Primorski dnevnik
,, ia6el izhajati v Trstu ■r maja 1945, njegov
ffi?,dnik partizanski
PIVNIK pa 26. novetn-
bra 1943 v vasi 2akr.. na(J
cikift*1?1’ razmnožen na 'r11- 0d 5 do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal 'skarni »Doberdob« v Pri Gorenji Trebu-■ od 18. septembra 1944 °J- maja 1945 v tiskarni
D?MHenija<< P0d Vojskim L do 8. maja 1945
kjorV osvobojenem Trstu, ka en 'Zšla zadnja števil-ti7aBl Je odini tiskani parmski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 186 (13.124)
Trst, petek, 26. avgusta 1988
Rudarji se postopoma vračajo na delo
Poljska vlada išče izhod iz rastočega nezadovoljstva
Javuzelski bo verjetno odstranil nasprotnike reforme V partijskem vrhu ne bo zamenjav - Vedno večja vloga Cerkve
ci h ^ŠAVA - Po desetdnevnih stavkah so poljski delav-no	prvi politični rezultat: jutri se bo po vsej verjet-
Se ^ sestal plenum centralnega komiteja PZDP, prve dni „jr..einbra na bo zasedal narlament. Za obe srečanji vlada
v -~ra pa bo zasedal parlament. Za obe srečanji vlada Ko pričakovanje, saj prevladuje mnenje, da bosta pripekaj pomembnih sprememb in zamenjav v vladnem
nesli
Vrhu. ž
Sp u' Ke preteklega junija se je moral general Jaruzelski kaj s podobnim problemom, seveda brez pritiska stav-Part'06 °Poziciie' prišlo je tudi do nekaterih zamenjav v klii J)sKern vrhu, vendar je parlament ostal nespremenjen, Jnb temu da je bil deležen ostrih kritik na račun slabe i2re?0<^arske politike. Z ozirom na težke opombe, ki jih je Pri«) Ura(ini sindikat pa bi lahko sklepali, da bo tokrat niedt d0 °frra,;nih sprememb. Partijski vrh naj bi ostal isti, Usti em k° nai b* v parlamentu »padale glave« zlasti med Kn. ki se krčevito upirajo reformam.
Pribli^j-V ,'em P°9^e^u 80 se Walesa
in njegovi krepko
polit.-— zaželenemu cilju. V predsinočnjem televizijskem _ Učnem komentarju je bilo namreč slišati tudi izjavo, da
ki jg redvsem ministrska namestnika Szalajda in Sadowski, ti turr6^3^0 režiral reformne ukrepe, vendar je v nevarnos-je v p uiinistrski predsednik Zbignjevv Messner. Včeraj se G0ri Zestohowi sestala tudi škofovska konferenca, v Jasni kve P3 le govoril kardinal Glemp in pojasnil stališče Cer-Preds ZVez* s stavkovnim valom. Tudi nekateri drugi vidni tieja t3vniki katoliškega gibanja so se te dni pogovarjali z _ Cl- V ladjedelnici Lenin v Gdansku je delavce obiskal
nekdanji svetovalec ilegalnega sindikata Solidarnost Stel-machowski, ki je med drugim »varovanec« papeža Wojtile. Neuradni viri poročajo, da je skušal skupaj s stavkajočimi delavci sestaviti manevrski protivladni prostor, v katerem naj bi se gibali tudi ob podpori Cerkve. Njena vloga zado-biva tako vedno večji pomen, kar je nemara dodaten dokaz, da v državnem in partijskem vodstvu marsikaj škripa.
Zanesljivi viri pa poročajo, da se je Zbignjew Bujak spet odločil za ilegalo in je prejšnjo noč pobegnil z doma, kjer je že od začetka stavkovnih neredov bival pod strogim policijskim nadzorstvom oziroma v hišnem priporu. Izvedelo se je tudi, da se je ponoči sestal z delavci v zasedeni tovarni traktorjev Ursus, kjer je bil svojčas eden od glavnih sindikalnih voditeljev. V nekaterih premogovnikih so se rudarji zabarikadirali v rove in namenoma ovirajo delo. V Szczecinu pa sta sinoči skušali pristati dve vojaški ladji z namenom, da bi se vojska približala generalnemu štabu stavkajočih, vendar so delavci to preprečili. Prišlo je tudi do velike napetosti, saj so zagrozili z nasiljem, če bi vodstvo pristanišča dovolilo, da se vojaki izkrcajo. Prav v tistem času je namreč v prostorih direkcije potekal sestanek sindikalnih voditeljev. Glede prekinitve stavke rudarjev pa so vesti zelo nezanesljive. Vladni viri poročajo, da s stavko nadaljujejo le v petih rudarskih središčih. Medtem ko se v šlezijskih rudniki stanje postopoma normalizira, v smislu da je marsikje posegla policija in prisilila delavce, da se vrnejo na delo, so pristojne oblasti odredile sojenje po hitrem postopku kršiteljem javnega reda v Krakowu in Novi Huti. Sodne obravnave bi se morale končati do konca leta.
Za pravičen in trajen mir v Zalivu
Iran in Irak začela mirovna pogajanja
ŽENEVA — Potem ko je 18. avgusta dejansko stopilo v veljavo premirje med Iranom in Irakom, so se včeraj v Ženevi začela uradna mirovna pogajanja, ki jih vodi generalni tajnik OŽN Perez De Cuellar. Pogovori potekajo za zaprtimi vrati, tako da jim izredno število novinarjev, ki so prišli od vsepovsod, ne morejo slediti.
Pogajanja, ki bi morala privesti do pravičnega in trajnega miru med državama, ki sta skoraj osem let - točneje sedem let, enajst mesecev in tri dni — bili eno izmed najbolj krvavih vojn v zgodovini človeštva, so se torej začela včeraj nekaj po 17. uri. Že pred začetkom pogovorov je prišlo do manjše zamude, saj se je iranska delegacija, ki jo vodi zunanji' minister Velajati, predstavila šele v zadnjem trenutku. Napetost, ki se je ustvarila med čakanjem, pa je popustila tudi zaradi nerodnosti rediteljev, ki so pozabili odklopiti ozvočenje, tako da so pozdravne besede tajnika De Cuellarja odmevale domala po vsej palači ženevskega sedeža OZN.
Mirovna pogajanja bodo po vsej verjetnosti potekala brez prekinitev in brez spoštovanja tako islamskih kot krščanskih praznikov oziroma zapovedanih dnevov. Znana resolucija 598 OZN vsebuje namreč kar veliko število točk, ki zahtevajo temeljito vsestransko razpravo, vendar kaže, da se bodo pogajalci najbolj posvetili trem specifičnim vprašanjem: izmenjavi vojnih jetnikov,, določitvi oze-
meljskih meja med Iranom in Irakom na podlagi Ženevske pogodbe iz leta 1975 in povračilu vojne škode. Iz seznama Mednarodne organizacije rdečega križa je razvidno, da je v rokah sovražnika 80 tisoč vojnih jetnikov. Kljub temu, da je Rdeči križ večkrat pozval sprti državi, naj spoštujeta pravila ženevske konvencije in naj držita evidenco o jetnikih, tega nista storili. Aprila lani je RK uspelo dobiti neuraden seznam o skoraj 13 tisoč Irancev, ki so v rokah iraške vojske, medtem ko naj bi iranski vojaki zajeli več kot 49 tisoč Iračanov. Najbolj zagonetna plat zadeve pa je dejstvo, da je v vojnem jetništvu tudi veliko število civilistov, ki niso bili na noben način vpleteni v vojno. Za »zgodovinsko« informacijo o vprašanju kdo je prvi sprožil zalivsko vojno, pa je na svojevrsten način poskrbel Irak. V italijanskem dnevniku II Messag-gero je odkupil pol oglasne strani, kjer kronološko našteva vse kršitve Irana na škodo iraške države.
Na Pereza De Cuellarja pa se je včeraj obrnil tudi voditelj Kurdov Masud Barzani in ga opozoril na položaj in stisko svojega naroda. Med drugim je izrazil bojazen, da bi Bagdad izkoristil prenehanje ognja za represalije proti Kurdom. Iraški protivladni viri namreč poročajo, da se na turško-iranski meji nadaljujejo srditi boji proti posebnim enotam iraške vojske.
Evropske centralne banke zvišale obresti
Obrestna mera v Italiji od včeraj 12,5-odstotna
Rim
Zakladni minister Giulia-
v Amato je včeraj na predlog gu-la "^a6^3 zav°da Banca dJtalia Car--n Azeglia zvišal uradno obrestno za r° Z- ^ na ^2,5 odstotka. Vzroke v jP0,vA8anie uradne obrestne mere rr. Ata'h' je treba iskati na medna-unem finančnem prizorišču, kjer 0] evropske centralne banke v QbrVnern vse tndi povišale svoje klariStne mere' toda P° mnenju za-tp„arie9a ministra so na sprejetje 9a ukrepa vplivale tudi domače AmP?darske razmere. Pri tem je vilk ° navedel zaskrbljujoče šte-e 0 galopirajočem uvozu in iz-lahk*1 bančnih posojil, kar bi sledi° lme*? Izredno negativne po-Ti ^ za italijansko gospodarstvo, -ina vsek drugih evropskih 2n trgih je bila včeraj glavna traln ta' ba so evropske cen-tnB banke povišale svoje obres-obr« ,6re' Tako 80 v Veliki Britaniji ŽRm 6Poskočile za 1 odstotek, v Pran'• Svici in Avstriji za pol, v clJr in na Nizozemskem pa za
0,25 odstotka. Te ukrepe so evropske centralne banke sprejele predvsem v obrambo nacionalnih valut, ki so bile v preteklih dneh pod velikim pritiskom vzpenjajočega ameriškega dolarja.
