Leto XI. V.b.b. Dunaj, dne 19. avgusta 1931 S4. 33. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. ia gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Lisi za politiko, gospodarstvo in prosveto I Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. I Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g I Za Jugoslavijo I četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100‘—. Težki križ naše Avstrije. Veliki pasivum v državi. — Reforme in proračun 1932. — „AnschIuss“ za posojilo? Težko delo čaka v jeseni vlado in državni zbor, da pomagata zavoženemu državnemu gospodarstvu na noge in da si potem narodno gospodarstvo zopet opomore. Izgleda, da merodajni krogi končno vidijo nevarnost ob ednaj-sti uri. Ob ednajsti uri! Davčni vijak je odpovedal. Državni izdatki so požirali polovico narodovega dohodka. Dolg, je v državi in v občinah. Polovica vseh avstrijskih občin je zadolžena. Narodno gospodarstvo ječi na tleh. Raste pa upanje, da se končno prične vendarle z resnim delom. Vlada pripravlja obsežno upravno reformo, Loebell. novi komisar za štedenie, namerava predložiti svoj predlog, pričeta reforma socialnega zavarovanja se bo nadaljevala. Državni proračun za 1932 se bo črtal za 320 milijonov šilingov. Poseben ministrski komite se bo bavil z načinom razdelitve črtane svote. Z društvom narodov je naša vlada pričela nova pogajanja za posojilo. Društvo narodov naj bi pripomoglo do posojila 150 milijonov šilingov, kateri znesek ima naša vlada v kratkem vrniti Angliji za njeno kratkoročno posojilo pri polomu Kreditanstalta. Istočasno želi vlada še drugi obrok velikega inozemskega posojila 60 milijonov dolarjev, ki ji je bilo obljubljeno začetkom leta. Ker pa društvo narodov ni naklonjeno načrtu carinske zveze z Nemčijo, je Avstrija za posojilo obljubila, da opusti vsako misel na carinsko zvezo z Nemčijo. Tako vsaj trdijo informirani politični krogi, dočim uradno 'poročilo molči. Mrzla kovina zmaguje. Denar ! Neznaten košček papirja je ali delček kake kovine. In tako velikanska je njegova sila, da gradi in podira države, preobrazuje svetovno lice, ustvarja vojne in revolucije, tira narode in ljudstva v stisko in bedo, izdaja brata in razdvaja družine. Pač, v rokah zdrave in močne osebnosti ustvarja narodom bogastvo, šole, domove za zdrave in bolne, umetnine, liste, knjige, ki dovajajo v rod novo življensko 'misel. A prevelika je nevarnost, da si ta košček 'kovine podredi človeka, vse njegovo mišljenje in delovanje. Tedaj mora postati mrtvi papir ali mrzla kovina človeštva* prokletstvo, rodu gorje in smrt, poedincu suženjstvo in slepota, Denar-kralj poniža človeka v otroka-slabiča, ki | vidi bližajočo se propast in si ne ve pomoči. Le prejasno potrjuje naša doba prekletstvo mrzle kovine, kjer kraljuje. Za bori denar se bijejo podjetja v neizprosnem 'boju na življenje in smrt, že danes ječi gospodarstvo pod jarmom mrzle kovine. Tovarn, veletrgovin in veleobrti ne vodijo več strokovanjaki, marveč denarni zavodi. Prejasno je, da tem ni do produktivnega dela marveč zopet le za denar. O končni usodi narodov, kontinenta in sveta ne odločajo toliko državniki na različnih konferencah, marveč bančniki kot Morgan, Rockefeller i. dr. Ti so seveda strogo internacionalni ali pa napeto nacionalni kot jim pač zapoveduje njihov malik denar. Svetovno gospodarstvo, ki bi lahko bilo pravi organizem, kateri bi se v svojih delih dopolnjeval, je danes navadna borba funta šterlingov z dolarjem, fran- * ka z marko. Toda denar ne posega samo v gospodarstvo, kateremu naj.bi služil, marveč že posega v delokrog držav. Država naj bi bila zaščitnica in braniteljica interesov vseh državljanov. Država naj bi bila nad strankami, obča pravica in obče blagostanje naj bi bili njeni cilji. Država naj bi bila državljanom najvišji svetni sodnik in njene postave pravične vsem. Kaj pa je napravil iz države s tako vzvišeno nalogo mržli denar? V sužnjo jo je ponižal, za deklo jo napravil, da služi njemu, financi. Denar prisili državo, da izpolnjuje njegovo voljo. Pod pritiskom kra'lja-denarja izdaja država postave, ki naj pomagajo kopičiti denarne vsote v rokah nekaterih. Če se država noče ifkloniti, jo prisili z grožnjo. Denarju na ljubo morajo popuščati država in narodni zastopniki, da se izognejo še težjim posledicam. Denar ustvarja danes rezultate volitev, kupuje liste in ustvarja javno mnenje v prid sebi. In javno mnenje govori o velikanskih zgradbah elektrarn, o izrabi vodnih sil, o modernizaciji in elektrifikaciji, da zasužnji rod še bolj. Okrog denarja-kralja se zbira in kopiči slabost človeške duše. Denar navdušuje za ekstremni, napeti nacionalizem, vodi narode v kratkovidnost in slepoto. Medtem ko so med svetovno vojno umirali stotisoči na vojnih poljanah in so se v ozadju polnile bolnišnice, medtem ko je ljudstvo prenašalo pomanjkanje in gorje vojskinega časa, je smatral denar vojno za trgovino in jo izrabljal v svoje namene. Saj so bili tudi pravi vzroki svetovni vojni le v ljubosumnosti funta, marke in dolarja. Zato so umirali stotisoči! Kdo je