .
^ . w L.V	pustila sta nas prerano	oba. Naj-
dei, oa ga Marlena tudi ljubh	t
' • . m ,1	„ dražji spomin na vaju	ostane v
Vsled tega Je sedel popolnoma mirno ter se pustil zapresU v slad-	'	. . .
...	. T	,,	_ .	naših srcih, dokler se ne snidemo
ki mir te sobe. Sele. ko se je zopet vrnila gospa Darlag, je stisnil še
enkrat molče roko Marleni ter '<odšel iz sobe.
Naslednjega jutra ni šel Hanald v kontor. Teleronično se je pusti z veza U z Zldlerjem ter mu sporočil, da se je Marlen zadela ob vrata. Rana pa ni na srečo dajala nikakega povoda za skrbi. Marlen je namreč želela, naj se razširi ta verzija celega dogodka. Tudi služabniki niso vedeli ničesar drugega.
Gospa Darlag je molčala. Dailah je znala govtjrlU nemški tako malo. da bi ne mogla klepetati dasiravno bi rada to storila. V kon-torju ni bilo nliesar važnega in vsled tega je Harald lahko ostal doma, da prisostvuje prvemu srečanju med Katjo in Marlen.
Marlen se Je prikazala pri zajtrku kot ponavadi. Nosila Je še vedno penUjo in imela vsled tega navit* lase le nalahko. Trdila pa je. da Je popolnoma sveža ln zdrava. Zavtia sta skupaj s Haraldom zajtrk ln pokazala se je zelo vesela, da prepodi temne oblake z njegovega čela.
Takoj po saj trku je prišel zdravnik. Obnovil je obvezo ter bil zelo zadovoljen s splošnim izvidom.
Harald ga Je spremil ven ter ga vprašal, če res ni nikakega poroda za skrb.
Zdravnik ga je pomiril.
—	Vse Je dobro izteklo, gospod Horst, a to, kar je pripovedovala gospodična Lassberg o vratih, v katera se Je baje zadela, to se ne ujema. Jas nočem siliti v njene skrivnosU, ksJU meni je vseeno kako Je prišla do rane. V kolikor pa morem konštaUraU; Je pritla rana od lučaja. Kamen ali kak drugi trdi predmet z ostrim robom Je moral pri-leteU s vso alio proU njej, iz neposredne bližine. Dva centimetra globlje ln stalo bi njeno oko in dva centimetra bolj proti desni strani, — ln Šlo bi za več kot oko.
Harald je globoko vzdihnil.
—	VI ste popolnoma prav uganili, gospod doktor, kajtt nespreten h*čaj Je zadel gospodična Lassberg ln da prizanese storilcu, si Je iz- | mislila bajko o vratih.
—	Tudi nespretnega krivca lahko veseli, da Je vsa dobro izteklo. Rana bo kmalu začel j ena ter bo pustila le gladko, majhno marogo. Taka zdrava, mlada kri si hitro pomaga. Jutri bom prišel še enkrat, da obnovim obvezo.
Gospoda sta si stisnila roki ter se ras£la.
Kmalu nato se Je prikazala Katja.	* j
Nemir Jo Je pognal preje Iz peetelje. Stopila Je shlinjeno ravno-j dušnostjo v sobo. v kateri sta se nahajala Marlen in njen mož. HaraJtL PkušiOa Je naj prvo izgovoriU smešno opravičilo.
_	(Dalje prihodnjič.)	_
so tako skromni, da si ne smeta privoščiti niti najpreprostejše služkinje, čeprav načelu je Deibler v sv o jo uradni funkciji celemu fropu pomagačev. Itd., itd., Potožila mu je vse križe in težave in rezultat je bil povišek pla5e.
Težavno stanovanjsko vprašanje pa sta Deiblerjeva vendarle rešila ln sicer tako, da sta opustila drago stanovanje v Versaillski ulici in se preselila k hčeri, ki stanuje v mirnem predmestju v Auteuil.
Ln pridemo za vama, kjer se zopet združimo. 8aj križ nam sveti govori
Da v raju večnem nad zvezdami.
vid'mo se
Žalujoči otroci:
Emma, Tony, Olga, Antonia. Mary, Angela.
tnVERTlHb tn	S A Kan A
banovcevt koncerti.
20. oktobra: Clairton, Pa. 27. oktobra. Cleveland, Ohio. (Collin wood).
2.	novembra: Girard, Ohio.
3.	novembra: Lorain, Ohio.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov:
BANOVEC SVETOZAR. operni pevec 442 National Ave., Milwaukee, Wis
ln
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITi
VESELICE, ZABAVE
O G L AS U J T E
"GLAS NARODA" ne ate samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CEN£ ZA OGLASE SO ZMERNE
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Germ, Frank Janesb, A. Suftič. Sail da. Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk.