Povišanje obrestnih mer je imelo takojšen učinek na valutnih trgih in vrednost dolarja je padla v primerjavi z vsemi evropskimi valutami. Tako so ameriško valuto v Frankfurtu včeraj cenili po 1,8764 marke (dan prej 1,8960), v Parizu 6,3715 franka (6,4350), v Italiji pa je vrednost dolarja padla že tretji dan zapored. V Milanu so ga včeraj cenili po 1.398,025 lire, medtem ko je bil še v sredo vreden 1.406,38 lire.
Odločitve ceatralnih bank pa so imele svoj vpliv tudi na glavne evropske borze. Tako je vrednost delnic v Milanu padla za 0,55 odstotka, v Londonu so delnice izgubile 2,79 odstotka, vrednost indeksa Dow Jones v New Yorku pa je padla za 20 točk.
V okviru priprav na finančni zakon za leto 1989
Vlada bo danes razpravljala o krčenju državnih izdatkov
RIM — Danes bo vlada začela z razpravo o finančnem zakonu za leto 1989. Prvo vprašanje, s katerim se bodo ministri spoprijeli, bo krčenje izdatkov državnega proračuna. O tem vprašanju so že nekaj dni v teku posvetovanja na strokovni ravni, včeraj pa se je o tem De Mita dolgo razgovarjal s proračunskim ministrom Fanfanijem. Ob koncu srečanja je Fanfani izrazil zadovoljstvo zaradi popolnega soglasja s predsednikom vlade in dejal, da je vedno trdil, da je treba omejiti tiste izdatke, ki jih je pač mogoče omejiti. Proračunski minister nerad govori o krčenju izdatkov, ampak uporablja besedo nadzorstvo nad stroški, s poudarkom, da država pričakuje teh posegov in da je vlada sposobna, da to tudi doseže. Vsekakor ostaja cilj vlade, da se stroški v letu 1989 ne zvišajo za več kot 14 odst. v primerjavi z letom 1987.
Obstajajo pa nekatera druga vprašanja, kjer soglasje med ministri ni bilo doseženo. Tako bo reforma obdavčenja malih podjetij in prostih poklicev odložena za najmanj mesec dni.
Prav tako bo za mesec dni odložena razprava o reformi davčne uprave. V zvezi z davčnimi vprašanji je treba še omeniti, da je zaenkrat zamrznjena vsakršna odločitev o morebitnem novem davčnem odpustu, predvsem zaradi odločnega stališča republikancev, ki nasprotujejo pavšalnim ukrepom, ki bi po njihovem mnenju v največji meri oškodovali najbolj poštene gospodarske dejavnike. Minister za javne uprave Cirino Pomicino zagotavlja, da ukrepi ne bodo prizadeli zaposlitvene stopnje v javnih upravah, Donat Cattin pa že zahteva novih sredstev za zdravstvo. Skratka, obstaja sicer formalno soglasje, ko gre za konkretna vprašanja pa so mnenja deljena.
Dušan Štrbac Rovi veleposlanik SF^J v Rimu
dalo svItaliiansko zunanje ministrstvo na Štrbca 6 S09lasie imenovanju Duša-v Rimu o a.nove9a veleposlanika SFRJ Kec sentoJu?6 sklzkovanje bo pričel ko-^ušan <5f u ak Prve dni oktobra.
V kraju rfbac se je rodil 6. marca 1922 kočnik 2 *fanje v Dalmaciji. Bil je po-zadeve nn6211^3 sekretarja za zunanje "'k- Šolar,12. azb* le diplomirani prav-Sv°j> dolni^ !e ■ končal v Zagrebu. Na ?a Pravo4r,aP° ■ ie hH rePuMiški sekretar Ježenec na ^V11 sPl°šno upravo, je ude-eta I941 ; rodnoosvobodilnega boja od be' Član 7 nosHec partizanske spomeni-J6 od iet 1n®ze komunistov Jugoslavije 6levizjje _ J.' je direktor zagrebške u?, kornisijp , dsednik zakonodajno pravdi Poslanen^k693 Sabora' večkrat je 0*,u9im pa j lbljva8ke skupščine, med , dvetniš^p Ik tudi Predsednik Sveta kfat 0dlikovan>rniCe Hrvaške' Bil je več-
Polemike med demokristjani in socialisti postajajo zadnje dni čedalje živahnejše
RIM — Konec letošnjega političnega poletja postaja iz dneva v dan živahnejši. Spor med demokristjani in socialisti namreč narašča. Craxi sicer pravi, da je ta konfliktualnost obvezna, koristna in potrebna. Galloni mu odgovarja: naj kar nadaljuje, saj gre za enega izmed aspektov dialoga med katoličani in socialisti. Andreotti pa vztraja, da »ta povezava sploh ne obstaja« in opozarja na tesne zveze med krščansko demokracijo in skupino Comunione e liberazione. Krščanskodemokrat-ski dnevnik 11 Popolo soglaša z Gallonijem, ko poudarja, da ima krščanska demokracija dialog s komunisti in opozarja, da Occhetto v članku, ki ga je objavilo včeraj glasilo KPI Unitd v zvezi s krajevnimi upravami izraža enako zaskrbljeno mnenje, kot ga izraža krščanska demokracija in govori o potrebi reforme volilnega zakona za krajevne uprave. Ta reforma naj bi omogočila volil-cem, da se v trenutku volitev odločajo tudi o koaliciji, ki bo v bodoče upravljala organ, katerega skupščino je treba na volitvah obnoviti. Gre za reformo, o kateri so socialisti večkrat pokazali, da z njo ne soglašajo. Vsekakor pa to stališče koristi predvsem demokristjanom, ki tako dokazujejo, da kažejo komunisti obnovljeno za-
nimanje za reforme inštitucij, torej na tistem področju, kjer je dialog mogoč in celo zaželen. Za jamstvo sogovorniku demokristjani trdijo, da bi morale reforme potekati v več smereh istočasno in navajajo tri smeri: krajevne uprave, dvozbornični sistem in parlamentarni postopki.
Gre očitno za odgovor na pomisleke, ki so v prejšnjih mesecih prihajali iz vrst komunistične partije, češ da tudi De Mita meri samo v eno smer, to je v odpravo tajnega glasovanja. Tako na straneh glasila krščanske demokracije Cabras piše, da je KD pripravljena preveriti resnične namene komunistov, da se bo uprla zgrešenim pobudam, a da bo znala ceniti daljnovidne predloge in odgovorna stališča. Zanimivo, pa čeprav morda ne preveč, je dejstvo, da do tega odprtja prihaja v odgovor na oster napad, ki ga je komunistični tajnik sprožil proti De Miti in proti krščanski demokraciji. Sicer pa je tudi Galloni posredno potrdil, da je KD ponovno odkrila dialog s komunisti v trenutku, ko začenjajo socialisti prodirati v eno izmed demokristjanskih lovišč, to je na srečanje pristašev skupine Comunione e libe-
razione. Danes, pravi Galloni, ne obstaja več strateška petstrankarska koalicija, ampak le programsko zavezništvo. KD mora torej delovati v perspektivi odnosa tako z zavezniki, kot tudi s komunisti. »Zaroka« med PSI in CL ni škandal, ampak eden izmed aspektov dialoga med katoličani in glavnim zaveznikom krščanske demokracije. Drugačno, vsekakor bolj ironično je mnenje Andreottija: glede na govorice o zarokah ni mogoče pozabiti, da obstaja že dolga leta poroka med CL in KD; če socialisti čakajo na poročno pojedino, bodo morali pač dolgo čakati. Če pa kdo misli, da bo prišel učit vero apostole, se krvavo moti, je še dejal Andreotti, ki je tu očitno cikal na Martellija.
Če je torej iz Riminija prišel ta odgovor podtajniku socialistične stranke, je treba tudi vzeti na znanje drugi odgovor, tokrat iz Firenc, kjer je govoril komunistični karizmatični voditelj Giancarlo Pajetta: »Jaz nisem skesanec, sem pa bivši integralist in to v obdobju, ko jemljemo na znanje, da imamo nove privržence integ-ralizma.« In končno je tu še socialdemokratski tajnik Cariglia, ki ima pomisleke o tej strategiji socialistične stranke, o kateri ugotavlja, da vodi samo v zmedo.
Brezumno nasilje proti Palestincem
JERUZALEM — Ob represiji izraelskih okupacijskih sil se na zasedenih arabskih ozemljih stopnjuje tudi nasilje židovskih priseljencev, ki se znašajo nad Arabci. Jeruzalem Post je v zadnjih tednih poln vesti o nesmiselnem nasilju in sovraštvu. Pred dnevi so trije arabski delavci umrli v podtaknjenem požaru, ker so jim od zunaj zaklenili vrata borne barake. Tudi razni atentati, ki jih oblasti v začetku pripisujejo arabskim skrajnežem, vzbujajo sum, da so delo židovskih verskih fanatikov. Tako je policija morala izpustiti štiri Arabce in aretirati dva Zida zaradi zažigalnega atentata v Or Je-hudi. Pretepi Palestincev, ki z zasedenih ozemelj prihajajo na delo v Izrael, pa so že na dnevnem redu.
Medtem ko večina izraelskih političnih sil že zahteva prepoved politične grupacije, ki jo vodi integralistični rabin Meir Kahana, pa so v Tel Avivu ustanovili novo stranko Moledet. Njen voditelj, bivši general Rehavam Zeevi govori o Arabcih »kot o raku, gnojnem turu, ki mu je treba preprečiti rast«.
Potem ko naj bi bilo pred dnevi v spopadih ubitih najmanj 5000 pripadnikov plemena Tutsi
Položaj v Burundiju je še naprej zelo napet Hutujem grozi maščevanje Tutsijev in vojske
BUJUMBURA — Zanesljivih vesti iz Burundija je malo in težko je z gotovostjo trditi, kaj vse se je dogajalo med nekajdnevnimi spopadi med Hu-tuji in Tutsiji. Tako naj bi po uradnih informacijah pred desetimi dnevi umrlo približno 5000 nedolžnih ljudi, med katerimi je bilo tudi precej otrok in žensk. Vlada v Bujumburi je tudi zanikala vesti, ki so govorile o pokolu 24 tisoč Tutsijev.