najbolj navduševal za vojno in kdo se je prvi umaknil iz fronte? Danes se sučejo sestanki državnikov le okoli denarja, Amerika je velikodušna le v strahu za svoje dolarje, Nemčija je ponižna, ker mora Prosjačiti za boro kovino. Z denarjem ogrožajo danes bofljševiki celo Evropo in ves svet ter zalagajo svoje komunistične centrale. Za denar zalagata Evropa in Amerika sovjetsko Rusijo s stroji, inženjerji in orožjem. Da bo nekoč ta- ista Rusija s temi sredstvi upropastila Evropo! Svet govori o. miru in razorožitvi, a vojna industrija je že govorila svojo besedo in sedaj lahko zborujejo. Za denar bo izročen prihodnji človeški rod strašni bodoči vojni. Tak je svet v 'tej luči! In da1 bi hoteli govoriti samo o deželi, o pouežclskern ljudstvu, nastala bi slika nič manj razveseljiva za kmetiški rod. Spomnimo se na vojno dobo, ki je predvsem dala rodu na deželi denar v roke. Mrzla kovina je rod naravnost fascinirala, omamila. Prežalostno bi bilo naštevati slučaje, kako je ta nekoč tako krepki in zdravi rod prodajal kos za kosom svojega lepega domačega življenja za mrzlo kovino. Pretrdo bi bilo govoriti, da je velik del krivde sedanjega žalostnega položaja na rodu samem. Da rod ne bo kmalu spregledal, mrzla kovina bo vedla tudi njega v — prokletstvo. Nemčija hoče v lastnih vrstah red. Listi poročajo, da namerava nemška vlada razpustiti ekstremni stranki komunistov in hitlerjancev. V vladnih krogih govorijo, da hočejo počakati še na izid preiskave o atentatu na ekspresni vlak pri Juteihogu in o umoru dveh policijskih • častnikov v Berlinu povodom komunističnih kravalov začetkom avgusta. Izid preiskave bo tvoril zakonito podlago za prepoved obeh strank: nacionalsocialistov in komunistov, ki stojijo za temi nemiri. Danes je svet dobival utis, kakor da Nemčija ni več država reda, temveč taborišče revolucionarnih elementov. Baš zaradi tega utiša je inozemstvo odpovedalo Nemčiji kredite, kar je dovedlo do današnjega kritičnega položaja. Po vsej državi se vršijo trenutno stroge preiskave komunističnih central. Hitlerjanci se pripravljajo na novi vladni korak. Pomoč Nemčiji. V Londonu je zaključila | delo konferenca strokovnjakov s sklenom, ki razbremeni Nemčijo za milijardo in pol mark tako, da plača Nemčija to svoto šele v dveh letih in sicer v deset enakih obrokih s triodstotnimi obresti. — Tudi zasebne francoske banke so podaljšale svoje kredite nemškim j podjetjem, upoštevajoč težki finančni položaj ; Nemčije. Francoski državniki gredo v Berlin. Francoski listi poročajo, da je izjavil ministrski predsednik Lavah da po izidu pruskega glasovanja ni več nobenih ovir za poset francoskih državnikov v Berlinu. Te dni se je vršila v Parizu vladna seja, kateri je predsedoval predsednik republike Doumer in na kateri se je skle- palo o podrobnostih berlinskega poseta in ta-mošnjih razgovorov z nemškimi voditelji. — Listi nadalje poročajo, da je obljubil tudi Mussolini, da poseti Berlin. Termin njegovega poseta ni znan. Bil bi to prvi slučaj, da italijanski „duce“ 'poseti inozemstvo. Vprašanje je samo, li bo poset dejansko izvedel. Hitlerjevci so kljub porazu v Prusiji zadovoljni. Nacionalsocialistični tiskovni urad ugotavlja, da so komunisti skoro popolnoma izostali pri ljudskem glasovanju in da je bila tudi podpora meščanskih strank malenkostna. Urad trdi dalje, da je bilo izmed deset milijonov oddanih glasov najmanj šest do sedem milijonov iz vrst nacionalnih socialistov. Iz novih volitev prihodnje vigredi bo izšla stranka kot najmočnejša. Končno obdolžuje postavo in trenutne težave, ki so onemogočile vsak številčno močen uspeh in niso dopustile, da narod izrazi svojo: pravo voljo. Fašizem proslavlja petnajstletnico zasedbe Goriške. V Gorici so nedavno praznovali slavje zasedbe. Prisostvovale so vse fašistične organizacije z Goriške. Tajnik Giurati je slavil v. svojem govoru fašizem, Mussolinija in mornarico. — Žalostno je bilo slavje v teh dneh v Trstu. Otroci so se igrali pred bivšo slovensko šolo z neko škatljo, katero so našli v šolski kleti. Nenadoma je nastala strahovita eksplozija, enega dečkov je razmesarilo, ostala dva sta bila hudo ranjena. Tako so trije nedolžni otročički s svojim življenjem rešili par slovenskih rodbin, ki so v šoli nastanjene. Krivcev, ki so položili peklenski stroj v klet, niti ne iščejo. Energični tržaški škof. Tržaški škof msgr. Fogar je razglasil nad župnijo Krkovec inter-dikt in pustil zapreti župnijsko cerkev. Storil je to, ker so italijanske oblasti pregnale do danes iz župnije že tri slovenske duhovnike. Zadnjega župnika je odpoklical škof na zahtevo fašističnega prefekta. Fašistične oblasti so zahtevale, da se odstrani Slovenščina iz cerkve in upelje italijanščina. Škof je pristal na to samo v toliko, da je dovolil italijanščino samo v župnijskem uradu. Ni pa pripustil, da se odstrani domači slovenski jezik iz cerkve. Spor med Vatikanom in fašizmom. Italijanski poslanik pri Vatikanu je imel daljši razgovor s kardinalom Paccelijem. Sodi se, da je to. pričetek novih službenih pogajanj. Vatikan na-glaša, da v