INDIANA Indianapolis, Lov Is Banlch
ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurlch Cicero, J. Fabian. De Pue. Andrew Spillar. joliet, A. Anzelc, Mary Bamblci\ J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascout&h. Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND
Steyer, J. Cerne. KitzmWer, FT. VodopUec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich. Ant. Janexic^
MINNESOTA
Chisholmn. Frank Oouže, A nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Ft Sekula. Eveleth. Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Porše. Virginia. Frank HrvaUch. MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe, L Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick.
NEW YORK Gowanda, Karl Sterntsha. Little Falls. Frank
Pa-
OfflO
Barberton, John Balant, Joe HitL Cleveland, Anton Bobek, Chaa Kar linger, Louis Radman. Anton fflir.'fh. Math. 81apnlk. Euclid. F. Bajt.
Girard, Anton Nagode. Lo*ain, Louis Balant in J. »vumse Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton KikelJ.
OREGON
Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA:
Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. B rough ton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crarton, Fr. Machek. Export, G. Previč. Louts Jupan-čič, A. SkerlJ.
Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln.
Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack.
Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn. Ant. TauželJ. Luzerne. Frank Bal loch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John 2ust. Moon Run. Fr. Podmllšek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister. Vine. Arh In U. Jakoblcn, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading. J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. ln okolico. J. Skerlj. Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock. J. Peternel. UTAH
Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA:
Williams River. Anton Svet. WISCONSIN
Milwaukee. Joseph Tratnik in ros. Koren. Racine In okolico. Frank Jelene. 8heboygan, John Zorman. West Allls, Frank Skok. WYOMING Rock Springs. Louis Taucher. Dlamondville. F. Lumbert.
Vsak zastopnik izda potrdilo svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $130.
New York City je $1. celo leto Naročnina za Evropo Je $7. za celo leto.
Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen poto.-ati v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi in ' drugih stvareh. Vsled naše «,..«l|o-I letne izkušnje Vam m< umorim dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-parnike.
Tadi nedržavljani xam*Tcjo potovati ▼ stari kraj na obisk, tod* ! preskrbeti si morajo dovoljenje ta j po^rr.iiev (Return Permit) iz Washington a, ki je veljaven za eno leto. Brez perm i ta jc sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in bii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti na j m an je eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New York*, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, ' New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljav« z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 945 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192S. ieta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje.
7.a v«u» pojasnita se obračajte na poznano in zanesljiva
SAKSER STATE BANK
«2 CORTLANDT STREET NEW YORK
16. nowerrbra:
k'»	(.I.t-rt- ar? .*ru\»t-ri>' t-
Mtnnfluhda. 1'ivmuulh. ii«*ui<>»:i.«-. s... Mt
w V ik <*J,- tw«urji. H..mbure
15. rov«n:6rj:
• II ' ■■ 'i r-t Mal.r,tJ.,m. Ij.j	S ur il.f, P.'.t-
t. . tL.U.
20 ne»*n-bri :
lU-rvtiieu: ... Ch«-r» t.ijrtr
l.rv^tbmi, Cl.rrUiurg, lit«ir.rn 2" ricvemora.
lit« hHnlj*au. H.»vr»-
[»r*««!. n.	Uiurs. J;r«-n»'-»i
22	novemu ra:
« ivmpii.	u k
Arai<li', riiert>"',rs .\ : ! w >-rj'»-n
23	nevertib'i
>' rit^ f;rai'«l». Nai->'i. 'itnnva I*ut«Tli'an i •h.rl i.uic il .mburn 2~ nl»emt)rj
liiiurrtMtiM. < "iI«■ i.i n i*r<-»u!>'!i( II ar>J I« (.'ITI-1 S. Hr.-r:i»-r
2S ncwe«"0ra
M u« i « . K« v I r-i- S .r \1. - f -
29 "CMirbfJ
- « r» • (ir-_-I^t| !.in«i Ct rrl« ni % ijI w%-t t »■•-M.7ii:«r^ri.< 1*1 > ■ . t h. It«-.. •.|{n»- .s^r M-r
A uit.: "t 't* Vap .i. «H-n>-vit
iC. n vem bra
Ml«:. if>. rhrrboufs llarnturje IT. scrf^ra	Cl.«-ri • : jf
2 :r»mni
Je««n«ki nht. — okt iS.	<U
Frmc«"
Bot>(ni tkuanl Ul«t. — *. doc.. "IU O« F-»nc»".