Burundijska vlada je za spopade obtožila pripadnike plemena Hutu, ki naj bi se iz Ruande vtihotapili v Burundi in zanetili plemenske nerede.
Njihov cilj naj bi bil tudi strmoglavljenje predsednika Pierra Buyoya.
Kmalu po pokolu Tutsijev, ki v Burundiju predstavljajo 15 odstotkov prebivalstva, imajo pa v svojih rokah vse vodilne položaje v državi, medtem ko imajo Hutuji (85 odstotkov prebivalstva) le drugorazredno vlogo v državi, naj bi vojska priskočila na pomoč Tut-
sijem in uprizorila pravi lov na pripadnike plemena Hutu.
Kot trdijo hutujski begunci v Ruandi, je burundijska vojska iz helikopterjev streljala na bežeče Hutuje in pobila mnogo žensk in otrok. Po nekaterih vesteh naj bi pripadniki burundijske vojske ujete Hutuje naganjali v večje skupine in jih nato pokončali z minometi. Koliko je v teh vesteh resnice, je težko ugotoviti, ker na prizorišče spopadov dostop ni dovoljen, uradne vesti pa so dokaj nezanesljive.
Zanesljivi pa so podatki, da je v sosednjo Ruando zbežalo približno 40 tisoč Hutujev, od katerih je skoraj tri petine otrok. Njihova usoda pa je dokaj nezanesljiva, saj je Ruanda že prenatrpana z begunci iz Ugande in Tanzanije.
Na sliki: truplo v reki ponazarja vso tragičnost trenutnega položaja v Burundiju (AP)
Tudi Tasič vložil priziv proti razsodbi
LJUBLJANA — Ljubljansko sojenje četverici prehaja v drugo dejanje. Na sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani so se pred dnevi že pritožili Janez Janša, Franci Zavrl in vojaški tožilec Živko Mazič. Včeraj je isto storil še David Tasič, medtem ko pritožba Ivana Borštnerja javnosti ne bo predstavljena.
Novinar Mladine David Tasič predlaga v svoji pritožbi vrhovnemu vojaškemu sodišču v Beogradu, naj prvostopenjsko sodbo takoj spremeni, da ga oprosti obtožb, ali pa naj prvostopno sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu vojaškemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.
Tasič prvostopenjskemu sodišču očita, da je v postopku večkrat kršilo določbe kazenskega postopka in da je potrebno že iz tega razloga sodbo razveljaviti. Vojaško so-
dišče v Ljubljani je najprej v nasprotju z zakonom izločilo predstavnike javnosti iz sodne dvorane, potem pa še poslovalo v srbohrvaškem jeziku. Po Tasiču je prvostopenjska razsodba nejasna in protislovna, izrek nasprotuje razlogom sodbe, ti pa so nejasni, v nasprotju med seboj in z dokazi, na katere se sklicuje.
David Tasič je svoji pritožbi zoper sodbo vojaškega sodišča v Ljubljani dodal še odgovor na pritožbo vojaškega tožilca v Ljubljani zoper prvostopenjsko razsodbo. Tasič tožilčevo pritožbo zavrača kot neutemeljeno in vrhovnemu vojaškemu tožilcu v Beogradu predlaga, naj jo kot takšno tudi zavrne.
Zaenkrat se še ne ve, kdaj bo vrhovno vojaško sodišče v Beogradu o pritožbah odločalo.
DEJAN VERČIČ
Pogreb mlade žrtve nemških roparjev
Včeraj so v rodnem Surbu v pokrajini Lecce pokopali mladega Emanueleja De Giorgija, ki je bil pretekli teden žrtev nerazumljivega nasilja nemških roparjev v Bremi. Fant je s svojim življenjem rešil sestro, ki so ji zločinci grozili z orožjem	(Telefoto AP)
V Bohinju srečanje vojaških oporečnikov
BOHINJ — Včeraj se je v bohinj' skem mladinskem izobraževalnem centru začelo tridnevno srečanje opO' rečnikov vesti: ljudi, ki se po eni strani ukvarjajo z vprašanji vojaške obveznosti, po drugi strani pa s svobodo vesti posameznika. Gre za četrto srečanje IGOM (International Conscenh' ous Objectors Meeting). Tokrat je srečanje prvič v Jugoslaviji, ki vojaškim obveznikom ugovora vesti ne prl' znava. Oporečnike namesto civilneg3 služenja vojaškega roka v humanitarnih ustanovah čakajo dolgoletne in ponavljajoče se zaporne kazni.
Bohinjsko srečanje, ki so ga pripra' vili ljubljanski mirovniki, uradno organizirata delovna skupina za mirovna gibanja slovenske mladinske organizacije in sekcija za kulturo miru študentske organizacije ŠKUC-FORUV1:
Zbrani se bodo seznanili s srečanj1 in seminarji, ki so jih imeli oporečnik1 po svetu v lanskem letu, o delu, ki s0 ga opravili v okviru Organizacij6 združenih narodov in evropskega Parlamenta in o razmerah v posameznih
državah.	p v.
(Nadaljevanje in konec)
2.	septembra 1938. leta, XVI. fašistične ere,
je režim prepovedal tujim Židom stalno bivanje na italijanskem ozemlju. Vlada prekliče dekrete, izdane po 1. januarju 1919, o podelitvi državljanstva Židom. Ta dekret prizadene zlasti mnogo tržaških Židov, optantov po prvi vojni za Italijo, ki se je kar naenkrat znašlo brez državljanstva. S sklopom ukrepov prepovejo židovski študirajoči mladini obisk državnih in parificiranih šol in prav tako vse, židovsko učno osebje mora na cesto. Univerzitetnim študentom je sicer dana možnost, da končajo študije, a le v roku. Ukrepi za obvarovanje rase, ki jih je izdal Veliki svet fašizma, se juridično utelesijo 17. novembra 1938. Prvi člen prepoveduje zakonsko zvezo med Židi in »arijci«. (In tu je brž spor s Sveto stolico, ki meni, da so po konkordatu v njeni domeni poroke, opravljene s katoliškim obredom. Fašistični dekret pa je kratkomalo proglašal za Žide tudi ljudi, ki jih samo židovstvo ni imelo za svoje člane.) Sledijo členi, ki obsodijo na civilno smrt slehernega židovskega državljana. Le-ta ne sme opravljati prostih poklicev, biti član vojske, državni uradnik, skratka, dekret ga potisne ob rob vsega socialnega in ekonomskega življenja. Zakon prepove Židom imeti zemljišča in nepremičnine preko določene vrednosti, voditi podjetja, pomembna za državno gospodarstvo, prepove imeti »arijske« pomočnike v gospodinjstvu (kar spravi tudi marsikaterega Nežida na cesto) ipd. Vsi ti ukrepi prepričajo marsikoga, da se - dokler je to še mogoče - odseli v prijaznejše dežele. S posebnimi odloki zbrišejo iz poklicnih seznamov židovske zdravnike, odvetnike, inženirje, notarje. Iz vojske in državne službe izločijo »nearijce«.
Rasna diskriminacija na »italijanski način«
Čeprav se tu pa tam izvajajo dekreti »po italijansko«, je vendarle vsa židovska skupnost obsojena na getizacijo, obubožanje. Zavladata razočaranje in obup, pa je zabeležiti tudi nekaj samomorov, kar vse priča o brezizhodni situaciji, v kateri se je znašlo italijansko židovstvo. Sicer pa si je skupnost pomagala, kot je mogla, na primer s privatnim poukom, da bi njeni člani le nadaljevali svoje izobraževanje.
A težka situacija se le še stopnjuje, kot se pač množijo Mussolinijeve vezi s Hitlerjevo Nemčijo. In sam Mussolini se angažira, da se pospešijo pregoni, pa čeprav se s tem izpostavi kritikam Cerkve in večine Italijanov, ki jim je bilo tako početje odurno. Resnici na ljubo, malo je bilo javnih nastopov proti krivični zakonodaji, celo protifašističnega glasu ni bilo bogve kako slišati. »Noi tireremo dritto,« so tudi ob tej priložnosti Mussolinijeve besede. In ker je v vsakem režimu Vedno dovolj navdušencev in je vedno takih, ki so rade volje pokorni, je bilo tudi ob tej priložnosti dovolj ljudi za izpeljavo direktiv.
Zakon »tu ime putana«
Med vsemi odloki, ki pričajo o moralni bedi. režima, izstopa tisti, ki določa figuro »arianizi-ranca«. Po zakonu so bili otroci iz zakonske zveze med Nežidinjo in Židom tudi sami Židje, torej diskriminirani. Vendar pa je dekret nudil možnost nežidovski soprogi podati izjavo, da so njeni otroci pravzaprav plod izvenzakonskega razmerja z »arijcem«. Taka zaradi okoliščin izsiljena izjava je rešila marsikaterega židovskega otroka; zakon ga je potem obravnaval kot čistega »arijca« z vsemi pravicami do študija, imetja itd. Temu dekretu so pravili v Trstu »lege de tu mare putana«.
»Arianizacija« v Trstu
Kako pa so sprejeli in izvajali protižidovske zakonske ukrepe v Trstu?