vprašanju mladinske vzgoje še ni odnehala nobena stranka. Prenehala pa je polemika listov iz prvih dni konflikta. V Ameriki raste socialna beda. Listi poročajo, da v Ameriki brezposelnost stalno na- rasča in da bo dosegla v pol letu' število 7 milijonov. Znano Fordovo avtomobilsko podjetje v Detroit nameravajo ustaviti. Tam je zaposlenih 75.000 delavcev, ki tako ostanejo brez kruha in zaslužka. Vstaja bojazen, da bodo u-stavila obrat še druga podjetja, ker padajo cene vsled malega števila kupcev vedno nižje. Tako so tudi jeklarne v Pittsburgu in Betlehemu in velika podjetja v New-Englandu svoje obrate občutno reducirale. Na Kitajskem grozi 30 milijonom lakota. Jugovzhodna provinca Kitajske je vsa (poplavljena in tvori eno samo ogromno jezero. Nad trideset milijonov ljudi je skorOda brez kruha in oskrba je skrajno pomanjkljiva, ker provinca ni poznala nobene administracije. Stotisoče kvadratnih kilometrov so poplavile reke, hiše so razrušene, živina in orodje uničeno. Vode doplavljajo dan na dan stotine trupel ljudi in živali. Izbruhnile so kužne bolezni. Po vsej državi vlada obup; ljudje, ki so utekli vodni katastrofi, se mečejo v vode, da utečejo strašni smrti vsled gladu. Meseci bodo prešli, preden bodo vode odtekle. Vlada je naročila v Ameriki potrebna živila, ki pa prihajajo prepočasi, tako da bo narod še dolgo umiral od lakote. Tudi Anglija se težko bori. Gospodarski položaj Anglije postaja vedno bolj kritičen. Nedavno je finančni minister naglasil, da bo treba proti grozeči gospodarski krizi združiti vse narodove sile. V zvezi s tem postaja klic po koncentracijski vladi vedno močnejši. A tež-koče so skoraj iste kot pri nas: Konservativci so za znižanje socialnih dajatev, temu nasprotujejo delavci, o zvišanju davkov ne mara slišati nobeden. Tudi z. redukcijo plač uradnikom in državnega proračuna bo le bolj težka. Finančna diktatura na Madjarskem. Madjarska je morala prva za Nemčijo misliti, kako s posebnimi naredbami preprečiti gospodarski polom. Uvedla je finančno diktaturo; vlada sme menjati že odglasovani proračun in, izrekati kazni brez ozira na kazenski zakon. Diktatura se je uvedla, ker so madjarske finance v trojni krizi. Ravnovesje v državnem proračunu je porušeno, madjarska valuta je v nevarnosti in veliki finančni zavodi se nahajajo v plačilnih težavah. Finančni minister bo najel posojilo 7,000.000 funtov šterlingov in misli povečati davke in znižati vse državne izdatke. Najel je pod trdimi pogoji inozemsko posojilo, kar seveda pomeni samo trenutno olajšavo. Madjarska živi nad svoje razmere. Še ko se je pred 5 leti poslavljal z Madjarske kontrolni komisar Društva narodov Smith, je izjavil, da bodo Madjari zabredli v silen deficit, ko bo konec mednarodne kontrole. In dejansko znaša danes madjarski proračun polovico več. Tako bo sedaj za Madjarsko edini izhod iz finančne krize tuja diktatura. Komunistično rovarenje v svetu. Naraščajoče pomanjkanje dovaja vedno večje število ljudstva v radikalni komunistični tabor. Ne samo po mestih marveč tudi že na deželi se širi rudeča kuga. Nedavno je bil ubit na Dunaju rajhovski komunistični agent Semmelmami', na jugoslovansko-avstrijski meji aretiran znani koroški komunist Katzianka, ko je hotel prekoračiti mejo s polnim nahrbtnikom letakov in lepakov. Deželna sodnija v Celovcu je bila pred komunisti vojaško zastražena, ojačeno orožni-štvo varuje javni mir. Skratka, komunizem smatra, da ie prišel njegov čas. ko dovede ljudstva do meščanske vojne, strmoglavi vlade in se polasti sam regimenta. Naravnost satansko rafinirano delo vršijo danes sovjeti po svojih agentih. V roke jim dajejo potvorjene potne liste, napolnijo jim denarne listnice in agenti vršijo svoje delo med nezadovoljnim ljudstvorm V vseh glavnih mestih Evrope imajo svoj sedež sovjetske trgovinske misije, ki zaposlujejo po petdeset ljudi. Te so izborno informirane o vojaškem in gospodarskem položaju držav. Še, prej da zazna javnost o novem polomu kakega podjetja, so agenti že na delu, da širijo nezadovoljnost. Saj je zanje tako značilno, da so si, sedaj izbrali baš Avstrijo in Nemčijo za svoj delokrog. Države gledajo delo komunističnih agentur, odkrivajo skladišča orožja, zapirajo posameznike, zaplenijo kvečjemu še kako številko komunističnega lista. Ni pa se upala še ena država, da stori vsemu zlobnemu počenjanju plačanih agentov konec. Ja, celo kupčije se še sklepajo z njihovimi šefi v Rusiji. Medtem pa vršijo sovjeti svoje delo mirno naprej, zab~ajo pristaše z denarjem, poizvedujejo po gospodarskem stanju posameznih držav in v državah po stanju posameznih podjetij. Svet je danes podoben mreži, ki jo ima razpredeno komunizem. Mreža se oži vedno bolj in bolj in obstoja že resna nevarnost,, da bruhne na dane plamen, ki bo v rudečem ognju objel ves ostali svet. M DOMAČE NOVICE I Evharistični shod na Žihpoljah. Nova misel raste v domačem rodu južne Koroške, ki občuti sodobno bol razkrajajočega se naroda globoko dovolj: misel vrnitve k ljubezni' in bratstvu ! In dobro je narodu, ker črpa misel iz prvega in najglobljega yira: v veri in njeni skrivnostno ozdravljajoči moči. Razgibal se je rod spodnjega Roža in celovške okolice na praznik Marijinega vnebovzetja in pohitel v nadvse častnem številu k žihpoljski Materi, da se pokloni njenemu sinu evharističnemu Kristusu in išče v teh hudih dnevih Njegovega zavetja. Saj je rod tako potreben Njegove ljubezni! Pozno v noč preddneva je žarela z žih-poljskih zvonikov luč in vabila srca, ki hrepenijo po njej, da jo ponesejo nazaj v dolino in svoje domove. In v jutro prazničnega dneva je žihpoljski zvon mogočno donel pesem Marije vnebovzete, cerkev je postala dnevu središče in v njej je narod ves dan častil izpostavljeno Najsvetejše. Vrstile so se sv. daritve, pridige stanovski nauki, petje. Iz doline ob Dravi in iz kotline ob mestu so prihajale številne procesije. Število udeležencev je doseglo štiri tisoč duš. Tako je postal slavnostni praznik južno-koroškemu rodu, kar je domači fari nedelja: Gospodov dan velike župnije. Iz Glinj in iz Št. Janža so prihiteli še posebej naši najmlajši, da počastijo svojega velikega Prijatelja. Tako se je zbrala velika krščanska družina in v njeno sredo je prihitel še škofov zastopnik. Pevci so ga pozdravili s papeško himno. Nato je bral veliko sv. mašo ob številni asistenci; pevci iz Žihpolj, Kotmare vasi, Gol-šove. Št. Janža in Glinj so peli latinski koral. Po maši je bil stanovski nauk za moške in ženske. Zunanji višek slavnostnega praznika je bila procesija; množica štiritisočih je manifestirala v nepregledni vrsti za svojega Kralja tudi izven cerkve. Črez sto pevcev broječi pevski zbor je povečal slavnostni značaj, dolga vrsta duhovnikov •=— nad dvajset — ji je dajala posebno barvo. Ob pogledu na to veliko četo božjih vojakov je morala rasti tudi vera v Njegovo vodstvo. Po procesiji se je ljudstvo še enkrat zbralo v cerkvi in tam zapelo v skupnem, zboru zahvalno pesem. Tako je minul dan poln notranjega in zunanjega bogastva in postal rodu in zemlji blagoslov. Komunistična centrala v Celovcu zaprta. Veliki komunistični izgredi predzadnje sobote so dali povod energičnemu nastopu celovških policijskih oblasti. Na predlog državnega pravd-ništva je policija par dni navrh zasedla tajništvo komunistične centrale v Celovcu. V tajništvu so našli velike zavoje lepakov in letakov, ki so bili namenjeni za slovensko ozemlje Koroške in bili tiskani v slovenščini. Aretirala je tudi strankinega tajnika Grossa in ga izročila deželnemu sodišču. Pisarno so zapečatili. Pri preiskavi so našli večje število gumijevk, tolkačev, bodal in eno pištolo. Korespondenca je dokazala stike celovških komunistov z inozemskimi centralami. Propagandno gradivo je dajala tudi v Jugoslavijo. — Dunajska policija je prišla na sled velikopotezni komunistični špijonaži. Aretirala je voditelje in zaplenila veliko zalogo orožja in municije. Iz dopisov' je bilo razbrati, da so komunisti skupno z rajhovskimi komunisti pripravljali državni prevrat v obeh nemških državah. Dnevi sodalov — marijaniščnikov. Dijaška kongregacija v Marijanišču priredi v četrtek dne 27. avgusta popoldne in naslednji dan zjutraj v proštniji v Tinjah „dan sodalov“. Vabljeni so vsi dijaki-marijaniščniki, bogoslovci in č. duhovščina. V četrtek zvečer je izvencerkvena domača prireditev, naslednje jutro pa cerkveno zborovanje z liturgično sv. mašo, nagovorom in sv. obhajilom. Za prenočevanje in spoved je poskrbljeno. Udeleženci naj prinesejo seboj znake in medajle, kongregacijske knjižice in zvezek „Fahrende Sčholaren“. V Slučaju skrajno slabega vremena zborovanje odpade. Vodstvo. Iz beljaške okolice. (Čudno postopanje.) Uredništvo je sprejelo z Brnce dopis nekega tamošnjega delavca-Slovenca, ki je v dolgi vrsti nov dokaz pristranskega postopanja nemških sosedov z našimi ljudmi. Predajamo ga javnosti: Petnajst let sem delal v tukajšnji tovarni. Dokler so imeli tovarniško vodstvo rajhovski Nemci v rokah, ni bilo pritožb. Ko: pa so sedaj prevzeli vodilne posle tukajšnji Nemci, je zavel nov duh. S pripombo, da ni dela, so me vrgli na cesto. Nato pa so najeli nove delavce. Po izgubi dela mi je oblast dovolila! brezposelno podporo. Užival sem jo tri mesece, dokler orožništvo ni „ugotovilo“, da je nisem potreben, ker sem premožen. Moji starši imajo 4 birne zemlje v najem in plačujejo tudi za stanovanje. To je naše premoženje. Kljub prizivu nisem dosegel ničesar. In vendar jih je vrsta drugih, katerim so doma boljše razmere, a se jim podpora ni črtala. Za mojo prošnjo, da bi hotel dela pri domu, da bi bil še v pomoč bor< lehnim starišem, ni bilo uvidevanja. — (Iskreno bi bilo želeti v dobro državi in deželi, naj bi vsaj v sedanjem času vladala povsod enakai železna pravica. Sicer se zna naraščajoči radikalizem nekoč kruto maščevati. Op. ured.) Podkoren. Pred dobrim tednom sta vozili čez Podkoren princezinji Olga iz Jugoslavije in Elizabeta z Grške v spremstvu angleškega poslanika v Atenah. Na znanem nevarnem o-vinku sredi gore je avto zavozil raz cesto, zadel k sreči ob drevo in obstal. Voz je poškodovan, nezgode druge ni bilo. Z drugim vozom sta se