Oblasti so brž razpustile svet tržaške židovske skupnosti in na njegovo mesto imenovale vladnega komisarja. Iz športnih društev so izgnali vse židovske člane. Sicer je vodstvom nekaterih društev (npr. CAI XXX Ottobre) uspelo nekaj časa ne izvajati teh navodil, druga društva (npr. Adriaco) pa so navdušeno in prepričano izvedla rasno čistko. Potem ko se je nekaj kljukastih kri-' žev pojavilo na palači RAS, je policija zastražila sedež zavarovalnice Generali, sinagogo in židovsko šolo. Duša protižidovskih huliganskih dejanj je bila organizacija Gruppo Universitario Fascis-
ta, v sklopu katere je delovala tudi »rasistična skupina«. Slednja je organizirala niz predavanj, zborovanj in podobnih manifestacij, ki naj bi pripomogle k »nastanku rasistične miselnosti« med mladimi. Enrico Salem, tržaški podestat, je moral zapustiti svoje mesto in ga predati prefekturne-mu komisarju. Rektor Mario Udina se je drugače vključil v akcijo. V svojem govoru ob odprtju akademskega leta je napadel Žide, morda tudi zato, ker se je bilo njegovo ime pojavilo med tistimi, ki jih je bilo treba odstraniti z univerze. V ekonomskem življenju se je začel proces, ki je počasi, a vztrajno izločeval vse Žide. S prepovedjo, da bi Židje odpirali nove trgovine in obrate, ustanavljali trgovske družbe, kupili obrtnice, operirali na borzi, so jim oblasti še bolj_ zožile »manevrski prostor«. Z odstranitvijo vseh Zidov z važnejših položajev pa je bilo vsega konec: takrat je moral Edgardo Morpurgo, predsednik družbe Generali, prepustiti mesto grofu Volpiju di Misurata, pri RAS pa Arnoldo Frigessi Fulviu Suvicu. Ob vseh teh manevrih pri izvajanju rasistične zakonodaje si je marsikdo tako v Trstu kot v Italiji zelo poceni »opomogel«...
Fašisti so si obetali velike uspehe v Trstu, saj je bilo v tem mestu veliko Židov, a so se pravzaprav ušteli. Menili so, da se bo v našem mestu razraslo antisemitsko razpoloženje in sovraštvo, a lahko ugotovimo, da tržaško meščanstvo na splošno ni nasedlo. Nasprotno, večina jih je bila proti antisemitizmu (celo Rino Alessi, Slovencem ne prav naklonjeni direktor Piccola, je polemiziral z Robertom Farinaccijem, a brez posebnega uspeha). Zlasti po anšlusu, ko je nemška nevarnost bila tako rekoč za vogalom, fašistična proti-židovska propaganda ni mogla naleteti na bogve kako plodna tla, saj so tržaški poslovni krogi občutili resne težave zaradi odstranitve židovskih trgovcev in kupcev. Sicer pa so se maloštevilni tržaški antisemiti, takrat še nepomembni in potuhnjeni, lahko »izkazali« že nekaj let kasneje, z Rižarno...
»Izvirnost« pa taka
Kdaj se je pravzaprav začel izvajati antisemitizem v Italiji?
Nekdo meni, da je »magna charta« dekret št. 1728 z dne 17. novembra 1938; v resnici je le »juridično utelešenje« tega, kar je sklenil Veliki svet fašizma že 6. oktobra. A vse se je začelo prej, v taki ali drugačni obliki. Zaradi zunanje politike in vezi s Hitlerjevo Nemčijo se je Mussolini podal še v to avanturo, da bi prepričal naciste o »resnosti« svojega režima. Pri vsem tem pa je hotel biti »italijansko originalen«. Če je že bilo treba iti v antisemitizem, je menil, pa naj bi
ta bil po načelu: »Diskriminirati, a ne pregani ti«. Vedel je dobro, kaj pomeni pojem »arijec« 0 ’ »nearijec« v Nemčiji, in takega dvoreznega^ P°J ma ni hotel uvesti v lastni hiši. A že po bežnen pregledu italijanskih protižidovskih ukrepov n> ramo ugotoviti, da — vsaj »ideološko« — n' Ug pel. Tudi on je zabredel v »biološki« rasizem P čeprav so v njegovem »sistemu« še primesi »ek nomskega«, »verskega«, »političnega« in &.1-gih kategorij in podkategorij antisemitlZirl,0 Skratka, tudi v,tem primeru fašizmu ni uspel pokazati svoje »izvirnosti«.
V premislek za bodočnost
Ta obletnica ne sme mimo, zlasti ne daneSčiji( beležimo vedno več takih ali drugačnih nestrpnosti. Koliko sledimo tem pojavom, ^0lcja šna je naša sposobnost, da jih dojamemo? M°r e
nas puščajo taki dogodki neprizadete, kei vemo, kaj pravzaprav so, ker italijanski učni p gram ne obravnava neprijetne preteklosti, v želji, da bi izginila iz našega kolektivnega ^P^ mina. A moramo vedeti, za kaj je šlo takrat U1 kaj gre danes. Namreč, zadeva je kar se da P prosta: Če dodobra ne poznamo včerajšnje 9.z dovine, se nam naš dandanašnji dan izmuz11 ^ rok in se nam naš jutrišnji dan kaže kot znanka.	FILIp FISCHER
Pred sugestivnim grajskim obzidjem
Jutri v Štanjelu Miklova Zala ’87
. SEŽANA — Pred grajskim obzidjem v Štanjelu bo 'fr* °*3 20.30 gledališka predstava »MIKLOVA ZALA ki sta jo po Sketovem in Špicarjevem delu seda-razmeram prikrojila Janko Messner in Bruno *wtman. Delo, simbol slovenske narodne zvestobe, bo v režiji Petra Militarova zaigrala koroška gledališ-skupina Podlipnikov. PrviC so jo uprizorili pred dobrim letom dni v Svatnah, nato v Celju in v ijub-Ja®sWh Križankah junija letos, ko naj bi se skupina ®dnjif predstavila s to narodno igro koroških Slo-vencev. Naneslo pa je drugače, ker se je sežanska Občinska uprava z velikim veseljem Podlipnikov in Koroške Slovenske prosvetne zveze odločila, da predstavo uvrsti med prireditve ob občinskem prazniku, red jutrišnjo predstavo v Štanjelu je tajnik Sloven-Ke prosvetne zveze v celovškem Slovenskem vestni-u ®ed drugim zapisal, da z Miklovo Zalo »skušamo a^vijati tudi nekaj novih misli o naši narodni in kul-
turni prihodnosti. Spraševanje vesti o naši kulturni preteklosti prav ob Miklovi Zali '87 odpira še nadaljnje možnosti, da bomo samokritično preverjeno, pretehtano in odprto komunicirali znotraj lastnega slovenskega kolektiva na tej in onstran meja«. Janko Malle še dodaja, da je štanjelski grad »kot mogočna utrdba kljuboval vsemu nasilju zoper primorske Slovence. Tudi Miklova Zala — simbol slovenske narodne zvestobe — je kljubovala vsem eksistencialnim grožnjam. In če bo z letošnjo uprizoritvijo delno pripomogla k pospešeni obnovi kulturnega življenja na štanjelskem gradu, bomo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da nam je s sporočilno aktualno ter angažirano ambientalno ljudsko igro uspelo razširiti razpravo o našem kulturnem življenju, da smo zmogli pritegniti in izzvati k premisleku širok krog ljudi z vseh koncev skupnega slovenskega prostora«.
KOROŠKA 1
ZSO: Šolski učni načrt pomeni korak nazaj
CELOVEC — V primerjavi s sedaj veljavnim učnim načrtom za manjšinsko šolstvo pomeni osnutek učnega načrta za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom korak nazaj. To ugotavlja Zveza slovenskih organizacij iz Celovca v svojem stališču (na več kot 20 straneh) za avstrijsko zvezno ministrstvo za pouk. Ministrstvo je namreč v okviru postopka o novem učnem načrtu zahtevalo, da ga tudi obe osrednji organizaciji slovenske manjšine na Koroškem (ZSO in NSKS) presodita in ocenita.
V obsežnem stališču ZSO navaja vrsto kritičnih pripomb, ker predloženi osnutek razvrednoti vsa pozitivna prizadevanja sicer veljavnega učnega načrta za ljudske šole. ZSO opozarja na nepremostljiva protislovja in nesoglasja v osnutku. Medtem ko veljavni učni načrt za ljudske šole omogoča pluralizem v šoli in predvsem z novimi oblikami dopušča nove dimenzije pedagoškega dela, je v osnutku učnega načrta za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom komajda kakšna nova pobuda za razvijanje večkulturnosti in večjezičnosti.
Zveza slovenskih organizacij nadalje ugotavlja, da je dunajsko ministrstvo klonilo političnemu pritisku koroških strank, predlagani osnutek pa da je samo nadaljevanje negativnega ozračja v zvezi z razpravo o novi ureditvi dvojezičnega šolstva.
Zato je komaj verjetno, da je predloženi osnutek učnega načrta osnova za »bolj humano šolo« na dvojezičnem ozemlju. Prej obratno! zaključuje Zveza slovenskih organizacij.
Prvi ukrepi deželne vlade za pordenonsko pokrajino
Julii ? — Deželni odbor Furlanije-Pod S^6 krajine, ki se je včeraj sestal je Pre(lsedstvom Adriana Biasuttija, ia i reM prve ukrepe v korist področ-n n Prebivalstva štirih občin porde-S0,sfe pokrajine, ki jih je v noči med ni v ° *n ne<^e^° prizadel silovit zrač-0c rtj!lec in ki je po prvih začasnih škoci Povzr°r:rl okrog 76 milijard lir
Odbi Pi Di
ornik za civilno zaščito Giovan-
roi 1 Benedetto je na sestanku pod-n° Poročal o sedanjem položaju, to stanju na območju štirih občin
Hetnari0' Azzano Decimo, Fiume Veje ti Iv Casarsa della Delizia); poročal je sri • ° P^rir nujnih ukrepih, ki jih 0cl Prelei° pristojno odborništvo, da bi Vri2fv'*0 najnujnejše posledice hude ttioč ens*ce ujme in priskočilo na po-
p1- Prebivalstvu.
borni st™6111 ociloku, s katerim je od-za stvo nakazalo petsto milijonov lir oinsk 6 Potrebe, ki so jih iznesle ob-včera6- U.Prave' je deželni odbor na in D |snp seji nakazal še eno milijardo namen ^ V S'clac^ civilne zaščite za iste
Stonov6^ oc*bor je nadalje sprožil pode n za sistematično ugotovitev ško-tih	Poročil županov prizade-
krajev Cln c*vrlne zaščite. Osebju PoTn»„ni,- ustanov bodo pri ctem delu 9ah tudi deželni uslužbenci.