princezinji vrnili nazaj. Radiše. (Nerodna vlomilca.) V našem župnišču je bil pred tednom neprijeten obisk, ki pa je zbudil po celi fari obilo smeha. Dva nerodna zlikovca sta iskala po Radišah prenočišče, dokler nista iztaknila farovški svinjski hlev, kjer je spravljeno seno. Da se maščujeta nad negostoljubnimi Radišanarji, sta v naglici skovala naklep. Sredi noči sta iztrgala omrežje iz kletinega okna v misli, da dospeta tako v sredo župnišča. Pa smola! Po dolgem rukanju zlezeta skozi šiloma odprto luknjo in dospeta na —prosto. Pa je dejal Zvitovič drugemu: Ven bi bila lahko prišla, kot sva prišla noter: pri odprtih durcih. Sedaj «ta vzela dolgo lojtro, jo pristavila k oknu zgornjega nadstropja. Drznejši zleze po njej in sede na okno ter daje drugemu znamenje, češ, zrak je čist in da voha * župnikove gnjati in vidi milijone. Kar pokuka skozi priprta vrata g. župnik s svojim dobrodušnim Obrazom in z dolgo fajfo v ustih. Kot bi trenil, je čuti na lojtri rsk! in nato motovi-lenje v temi. In spet je noč temna in le luna vrh radiškega neba se posmiha nerodnima zvi-tovičema. Drugi dan pa ima naš ženski svet novico več in jo prede dotlej, da pride mežnar v farovž, da se na lastne oči prepriča, da je naš g. župnik še živ. Klopice pri Škofičah. (Požar.) V nedeljo dne 2. avgusta je izbruhnil požar pri pd. Ravšu in v naglici objel gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti, a pri Ravšu je zgorelo vse: poslopja, oprava, poljedelski stroji in orodje, spravljena žetev in krma, štiri goveda, vse svinje In eden konj. Kako je ogenj nastal, se do danes še ni dognalo. Družina je težko prizadeta in navezana na bratovsko pomoč' bližjih in daljnih sosedov. Miklavčevo. (Požar.) Dne 8. avgusta je ob devetih zvečer izbruhnil ogenj v prostorih Miklavčeve pivovarne in upepelil del poslopja in stroje, ki so se nahajali tod. Na pomoč je prihitelo pet gasilnih društev z motornimi brizgalnami. Posrečilo se jim je ogenj omejiti. Vzrok je ali v neprevidnosti osobja, sumi se pa tudi. da je to storila zlobna roka in tako hotela pokazati svoj komunizem. Podgorje. (Smrt.) Pretekli mesec je imela bela žena pri nas bogato žetev. Prvega julija je poklical Bog k sebi staro Hutarjevo mater na Rutah, Uršulo Klemenjak, staro 83 let. Rajna je bila vzgled, kako naj se posvečuje nedelje in zapovedane praznike in zato se je tako lahko ločila. Devetega p. m. je umrl mirno in udano triinsedem desetletni Janez Surnik; bil je eden naših starih, ki so izvežbani v vseh rokodelstvih in jih zato kličejo vsi na pomoč v zadregah. 21. julija pa je umrl triinšestdesetletni Anton Otovic. Pred par leti si je šele postavil lastni dom. Po hudi bolezni, katero je prenašal z velikim potrpljenjem, pa se je moral preseliti v večji dom Očetov. Naj počivajo v pokoju! Zgornja Vesca. (Toča.) Dne 7. t. m. je prihrumelo nad našo občino strašno neurje s točo. Ajda, sadje, oves in celo otava je uničena. Škodovala je tudi turščici in pesi. K vsej težavi dnevov se je pridružila še ta skrb in treba bo zdravih kmetiških živcev, da prebolimo. Sv. Lucija na Gori. Še bolj kot Zgornje-veščanom ostane prvi avgustov petek v spominu nam. Že zjutraj je bilo sila soparno. Proti poldnevu pa so se pričeli od -Dobrača in Vi-soščice zbirati in kopičiti črni oblaki in naenkrat se je usula nad našim bornim krajem toča; v debelosti kokošjih jajc. A še ni bilo dovolj. Z ojačeno silo se je ponovila ista igra popoldne. Najbolj prizadeti so kraji Trebinje, Koviče, Otož in sv. Lucija. Koruza, fižol, zelenjad na. polju in vrtu, sadno drevje, vse je okleščeno in pobito. Takega neurja ljudje ne pomnijo in udarec je v naših težkih dnevih zanje še bolj občutljiv. Lovanke pri Dobrli vasi. (Požar.) Dne 6. t. m. zvečer okrog desete ure se je posvetil nudeči petelin pri Žabiču in sicer se je vžgala uta za orodje in krmo. Obstojala je nevarnost, da seže ogenj še do v bližini se nahajajoče hiše in gospodarskega poslopja. Ker stojijo hiše druga ob drugi, so bile tudi te v nevarnosti. Domača in dobrOlska požarna bramba sta bili takoj na mestu in dobro vršili službo. Posebno pohvalo zaslužijo še ostali domačini, ki so z ročnimi brizgalnami in škafi mnogo doprinesli, da se je požar omejil. Tudi gosto sadno drevje, ki raste med uto in hišo, je dobro branilo razširjenje Požara. Vzrok požara še ni znan, sumi se pa, da je zažgala hudobna roka. Pa sv. Florijan je pašo vas tokrat obvaroval večje nesreče. Marija na Žili. (Razno.) Pri nas na Žili se Precej napreduje. Gospodarji zidajo, kupujejo si najmodernejše stroje. Med posameznimi je opaziti pravo tekmovanje in ljubosumnje. Je to Prava in zdrava konkurenca, ki v ničemer ne sliči mestnemu boju na nož. Naša požarna bramba je izredno delavna. Meseca junija smo blagoslovili motorno brizgalno in sedaj smo Postavili na vasi še nekak vodovod, po katerem bodo v slučaju požara iz stare Ziie dobivali gasilci potrebno vodo. Črpalke goni mdtor na bencin. Počasi bomo začeli misliti še na električno luč in tedaj se bo zamenil ta motor z električnim. Torej napredka in rasti dovolj! — Naša občina