Sklenjeno je nadalje bilo, da se bo deželna uprava poslužila deželne zakonodaje, ki je trenutno v veljavi, da bi odpravila posledice neurja. Če pa se bodo pojavili primeri, ki jih deželni zakoni ne predvidevajo, bo Dežela poskrbela za potrebne spremembe in dopolnila, da bi v čim bolj popolni meri zadovoljila potrebam prebivalstva.
Odborniku Di Benedettu je bila poverjena naloga koordinatorja vseh posegov, ki jih bo deželna uprava sprejela v zvezi s tem neurjem. Z njim bodo sodelovali še odborniki Armando Angeli, Silvano Antonini, Nemo Gonano in Gioacchino Francescutto.
Odbornik za civilno zaščito se bo vsak teden srečal s predstavniki strank v deželnem svetu, katerim bo poročal o opravljenem delu in z njimi ocenjeval, kako nadaljevati obnovo.
Deželni odbor je nadalje sklenil, da bodo imele prednost tiste prošnje za prispevke, katerih primeri so predvideni v sedanji deželni zakonodaji.
O tem vprašanju bo ponovno razpravljal na prihodnji, torkovi seji. Med drugim bo moral tudi točno določiti meje prizadetega področja.
Podrobno poročilo o posledicah sobotnega zračnega vrtinca na Porde-nonskem je bilo odposlano ministrskemu predsedniku De Miti in ministru za civilno zaščito Lattanziu.
A. S.
V Istri suša oklestila dve tretjini pridelkov
KOPER — Po prvih ocenah je več kot dvomesečno sušno obdobje v slovenski Istri oklestilo skorajda dve tretjini poletnih in jesenskih pridelkov, upoštevajoč sedanje tržne cene pa so pri koprskem občinskem komiteju za družbeno planirnje, gospodarstvo in finance izračunali, da je suša tamkajšnjemu kmetijstvu povzročila med 25 in 30 milijardami škode. O posledicah suše so razpravljali na včerajšnji seji občinskega izvršnega sveta,
Rekorden obisk v Postojnski jami
POSTOJNA — Postojnska jama je imela 4. avgusta z 11.042 obiskovalci letošnji največji obisk in tretjega največjega, odkar jo je pred_ 170 leti odkril domačin Luka Čeč. Sicer pa se je do konca julija v njej zvrstilo 341.847 tujih in 123.056 domačih turistov, kar je približno toliko, kot v enakem obdobju lani. Predjamski grad pa si je v prvih sedmih mesecih ogledalo 48.073 turistov, kar je 5 odstotkov več kot lani.
na kateri so sprejeli tudi vrsto ukrepov in pobud, ki naj bi pripomogli k omilitvi posledic.
Največja škoda je na sadju in povr-tninah in koruzi ter krmnih posevkih. Tako bo kmetijska zadruga Agraria namesto načrtovanih 2.500 ton paradižnika uspela odkupiti le nekaj več kot 1.000 ton, za 80 odstotkov manjši bo pridelek koruze, s katero so posejali 1.600 hektarjev, ocenjujejo pa tudi, da je prizadeta približno polovica vinogradov, kajti le čez nekaj dni se bo pokazalo, koliko si bodo trte opomogle z nedavnim deževjem. Že sedaj pa je jasno, da je na trajnih nasadih suša povzročila večje poškodbe, kar se bo odrazilo tudi v nekaj prihodnjih letinah. Z ukrepi, ki so jih sprejeli na včerajšnji seji koprskega izvršnega sveta, naj bi predvsem zagotovili socialno varnost kmetov, zato so zadolžili upravo za družbene prihodke, da pripravi predlog za zmanjšanje ali odpravo nekaterih davčnih obveznosti v tem in prihodnjem letu, sisu za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe pa so priporočili, da zagotovi denar za celotno regresiranje semen in gnojil ter zaščitnih sredstev za vrtnarsko pridelavo in zagotovi denar za nabavo krme, ki je potrebna, da ne bi zmanjšali staleža osnovne črede v hlevskih skupnostih.
IZTOK UMER
Na Obali le na videz lepi
poslovni
rezultati
KOPER — Obračunski sistem je naklonjen tistim organizacijam, ki so bolj zadolžene, bi lahko sklepali iz ugotovitev koprske enotne Službe družbenega knjigovodstva po obračunu polletnih poslovnih razultatov v obalno-kraški regiji. Nekateri rezultati so namreč kar razveseljivi - na primer hitrejša rast dohodka, hitrejša rast akumulacije in sredstev za reprodukcijo kot znaša republiško povprečje. Vendar so po drugi strani tudi izgube v tej regiji napredovale hitreje kot povprečno v Sloveniji, itd. Seveda je k razmeroma lepim polletnim rezultatom gospodarjenja prispevalo dejstvo, da med porabljena sredstva niso šteli negativnih tečajnih razlik in obresti od dinarskih obveznosti, kar je za približno 160 milijard din znižalo sicer izkazan dohodek (341 milijard).
Trenutno posluje v regiji 17 organizacin manj kot pred letom dni. Delež izvoza v strukturi vseh prihodkov znaša že 22,5 odstotka in se povečuje na račun devalvacije dinarja. Akumulacija se je povečala kar za 267 odstotkov (znašala je 45,6 milijarde din) in pomeni 12,7 odstotka razporejenega dohodka. Kar 10,5 milijarde (za 559 odstotkov več kot lani ob polletju) dinarjev akumulacije so ustvarili trije tozdi koprske Intereurope, 7,7 milijarde (896 odstotkov več) Luka Koper, 3,4 milijarde trije tozdi Turistične organizacije Portorož, 2 milijardi Rižanski vodovod itd.
Obračunani čisti osebni dohodek na delavca je v prvem polletju znašal 494.513 din in je po podatkih koprske enote SDK realno za 8,8 odstotka nižji.
Povečuje se število primerov, ko imajo organizacije blokirane žiro račune več kot pet dni (letos do poletja že 48 takih primerov, lani le 5). Značilno je tudi, da regijsko gospodarstvo več posoja, kot si sposoja denar, tako da znaša presežek terjatev nad obveznostmi kar 161 milijard dinarjev.
Izgube so znašale 21 milijard in so se povečale za 216 odstotkov. Če izvzamemo turizem s 6 milijardami izgub (v glavnem sezonskega značaja) in izgubo Železniškega gospodarstva ZTO Postojna (7,435 milijarde din), imajo največjo izgubo - portoroška Droga 5,7 milijarde, Steklarna Hrpelje in DO Astra 836 milijonov in Krasmetal Sežana SIP Šempeter 570 milijonov. Droga je ob 5,7-miiijardni izgubi (le tozd Argo Izola je v tej DO na območju regije posloval brez izgube) ustvarila le 5,59 milijarde dohodka.
Povejmo pa še, da je ob polletju Droga poslovala s precejšnjim deležem kratkoročnih kreditov (18,2 milijarde) in da so samo neto obresti te delovne organizacije znašale 8,6 milijarde dinarjev.
BORIS ŠULIGOJ
veser res*° ga je, kot da bi ga stisnilo neke vrste boleče očet.J6' "Rad te imam, Mary, raje kot Dawnie, tako rad kot prenJn manio.« Njegove čudovito oblikovane roke so se zg s lkNe in povedale s svojimi gibi več, kot je lahko izra-gače Sriim omenienim govorom. »Toda to je nekako dru-raje 1 * rY' drugače kot očeta in mamo. Včasih imam njiju S°t tebe, včasih pa imam tebe raje kot njiju.«
Ven I1Rovito je vstala in stopila k vratom. »Malo grem glashnVP^d- Tim, ti pa prosim ostani tu, in poslušaj p ' Kmalu se bom vrnila.«
je qi jKimal je in se obrnil nazaj h gramofonu. Nepremično V a. ani' Kot da bi mu to pomagalo slišati glasbo. sk0Zj 0nfave vrta so bile skoraj neznosne in Mary si je Ha v. narcise utrla pot dol k plaži. Na oddaljenem koncu je kotna i Stala skala' ki je bila dovolj velika, da je služila rokam 0nial°' Toda tokrat je Mary pokleknila ob njej, se z ramena nas'onda nanjo in naslonila obraz nanje. Stisnila je Ki je ' Ojeno telo pa je bilo zvito v krču pogubne žalosti, zgrožen 4 *;a^0 obupna in brezupna, da se je del nje ves Za trenutek branil postati njen del. Toda žalosti ni
mogla več zatreti ne zanikati. V svojem trpljenju je jokala in stokala.
Ona in Tim sta bila podobna vešči in goreči petrolejki. Ona je bila vešča, obdarjena z občutji in dostojanstvom življenja, on pa ji je bil luč, ki je napolnjevala ves njen svet z bleščečim, žarečim ognjem. Oln ni vedel, kako obupano se zaletava ob stene njegove osame. Nikoli ne bo mogel razumeti globine in nuje njene želje, da bi se darovala v plamenih njegove privlačnosti. Borila se je z nekoristnostjo svojega hrepenenja in se zavedala, da je Timova maožnost, da bi ga potešil, izven njegovega dosega. V besu in bolečini je škrtala z zobmi in neutolažljivo jokala.
Miniti je moralo že nekaj ur, ko je na svoji rami začutila njegovo roko.
»Mary, je s teboj vse v redu?« Njegov glas je bil prestrašen. »Si bolna? Oh, Mary, prosim te, reci, da ti je dobro, prosim, reci, da ti je dobro!«
Prisilila se je, da je tresoči se roki stegnila ob telesu. »Z menoj je vse v redu, Tim,« mu je odgovorila z utrujenim glasom in sklonila glavo, da ni mogel videti njenega obraza, čeprav je bilo zelo temno. »Le malo slabo sem se počutila in sem šla ven na svež zrak. Nisem hotela, da bi te skrbelo, to je vse.«
»Se še slabo počutiš?« počepnil je poleg nje in ji skušal pogledati v obraz, pri tem pa jo je nerodno gladil po ramenih. »Ti je bilo slabo?«
Odkimala je in se počasi odkimala od njegove dlani. »Ne, zdaj je z menoj vse v redu, Tim. Minilo je.« Z eno roko se je odprla na skalo in poskusila vstati, vendar ni mogla, počutila se je utrujeno in poraženo. »Oh, Tim, tako sem stara in utrujena,« je zašepetala. »Tako stara in utrujena.«
Vstal je, ves zaskrbljen strmel vanjo, pri tem pa živčno vil roke. »Mami je bilo nekoč slabo in vem, da mi je oče
dejal, naj jo nesem v posteljo. Nesel te bom v posteljo, Mary.«
Sklonil se je jo brez truda dvignil v naročje ter jo namestil tako, da je imel eno roko pod njenimi koleni, na drugi pa je počivala njena glava, ker je bila preveč izčrpana, da bi ugovarjala, mu je dovolila, da jo je odnesel po poti navzgor, ko pa je stopil na verando, je skrila svoj obraz v njegovo rame, ker ni hotela, da bi ga videl. Ustavil se je, mežikal zaradi svetlobe luči in ljubeče prislonil svoje lice k njeni glavi.
»Tako majhna si, Mary,« je rekel in pomikal svoje lice na njeni glavi sem in tja. »Vsa mehka in topla si, kot mucka.« potem pa je vzdihnil in stopil čez dnevno sobo.
V njeni spalnici ni našel stikala, ko pa ga je hotel poiskati, ga je ustavila, tako da se je z roko rahlo naslonila na njegov vrat.
»Ne skrbi zaradi luči, tim, dovolj se vidi, da me lahko odložiš na posteljo, nekaj časa bi rada ležala v mraku, potem pa bo z menoj vse v redu.«
Previdno jo je položil na posteljo, potem pa obstal nad njo v temi. Začutila je njegovo zaskrbljeno neodločnost.
»Tim, saj veš, da se ti ne bo zlagala, kaj ne?«
Pokimal je. »Ja, vem.
»Potem mi verjameš, ko pravim, da ti ni treba skrbeti, da je zdaj z menoj vse v redu. Kaj se nikoli nisi slabo počutil, če si pojedel nekaj, kar ti ni dobro delo?«
»Ja, enkrat, ko sem pojedel nekaj kandidiranega sadja,« ji je resno odgovoril.
Knjiga je pred kratkim izšia pri ZTT y zbirki »Prevodi«
Z znanstveniki na ogledu Tržaškega zaliva
Jadran ni zastrupljena mlakuža ampak sprejemljivo čisto morje
Pojav cvetenja zelenih alg, ki smo mu bili priča v prejšnjih dneh in tednih, je naraven pojav in je posledica izrednih metereoloških razmer (brezvetrje, visoka temperatura morske vode, skromni tokovi), ne pa onesnaženja. Jadransko morje ni onesnažena in zastrupljena mlakuža, pač pa še živo morje, kot med drugim potrjujejo rezulati laboratorijskih analiz.
To je, na kratko rečeno, ocena tržaških znanstvenikov, ki so se včeraj raz-govarjali z novinarji med ogledom Tržaškega zaliva, ki ga je priredilo deželno odborništvo za okolje. Namen pobude, kot je poudaril inž. Gastone Novelli, je bil omogočiti novinarjem, da se na lastne oči prepričajo o dejanskem stanju morja, potem ko sta dež in veter zadnjih dni znižala temperaturo vode in pripomogla h korenitemu premešanju voda.
Po oceni znanstvenikov (na motornem čolnu je bila skupno z novinarji "smetana" tržaških raziskovalcev morja) rezultati laboratorijskih analiz kažejo, da se zdravstveno stanje Jadrana ne slabša. Podatki o prozornosti, o količini kisika pri dnu in blizu gladine so slični tistim, ki so jih zabeležili v
zadnjih desetih ali petnajstih letih. Prozornost niha med 5 in 8 metri (merijo jo tako, da potopijo v morje belo ploščo), kar je znatno nad poprečjem, ki ga predvideva zakon (po italijanskih normah je kopanje dovoljeno ob poprečni prozornosti 1 metra, po normah evropske skupnosti pa pri poprečni prozornosti 2 metrov), količina kisika pri dnu in ob gladini pa zadovoljiva. Po zadnjih meritvah je v Tržaškem zalivu pri dnu od 60 do 80 odstotkov možne koncentracije kisika, ob gladini pa od 100 do 105 odstotkov.
Severni Jadran po oceni tržaških znanstvenikov ni 'tako hud bolnik. Zato tudi domači izvedenci ne pripisujejo posebnega pomena podatkom, ki so jih zbrali raziskovalci "zelenega škunerja". Ni dvoma, pravijo, da so bili njihovi podatki točni in analize skrbne. Vendar njihove meritve nimajo nobene statistične vrednosti, ker so bile enkratne jn opravljene v določenih pogojih. Če bi podobne meritve izvedli nekaj dni pozneje, bi bili rezultati nedvomno drugačni.
Tržaški izvedenci tudi radi ponavljajo, da je bil preplah ob cvetenju di-
atomei povsem neumesten. Pojav je cikličen, trdijo, in večkrat so ga tudi v večjem obsegu opazili že v prejšnjem stoletju, ko ni bilo onesnaženja s fosforjem in z dušikom. Povsem nesmiselno bi bilo zato napovedati neke vrste sveto vojnom diatomeam in trošiti težke milijarde proti nekemu naravnemu pojavu. S tem ne bi očistili Jadrana, bi le po nepotrebnem tratili sredstva, ki bi jih s pridom uporabili za resnično zaščito pred onesnaženjem.
Resnična nevarnost za severni Jadran niso zelene alge, trdijo znanstveniki, pač pa druge vrste onesnaženja. Predvsem komunalne odplake, ki se včasih neprečiščene izlivajo v morje, nato industrijske odplake, težke kovine, herbicidi, pesticidi in podobne kemikalije. »Nima nobenega smisla prepovedati uporabo praškov z več kot enim odstokom fosforja, kot je storil beneški župan,« je poudaril eden od izvedencev, »nato pa dopustiti, da se v bližini razvija tako središče kot je Marghera, ali da se neprečiščene izlivajo v morje komunalne odplake mesta z več kot tristo tisoč prebivalci.«
Bistveni problem je po mnenju znantvenikov zaščititi Jadran pred komunalnimi in industrijskimi odplakami s primernimi čistilnimi napravami in z odvajanjem voda na odprto morje, kjer je tok dovolj močan.
V	ta namen, je pozneje poudaril odbornik za okolje Armando Angeli, je Dežela nakazala precej sredstev. Po njegovih podatkih je že sedaj 70 odstotkov priobalnih voda F-JK v skladu z zakonskimi predpisi, 20 odstkov voda pa bodo sanirali z ukrepi, ki se uresničujejo ali so v pripravi. V ta namen je F-JK doslej potrošila ali nakazala 160 milijard lir, približno 100 milijard lir pa bo potrebnih za sanacijo preostalih 10 odstotkov voda, ki so najbolj okužene.
V	boju proti onesnaženju je po besedah odbornika zelo pomembno mednarodno sodelovanje. To je tudi cilj Jadranske opazovalnice, ki so jo ustanovile dežele skupnosti Alpe-Jad-ran in ki je začela delovati, čeprav še ne tako učinkovito, kot bi želeli. Pri tem se je odbornik tudi kritično obregnil ob Slovenijo in Hrvatsko, ki zaradi gospodarskih težav nista tako aktivni na tem področju.
Ali naj na osnovi povedanega zaključimo, da ni problemov in da zaskrbljenosti prejšnjih dni ni bila utemeljena? Tržaški izvedenci so nedvomno pomirjujoči. Njihove trditve niso vselej v sozvočju z izvajanjem drugih izvedencev, priznati pa jim je treba, da so tudi v času, ko je bila kriza alg najakutnejša, trdili isto', kot trdijo sedaj, ko je nevarnost mimo. In ni jih bilo strah biti včasih "glas vpijočega v puščavi". Problem pa je sedaj prepričati tudi druge, da Jadran ni mrtva in zastrupljena mlakuža. Če cvetenje alg, kot pravijo znanstveniki, ni povzročilo bistvene škode morju, je pa hudo prizadelo "image" naše in sosednjih dežel in je zadalo hud udarec turističnemu gospodarstvu.
Na sliki (foto Križmančič) izvedenci črpajo vzorce morske vode pred Miramarskim gradom.
Pogovor s sindikalistom CGIL Brunom Mercurijem
Popolnejša zakonodaja in bolj aktivno članstvo za boljše delo zadrug
Delo v zadrugah nudi marsikatero ugodnost, predvsem pa možnost, da vsak član soodloča o gospodarskem razvoju zadruge. Poznavanje zadružnih pravil je nujen pogoj za uspešen potek dela, v nasprotnem primeru Pa lahko nastanejo tudi hudi sindikalni problemi. O tem smo se pogovorili z Brunom Mercurijem, ki je odgovoren za sindikalna vprašanja zadrug Pr* CGIL.
Najprej, zakaj je CGIL ustanovila posebno službo za zadruge?