je imela navadno mnogo delavcev zaposlenih v Beljaku. Bili so tesarji, zidarji, mizarji ali tovarniški delavci. Danes pa so vsi razun enega doma. Trda bo za kruh, če ne bo dela im zaslužka. Pohvaliti moramo one, ki v času brezposelnosti iščejo delo sami in si četudi s pičlimi prihranki gradijo lične male domove. V kmetijskem gospodarstvu je opažati živahnejše povpraševanje po živini. Prašiči imajo ceno 2—2,20 šil. za kg. — Naše kraje je obiskala čudna bolezen. Zbolelo je triletna dekletce. Ko je vročina popustila, dekletce ni moglo ganiti ne desne roke in ne noge. V bolnišnici ji je odmrla še druga noga. Vendar pra-vija, da bo ozdravela. Menda je v bolnišnici! že .več takih bolnikov, v našem kraju pa je to prvi .slučaj. Hiša, kjer je dekletce doma, je bila deset dni kontumacirana. Zilski Peter. Radiše. (Razno.) Cel koš bi imeli tožb o težkem gospodarskem položaju. Vreme nam ni naklonjeno preveč, trg nima cene, pridelek je le bolj pičel. Pa o tem poročajo že iz drugih krajev. Eno tožbo pa le hočemo prinesti in opozoriti na njeno rešitev merodajne kroge: Vsi vemo, da padajo cene živini in da prašiči nimajo niti polovične lanske cene. Kako pride Potem, da ne pade cena mesu? Li niso tudi mesarji za prisiliti, da znižajo svoje cene mesu. Smo mnenja, da bodi zaslužek razdeljen po trudu in skrbi in nikakor nismo volje, da vzdržujemo prekupce, ki so brezobzirni do nas. — Tudi nesreč je dovolj. Rakovnikov triletni Rupej se je igral, medtem ko so bili domači z doma, s slamoreznico in odrezala mu je prst na levi roki. V Dravi je utonil Andrej Pvažun-der iz Zagorij. — Končno tudi bela žena nič ne Prizanaša. V zadnjem času smo izgubili kar tri farane: Starega Poberinovega „žnidarja“ Jožefa Pistotnik in njegovega 841etnega očeta Janeza; dva tedne na vrh pa je odšla v večnost Pd. stara Rumpelnica. Da bi se jim brezčasna večnost Obdolžila za vse reve na zemlji! — No .in še eno novico. To pa vsled njene zanimivosti Posebej. Slovenci, pomnite, da smo ml že nad 1300 let na Koroškem! | DRUŠTVENI VESTNIKI Slovenija slavi pesnika JPo jezeru bliz’ Triglava4'. V Planini pri Rakeku so pretekli teden na slovesen način odkrili spomenik pesniku in skladatelju Miroslavu Vilharju. Vilbar je med vsemi slovenskimi skladatelji morda najbolj globoko posegel v našo dušo. Vilharja ne poznajo samo Slovenci. Z njegovimi pesmimi nastopajo pevski zbori tudi drugod. Med nami jih še danes poje mlado in staro in pri tem večina misli, da so te pesmi narodne pesmi. Skoraj vsem pesmim je zložil tudi napeve, ki so se nam tako priljubili. Pesmi „Na goro, na goro, na strme vrhe“, „Zagorski zvonovi", „Rožic ne bom trgala", „Mila, mila lunica", „Po jezeru" in mnogo drugih bo živelo dotlej, dokler se bo glasila naša govorica. Z njim bo živel spomin na Vilharja. Vilhar je Notranjec, rojen v Planini. Bil je odličnjak v ljudski šoli, na gimnaziji in na univerzi. Sredi visokošolskega študija se je moral vrniti domov in prevzeti gospodarstvo. Ko si je ustvaril družino, je poklical prijatelja Frana Levstika za domačega učitelja. Levstik mu je dal pravo pobudo za pesnikovanje in skladanje. Vilhar je dal pozneje Levstiku uredništvo „Napreja“. Avstrijske oblasti so ga imele na piki in bil je zaprt na ljubljanskem Žabjaku. Takole poje: Na Žab jaku sem bil, sem ribce, sem rake lovil... Umrl je pred šestdesetimi leti star 53 let. Njegov spomenik stoji ob meji kot simbol, ki bo vedno spominjal na zemljo, na kateri je živel Vilhar, in na kateri danes pod italijanskim pritiskom ječi domači rod. Vezala bo njegova pesem ves rod v eno samo veliko družino: „Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!" Pevska prireditev v okvirju velesejma «.Ljubljana v jeseni44. Na tej veliki pevski prireditvi, katere se bo udeležilo na'd 2000 pevcev iz vseh krajev dravske banovine, se bodo izvajale po večini pesmi takega značaja, da bo ogromni zbor lahko razvil vso svojo silo in podal pesem z ono mogočno učinkovitostjo, ki tako vpliva na poslušalca. Koncert bo dirigiral znani nabiralec slovenskih narodnih pesmi kapelnik prof. Bajuk. Že sedaj se vršijo priprave za to veliko pevsko slavnost. Št. Jakob v Rožu—Glinje. (Gostovanje.) V nedeljo dne 30. avgusta' uprizori šentjakobsko društvo „Kot“ v Cingelčevi dvorani na Trati pri Glinjah zgodovinsko igro „Miklova Zala", s katero je pred mesecem gostovalo po mestih Dravske banovine. Pričetek je točno ob dveh popoldne. Igralci — med njimi potomci Miklo-vega in Serajnikovega rodu — pričakujejo, da se njihovemu vabilu domače ljudstvo ožje in širše okolice številno odzove. Bilčovs. (Materinski dan.) Dne 23. avgusta priredi naše društvo materinski dan s sledečim sporedom: zjutraj ob 6. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom in nagovorom. Popoldne je na Pomočevem vrtu izvencerkveni del prireditve: govor, deklamacija, petje in igra „Roka božja". Sicer smo z materinskim dnevom nekoliko zakasneli, vendar upamo, da se bodo vabilu odzvali vsi veliki in mali otroci. Pretežki dnevi so in dobro dene vsem materina skrb in ljubezen. Matere, tudi ve se odzovite polnoštevilno! Loče pri Baškem jezeru. V nedeljo dne 23. avgusta ob treh popoldne se vrši v Ročičnikovi dvorani v Ratenčah sestanek dekliškega odseka izobraževalnega društva, h kateremu vabimo vsa dekleta od blizu in daleč. Treba je, da v dekletih zraste nova močna misel, ki bo dajala novega življenja vsemu domačemu rodu; zato, dekleta, se hočemo sniti. Poleg resnih besed v govoru so na sporedu tudi deklamacije, petje in prizor „Oh ta Polona". Vstopnine ni. I GOSPODARSKI VESTNIKI Ob suši in loči. Razen vladajoče gospodarske krize nas tepejo sedaj še vremenske nezgode in uime na tak način, da je naš obstanek čimdalje bolj o-grožen. Po mnogih krajih, tako po krajih našega Roža, je toča zbila in uničila ves stoječi poljski sad, obenem preti pa še suša pokončati, kar je ostalo. Na vsej črti doživljamo nezgode, tako da nas mučijo hude skrbi, kako bomo izhajali in kaj nas čaka v bližnji prihodnjosti. Manjkalo bo krme, manjkalo bo tudi živeža za lastno prehrano. Kako bomo prestali to pomanjkanje in to trdo preizkušnjo, ki se bo kazala tudi v rastočem pomanjkanju denarja? — Tukaj ni drugega izhoda, kakor da skušamo s skrajno varčnostjo in zelo previdnim gospodarstvom prebresti vse težkoče. ki se nam stavijo na pot. Edino v samopomoči je iskati potrebno rešitev! Nič ni slabšega, kakor če bi živino, ki je za gospodarstvo neobhodno potrebna, v tej sili prodajali. V sili pa moramo prodati ali zaklati živali, ki jih še najlažje utrpimo. Pri klanju si naj bi sosedje vzajemno pomagali, da ne izgube živali preveč na ceni in vrednosti. Kar je pa mogoče z utesnitvijo krmljenja doma pridržati, naj se pridrži, kajte z vsako prisilno prodajo ne oškodujemo samo svojega imetja ampak oškodujemo tudi poljedelstvo in druge panoge zaradi izostalega gnoja, ki je za dosego rednih pridelkov neobhodno potreben. Letos bo manjkalo otave in drugih krmil. Treba bo slamo in vse, kar ima količkaj krmilne vrednosti, spraviti' in porabiti za pokladanje, pri tem pa do skrajnosti varčevati. Sestaviti je točen proračun, kako bomo izhajali s pridelano krmo in kaj vse bo ukreniti, da živina ne bo preveč trpela. Prav letos čutimo, kako potrebno je, da si od enega do drugega leta kaj prihranimo na krmi, da ne postane stiska prevelika. Vsako leto bi moralo ostati nekaj krme za rezervo, razen seveda v takih, ko nastane kakor letos splošno pomanjkanje. Kjer je mogoče pridelati še kako hitro rastočo zeleno krmo za pozno jesensko pokladanje, naj se to izvede, sicer je pa z jesensko posetvijo skrbeti, da pridemo zgodaj spomladi do izdatnejše zelene košnje rži, ki nam da še najprej primeren pridelek. Letošnja jesenska paša bo skrajno slaba, ker jo bo suša vzela, vendar jo moramo izrabiti do zadnjega. Če se bo zemlja zadosti namočila, je upati, da se bo zopet popravila. Izjeme so le tam, kjer ne trpijo kraji zaradi prevelike suše in je ruša še dobro ohranjena. Pravočasno je letos skrbeti tudi za razna pomožna krmila iz gozdov, za steljo itd. Tudi kar se tiče lastne prehrane, je v dosledni varčnosti zazreti izhod zaradi nastalega pomanjkanja. Vse podpore skupaj, kolikor se dobivajo, ne izdajo toliko, kolikor izda dobra samopomoč. Lastna in vzajemna samopomoč nam najlažje pomagata do rešitve iz nastale stiske, ki nas neusmiljeno tepe. Zvišavanje obrestne mere pri državni banki. Nenadno zvišanje obrestne mere pri Narodni banki na Dunaju je napravilo na kreditne zavode — tako tudi na naše posojilnice — izredno slab utis. Avstrija je pač sledila nemškemu vzgldeu v rajhu. Razlika pa je sedaj ta, da Nemčija obrestno mero zopet znižuje, dočim v Avstriji še ni govora o tem. Ni povsem jasno, kaj se je hotelo s tem doseči in kaj preprečiti, človek dobiš včasih celo utis, da je bila cela naredba samo delo gospodarstva in njegovega ustroja neveščih ljudi. V dunajski „Reichspost“ piše neki gospodarski strokovnjak takole: Začeli smo tresti glave, ko je Narodna banka zvi- 50.000 šilingov dobitek. IV. razreda tekoče razredne loterije je bil dobljen v dveh polovičnih srečkah. Posestnik prve, Štajerc, popolni vojni invalid, oče 5 otrok, ki skrbi še za svojo staro mater in je pred kratkim prestal težko operacijo, katere stroške delno še dolguje. Sedaj je za leta prost vseh skrbi. Drugi srečni, profesor na neki nižjeavstrijski srednji šoli, je izvedel o dobitku še le po ovinkih, ko je bival v počitnicah pri starših svoje žene. Njegovo veselje je brezmejno. Srečke s številko 42.933 so iz Gelchaffgstelle J. Prokopp Bade n, Hauplplatz. 