»Za nastanek te službe je bilo važno predvsem dejstvo, da je v Trstu nastalo kar lepo število novih zadrug, hkrati pa so nastali v zadrugah tudi veliki sindikalni problemi kljub samoupravni ureditvi. Večkrat se dogaja, da člani nimajo dovolj glasu v skupščinah, godijo se krivice pri delitvi dohodkov, težave so predvsem s socialnim zavarovanjem. To pomeni, da imajo člani v zadrugah večkrat slabše možnosti kot odvisni delavci, prav zaradi neustrezne zakonodaje, ki ne ščiti članov. Zato skušamo nuditi članom čim več informacij in uslug, da bi jih seznanili s pravicami, ki so jih deležni in jim dali možnost, da aktivno vplivajo na dejavnosti zadruge. Le tako bodo postali res pravi člani in ne samo neke vrste odvisni delavci.«
Kakšni so problemi, ki jih najpogosteje srečujete?
»K nam pride veliko ljudi, ki želijo točne informacije o problemih socialnega zavarovanja, drugi hočejo zvedeti o postopkih za upokojitev, večkrat se obrnejo k nam ljudje, ki že nekaj mesecev niso prejeli rednega plačila. Včasih nekateri želijo izstopiti iz zadruge in jih zanima procedura za povrnitev članarine. Problemi so torej podobni tistim, ki jih imajo odvisni delavci, razlika je predvsem v tem, da delavci v zadrugah niso vedno seznanjeni z zakoni, ki urejujejo zadružno delo, urejuje jih namreč civilni zakonik in ne delovni zakonik, kar še bolj zamota probleme.
Članom nudimo tudi druge usluge. Znano je, da so člani zadrug v glavnemdeležni prenizke socialne zavarovalnine, predvsem za bolezenke dopuste in za nesreče pri delu. V primeru bolezni bi član prejel dnevno le 11 tisoč lir plače in odškodnine, kar je absolutno premalo za dostojno življenje. Zato smo se domenili z neko zavarovalnico, da bi člani sklenili dodatno zavarovanje, ki stane le 20 tisoč lir mesečno, tako da bi bili v primeru bolezni kriti prav tako kot odvisni delavci.«
Obstaja v zadrugah možnost za izkoriščanje?
»Da, tudi v zadrugah je možno izkoriščanje. Predvsem je to odvisno od pravnega sistema, na katerem temeljijo dejavnosti zadrug. Zelo malo je takih, ki delijo trinajsto in štirinajsto plačo, redno plačujejo dopuste ali odpravnino. Tega je predvsem kriv sedanji sistem zakupov, ki ne dopušča ustreznih zaslužkov, ki bi omogočili redno plačevanje teh prejemkov. Ko neka ustanova razglasi, da bo dala delo v zakup, ga ponavadi dobi tista zadruga, ki nudi najcenejše pogoje dela. Zaradi tega je med zadrugami nastala velika konkurenca, ki je tako znižala cene za ponudbe, da sploh ne nudi članom dostojnega zaslužka.
Večkrat je krivo tudi to, da člani niso popolnoma obveščeni o pravilih dela, kar daje možnost za razne špekulacije. Deželni zakoni določajo, da morajo vsi natečaji za zakup spoštovati določila državne delovne pogodbe, ni pa nobenih ustreznih določil, ki bi ščitila posamezne člane pred krivicami, zato je potrebno, da Dežela uvede posebne zakone, ki bi določali, da javne ustanove ob sklenitvi pogodb z zadrugami zahtevajo potrdila, da zadruge plačujejo svojim članom ustrezno socialno zavarovanje. Določiti je treba najnižjo ceno za ponudbe, ne da bi bilo s tem ogroženo plačevanje socialnega zavarovanja, tekmovanje med zadrugami pa mora temeljiti na tehnični učinkovitosti, ki jo nudi zadruga. Le tako bi se dalo ustaviti špekulacije in izkoriščanja.«
Kakšen bo razvoj zadružništva v Trstu?
»Število zadrug narašča, veliko je tudi takih, ki propadejo, nekaj pa je tudi izredno uspešnih. To vsekakor pomeni, da so v tem obdobju mladi zelo aktivni pri ustvarjanju novih vrst služb, saj so nastale zelo originalne zadruge: nekatere se ukvarjajo z biološkimi raziskavami, druge z informatiko, obstajajo tudi zasebne šole v obliki zadrug. Tudi naša deželna uprava izvrstno sledi in spodbuja razvoj zadružnega gospodarstva. Še mnogo dela je na tem področju, racionalizirati je namreč treba predvsem sistem zakupov, raziskovati je še treba razvoj in ponudbe tržišča, saj tu vlada pri nas prava anarhija. Zadruge nastajajo kar tja v en dan, brez najosnovnejše analize možnosti, ki jih nudi tržišče, zato tudi marsikatera zadruga ekonomsko propade. V Trstu pa tudi ni kulture zadružništva, ki obstaja drugod po Italiji, kjer je veliko sodelovanje med zadrugami, bankami ter raznimi zavarovalnicami, a tudi člani so izredno aktivni pri vodenju zadrug. Pri nas pa vlada med člani neka vrsta apatije, ne zahajajo redno na sestanke, imajo se za odvisne delavce, ne uporabljajo vseh možnosti, ki jin1 nudi zadruga. Prav zato se je CGIL odločila, da bo ustanovila posebno službo za zadruge, in s tem dala možnost vsem delavcem, ki delujejo na tem področju, da postanejo aktivni člani zadruge.«
St.Sa.
Znanstveni vodja Paolo Berger o starih in novih programih Geofizikalnega observatorija
V Trstu se pripravljajo za drugo odpravo na Antarktiko
»Prav sinoči smo dokončali izdelavo programa za našo drugo odpravo na Antarktiko, v doku Cartubi pri pomolu Bandiera pa tečejo še zadnja dela na naši ladji "OGS Explora".« Tako nas je sprejel v svojem uradu pri Briš-čikih dr. Paolo Berger, odgovorni za morske dejavnosti Tržaškega geofizikalnega observatorija, ki je javnosti najbrž bolj znan kot znanstveni vodja prve "tržaške" odprave na Belo celino v minuli zimi. »Druge odprave se ne bom neposredno udeležil,« je pristavil. »Spremljal jo bom iz Trsta, točneje iz Briščikov. Veste, ugotovili smo, da je bolje, če odpravo spremlja z našega sedeža nekdo, ki pozna Antarktiko. Poleg tega so moji starši v Trstu že v letih in težko bi jih pustil same čez zimo,« je pojasnjeval, ne da bi mogel povsem prikriti željo, da bi ga tudi prihodnje novo leto dohitelo tam nekje v bližini južnega tečaja.
A preden spregovorimo o programu druge odprave, se povrnimo nekoliko k prvi, točneje k njenim znanstvenim rezultatom. Letošnjega januarja in februarja so raziskovalci Tržaškega geofi-zilanega observatorija z "OGS Explo-ro" opravili v okviru italijanske ekspedicije 2.350 kilometrov meritev v Ros-sovem morju. Strukturo tal oziroma zemeljske skorje so merili s seizmično refleksijo, gravimetrijo in magneto-metrijo. Vse podatke so posneli na trakove, da bi jih potem obdelali z računalniki v Trstu. »Gravimetrične in magnetometrične podatke še vedno
obdelujemo, medtem ko smo meritve s seizmično refleksijo računalniško že obdelali in jih zdaj moramo delno še raztolmačiti,« pravi Berger. »Vsekakor smo opravilf dobro delo in bomo prve rezultate predstavili že prihodnji mesec, najprej na kongresu SCAR (angleška kratica Znanstvenega odbora za raziskovanje Antarktike, v katerega so včlanjene skoraj vse države, ki so danes prisotne na Beli celini, op. ur.), ki bo potekal na začetku septembra v Hobartu v Tasmaniji, nato pa na 2. italijanskem vsedržavnem kongresu geologije Antarktike, ki bo konec septembra v Sieni.«
Kaj pa program druge odprave? »Druga odprava bo v bistvu nadaljevanje prve,« pojasnjuje naš sobsednik. »Spet bomo opravljali meritve omenjenih treh vrst v Rossovem morju, in to prav tako kot lani za Zavod za alternativne energije ENEA. V sodelovanju z nekaterimi tujimi ustanovami pa bomo nekaj teh meritev delali tudi na skrajnem jugu Pacifika. Obstaja velika verjetnost, da bomo tokrat dokončali raziskovanje Rossovega morja, tako da se bomo v prihodnjih letih lahko spustili v Weddellovo morje.«
"OGS Explora",bo proti južnemu tečaju odplula skupno z drugo ladjo, ki jo bo najel zavod ENEA za skupino, ki bo delala na italijanski bazi pri zalivu Terra nova. Odhod je predviden za konec oktobra, tako da bi ladji bili na začetku decembra v Tasmaniji. "OGS
"OGS Explora" je zasidrana v doku pri pomolu Bandiera (foto Križmančič)
Explora" bo nato plula po južnem Pacifiku in se konec decembra ustavila v Novi Zelandiji. Pot se bo nato nadaljevala proti Rossovemu morju, po katerem bo ladja plula približno od srede januarja do srede februarja. »Natančneje ni mogoče določiti koledarja odprave,« pojasnjuje Berger. »Vse je odvisno od tega, kakšno bo poletje tam doli, oziroma koliko bo trajalo.«
Medtem v doku Cartubi hitijo z deli. "OGS Exploro" so pregledali od vrha do tal, na njej pa so tudi namestili precej nove opreme. Tako so zame-
njali ves navigacijski sistem. Nov je tudi gravimeter, medtem ko so napravo za merjenje seizmične resonance zamenjali lani in bodo novi magneto-meter kupili prihodnje leto. Tržaški geofizikalni observatorij je ladjo kupil lani od neke sorodne nemške ustanove. »"OGS Exlora" je stara 14 let, je pa v odličnem stanju, saj so jo dobro vzdrževali in vseskozi posodabljali,« pravi Berger med razkazovanjem ladje. »Na morju se je doslej izredno dobro izkazala. Sodi med srednje velike raziskovalne ladje in je posebej opremlje-
na za plovbo po ledenih vodah. Dol9® je 72,78 in široka 11.80 metra, njen<> kosmata nosilnost znaša 978 ton, P°^za njata pa jo dva neodvisna motorja skupno 3.520 konjskih sil,« natrese n . sobesednik, ki je po prvotni izobra in poklicu ladijski oficir.	iia
Ladja Geofizikalnega observator J. bo od 8. do 10. septembra na posku plovbi po Jadranu, nato jo bodo PNj odhodom na inžno nnlnhlo upora
odhodom na južno poloblo upr za tri krajše raziskave v Sredoze
'binlki
dve od katerih sta naročili petrolej* , družbi, tretjo pa italijanski Vsedrza svet za raziskave (CNR). Posadko njej sestavlja 17 mornarjev drlyai-Tripcovich s kapitanom Silviom lesom na čelu in še 21 znanstveni _ in tehnikov Geofizoikalnega obse torija. Tem bo v prihodnje name ^ Bergerja načeloval dr. Silvio h*. gdil je po rodu Peruanec in je doslej v skupino za seizmično resonanco. ., Raziskovalci so se za plovbo P0* -j no pripravili na tečaju, ki so 9?.!?ai0q-zanje priredili v Brasimonu pri b° 0. ni. Osvojili so osnove, ki jih n101^"(jo znati vsak mornar, od prve pomo reševanja na morju. >>Up°^t®vavz0lž med drugim treba, da so vode Antarktike tudi poletimrzle, saj s jnj hova temperatura suče okrog 9 s nani Celzija,« pravi Berger. »Dru9ace P.aSu tako hudo. Prav gotovo trpiš na ^n-v ostrih zimah hujši mraz kot pa tarktičnem poletju.«	^ p.