7 šala obrestno mero od 7/4 %. na 10. Sama od tega ne bo imela nobene koristi. Škoda pa je bila ta, da se tuji kapital boji sedaj v Avstrijo. Takoj ko se je obrestna mera zvišala, je padala na borzi vrednost domačih vrednostnih papirjev. Najboljši papirji so izgubili (kar desetino svoje vrednosti. In če bo ta nesmisel obveljal še naprej, bojo dobivali ljudje pri hipotečnih bankah za 100 šilingov dolga samo še 80 šil. posojila. Dne 8. avgusta pa se je izvedelo, da bo obrestna mera zopet znižana (Op. ured.: Do zaključka lista še urad. poročila ni.) in takoj se je padanje ustalilo in je začela vrednost papirjev zopet rasti. Cela zadeva zvišanja obrestne mere pa ima veliko senčno stran. Edini dobiček iz zvišanja so imeli poučeni borzni špekulanti. Borzni Židje so lahko vedeli, da padanje vrednosti ne bo trajalo dolgo, nakupili so po nizki ceni vrednostne papirje v dneh, ko je zbegano ljudstvo prodajalo, in črez teden so jih z z desetodstotnim dobičkom zopet prodajali. Tako so si nagrabili dovolj nepoštenega dobička na račun poštenega gospodarja. V dneh neumnega gospodarstva se pač najbolje obnese borzna špekulacija. Država pa naj zopet gleda, da popravi povzročeno škodo! Dvajsetletnica Živinorejske zadruge za Libuče in okolico. Lepo posestvo ima g. Kralj. Od daleč, na višini, že vidiš obširno gospodarsko poslopje in v njem najdeš polno lepe živine* Okoli poslopij pa travniki, njive in gozd. Prav zares majhno kraljestvo. Srečen bi bil kralj v tem kraljestvu, ako bi na svetu ne bilo tako, da pač ni sreče brez grenkosti. In tako, žal, posestnika g. Kralja Štefana že dalje časa muči bolezen. Gospod kralj pa ni živel in delal samo za svoje posestvo, ampak je mnogo deloval tudi za svojo okolico, za libuško občino in tudi preko njenih meja. Tako je pred dvajsetimi leti kupil na vrhu Belšaka obširno Štibarjevo posestvo. Ni ga hotel porabiti zase, ampak je sklical skupaj kmete in jih navdušil za živinorejsko zadrugo in ponudil Štibarjevo posestvo za zadružni pašnik. In zgodilo se je. Tako so se zbrali dne 26. julija zadrugarji, skoraj polnoštevilno, pri Kralju k jubilejnemu sestanku 201etnice in da obiščejo zasluženega zadrugarja v njegovi bolezni in mu izrazijo svoje spoštovanje in hvaležnost ter mu želijo skorajšne okrevanje. Načelnik g. Milač Alojzij je zborovanje o-tvoril. Vse došle zadrugarje je najiskreneje pozdravil, posebno pa g. Kralja in tudi njegovo ženo, ki je obhajala baš ta dan svoj god. Potem je kratko orisal razvoj zadruge, povdaril zasluge g. Kralja in prvih članov. Spomnil se je tudi tistih, ki so tekom 20 let umrli in zborovalci so v dokaz spoštovanja vstali. Povedal je marsikaj zanimivega iz zadružinega življenja in iz lastnih spominov, ki jih je doživel v zadrugi. Njegova izvajanja so vzeli zadrugarji z odobravanjem na znanje. Potem je sledil referat Potočnika Lovrota o zadružništvu. V kratkem je povedal sledeče: Zadružništvo hoče z mirnim in vztajnim delom na svetu nekaj predrugačiti. Zboljšati hoče gospodarske razmere in izločiti iz gospodarskega življenja vse, kar je škodljivo in neprijetno. Zadružništvo je nastalo iz potrebe. Gospodarske razmere so same začele ljudi siliti, da v zadrugah združeni zboljšajo svoj položaj. Iz prvih uspehov je nastalo zadružno gibanje, nastala je zadružna misel, zadružna ideja. Zadružne misli so se oprijeli možje razuma in napisali o njej razprave in knjige in nastala je zadružna veda. Kažejo se prvi obrisi novega, zadružnega gospodarskega reda in sistema. Iz različnih gospodarskih naziranj je zadružništvo povzelo najboljše. Zadružništvo hoče človeka osvoboditi vsakovrstnega izkoriščanja, bodisi materijelnega ali duševnega značaja. Kakor so različne potrebe, tako so nastale mnogovrstne zadruge. Kratko je nadalje referent opisal pomene in cilje različnih zadrug. H koncu je naglasil, da bi bilo zadružno delovanje nepopolno, ako bi stremelo samo za zboljšanjem gospodarskega položaja, treba je, da deluje tudi za moralno povzdigo naroda, za čut poštenosti in odgovornosti, kajti samo gospodarski dobrobit še ni sreča in zadovoljstvo. Zborovalci so predavanje poslušali z zanimanjem. Nato se je predlagalo, da se na prihodnjem občnem zboru predlaga gospoda Kralja Štefana za častnega člana. Predlog je bil soglasno sprejet. Po oficijelnem delu je gospa Kralj vse pogostila z malico in dobrim sadjevcem. Načelnik g. Milač se je gospej in gospodu Kralju za vso prijaznost lepo zahvalil. Sledila je v gostilni pri Hauserju prosta, neprisiljena domača zabava. Omeniti je potrebno, da je Zdravkotov pevski zbor doprinesel najboljše. Lahko trdimo, da je bil lep dan, ki bo vsem ostal dolgo v prijetnem spominu. Legitimacije za ljubljanski velesejem, ki se vrši od 29. avgusta do 9. septembra, se dobijo v upravništvu našega lista. Tam se dobijo tudi eventuelna pojasnila in se poskrbi potrebni vizum. Spored velesejma prinaša današnji oglas, na katerega opozarjamo naše čitatelje. Velikovški trg. Konji 400—600 S, biki, živa teža kg 0,90—1,10, voli 1,20—1,30, mladi voli 0,90—1,10, molzne krave 0,90—1,20, klavne, krave 0,60—0,90, telice 0,80—1,20, plemenske svinje 1,30—1,50, plemenski prašiči 1,50—1,60, ovce 0,70—0,80, koze 0,40—0,50, jajca 0,11 do 0,12, sirovo maslo 4—5,20, kokoši, stare 3, mlade 2,50. — Pšenica 0,28, rž 0,28, oves 0,19 do 0,20, ječmen 0,20—0,22, ajda 0,36—0,38, krompir 0,10. Izobraževalno društvo »Kot« v Št. Jakobu v Rožu uprizori igro Miklova Zala v nedeljo, dne 30. avgusta ob dveh pop. v Cingelčevi dvorani na Trati pri dinjah. ¥ Odbor se nadeja, da si ogledate ta zanimivi prizor iz rožanske zgodovine, ki ga bodo podajali Mirkovi in Zalini potomci. - Odbor. 123