Neznana usoda škedenjske železarne
Furlanski industrijec Pittini ostro napadel družbo Finsider
zn ?^evav s škedenjsko železarno postaja vedno večja neki io^9' Včeral se j® oglasil tudi industrijec Andrea Pittini, p aarneraval kupiti škedenjski obrat, dvom f n^6V Pose9 je bil oster in v njem je jasno izrazil guie furlanske skupine »Ferriere Nord«, ali naj se še pote-jev f'23 ob^uP škedenjske železarne. Odločitev likvidator-2a Inančne družbe Finsider, da prodajo škedenjsko žele-tern 0 na dražbi, je Pittini označil kot »strelo z jasnega«. K serip- .^obal' da so se sredi julija v bistvu zmenili. Na odlo*U ^nsider so že odprli steklenice in nazdravili... Nova Prnh?ltev državne finančne družbe pa bo zavlekla rešitev tema vsaj za šest mesecev.
družb ^ u9otovitvi je Pittini brez dlake na jeziku obtožil bov 1° ?insider, da v času dolge krize in pogajanj ni oskr-del železarne in ni opravljala potrebnih vzdrževalnih bliža f11^6 Vedenjskega obrata je danes tako slabo, da se sku trenutek, ko bo tovarna popolnoma propadla. Ko bi Vsep'na »Ferriere Nord« prevzela pravočasno obrat, bi bilo p d^če, saj je predlagala jasen investicijski plan in y0 )en industijski načrt za bodoče delo. str °dla furlanske skupine je svoj poseg zaključil z novo dražb6110 PuVico na račun Finsiderja in dejal, da so pogoji tjija 6 zel° nejasni, ponudba skupine »Ferriere Nord« pa je Dr ,^esna in je temeljila na natančno izdelanih načrtih, in jZOa p*nsider skrbi samo za to, koliko bo lahko iztržila dela ne zanima. kako bo s škedenjskim obratom in usodo bo n■ .CeV' Po teh izjavah se lahko resnično vprašamo, ali se dtini umaknil in pozabil na Skedenj. pre , edtem je socialistični senator Arduino Agnelli poslal i2r ,Sedniku deželnega odbora Biasuttiju pismo, v katerem družb Ve^V° zaskrbljenost nad odločitvijo likvidatorjev se h ^ pinsider, hkrati pa pozdravlja časopisno novico, da žele p? v Prvi polovici septembra srečali predstavniki De-Su|p. ’dk, družbe Finsider in sindikatov. Agnelli prosi Bia-Ja, naj čimprej uradno napove srečanje, da b0Sialistični sonator izraža v drugem delu pisma upanje, ne k000 6imPrei natisnili in izdali zbornik s poročili dežel-seDt °nference o državnih soudeležbah, ki je bila lanskega t* embra v Trstu. Če pa bi prišlo do zastojev v tiskarni,
naj deželna uprava skliče javno srečanje in s pomočjo magnetofonskega zapisa seznani javnost s slovesnimi izjavami predsednika družbe IRI Prodija in načelnikov raznih finančnih družb, da bodo branili in okrepili svoje obrate v Julijski krajini.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je prav tako včeraj najavil, da bo na seji, ki bo v torek, deželni odbor razpravljal o usodi škedenjske železarne, saj je zaskrbljen nad odločitvijo likvidatorjev finančne družbe Finsider. Tudi predsednik Biasutti poudarja, da odločitev za dražbo ogroža pogajanja z industrijcem Pittinijem, ki so se pričela že meseca marca.
Tržaška pokrajinska tajništva sindikalnih organizacij kovinarjev CGIL, CISL in UIL so izdala skupno tiskovno sporočilo, v katerem dolžijo vlado, družbo IRI in deželno upravo, ker niso spoštovale obveze, da bo prišlo do srečanja z družbo Finsider, na katerem bi proučili Pittinijev industrijski načrt. CGIL, CISL, UIL zahtevajo takojšnje srečanje z družbo IRI in finančno družbo Finsider. Na srečanju bi morali biti prisotni tudi deželni predstavniki deželne uprave. Skupno bi proučili Pittinijev načrt in preverili perspektive škedenjskega obrata. Vlada in družba IRI bi morali istočasno obrazložiti, kako nameravajo izpolniti svoje obljube o novih posegih v korist tržaške industrije. Sindikati zaključujejo tiskovno sporočilo z izjavo, da če ne bi prišlo do omenjenega sestanka, bi se morali srečati z ministrom za državne soudeležbe, hkrati pa bi poskrbeli za najširšo mobilizacijo delavcev.
Do sedaj je torej povsem nejasno, zakaj se je finančna družba Finsider odločila, da proda škedenjsko železarno na dražbi. Dejstvo je, da namerava finančna družba na isti način prodati še obrate Deltasider iz Marghere, Deltavhl-darno iz kraja San Giovanni Valdarno, Nuova Deltasider iz kraja Torre Annunziata in dva obrata družbe Sisma iz No-vare, ki sta last državne družbe IRI. So omenjene dražbe del državnega železarskega načrta? Želi IRI prodati železarne zasebnikom? In če je tako, zakaj odklanja Pittinija? Gre za vprašanja, ki jih morajo odgovorni razrešiti in razložiti na vsedržavni ravni, (am)
Po dvotedenskem tečaju z 11 udeleženci
V Sesljanu razstava o novem slikarstvu v starih kamnolomih
V sredo so na sedežu tržaške Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu odprli razstavo »Novo slikarstvo v starih kamnolomih«, na kateri razstavlja svoja dela skupina enajstih mladih in manj mladih umetnikov, ki so se v prvi polovici julija udeležili dvotedenskega slikarskega tečaja uveljavljenega tržaškega slikarja Nina Perizija. Zamisel za slikarski tečaj v nabrežinskih kamnolomih in razstavo končnih izdelkov v prostorih Letoviščarske ustanove je padla pred tremi leti ob dvati-sočletnici nabrežinskih kamnolomov. Kot je tudi župan občine Devin-Nab-režina Bojan Brezigar poudaril na kratki slovesnosti ob odprtju razstave, so bili sami organizatorji prvega te-
Tržaško prevozniško podjetje (ACT) obvešča, da bo od 30. avgusta do 1. septembra zaradi vzdrževalnih del prekinjena tramvajska zveza na progi št. 2.
čaja in razstave precej skeptični glede nadaljevanje te pobude. Vendar je zmagala dobra volja in slikarskemu tečaju teče že tretje leto obstoja.
Letošnjega slikarskega tečaja so se udeležili Laura Antonini, Vanni Ban-diera, Patrizia Bigarella Peruzzo, Silva Bogateč, Bianca Carboni Camerini, Bruna De Fabris, Varka Kozlovič, Les-lie Reggio Ronchi, Giuseppe Saracino, Sergio Serasin in Franco Valussi,- med njimi je šest novincev, ki so se na tečaju prvič zbližali s slikarstvom, pet pa je že bolj ali manj uveljavljenih umetnikov.
Na odprtju razstave je pred nabre-žinsko-devinskim županom pozdravil goste predsednik tržaške Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Alvise Barison. Spregovoril pa je tudi vodja tečaja Nino Perizi, ki je podčrtal splošno dostojno raven razstavljenih del, čeprav se je večina razstav-Ijalcev prvič in samo za dva tedna merila s čopičem in paleto. (Ig).
Na sliki (foto Križmančič) otvoritev razstave v Sesljanu.
Jutri manifestacija proti sinhrotronu pri Bazovici
zvečer pripravljalni sestanek r Bazoviškem domu
da h* Pes*iu' v neposredni bližini mejnega preho-tjj'.. Jutri popoldne protestna akcija proti names-jo j1 s*nllrotrona v bližini Bazovice. Pobudo za akci-Z(Nev dal Odbor za zaščito bazovskega gozda, ki str Uzuje nekatere naravovarstvene organizacije, od oitfn^ pa Zelene' Slovensko skupnost in Tržaško 19 in")6' Udeleženci protestne akcije bodo od 15. do Pesi? ratunai°, da bo na mejnem prehodu pri (Inn U n.aiver prometa zaradi množičnega vračanja it v.^stuikov) delili letake v štirih jezikih - poleg nem-^!l^*ne *n sl°venščine tudi v angleščini in kat S?ln* " v katerih bodo navedli vzroke, zaradi šev!^1*1 nasProtujujo načrtu, da bi svetlobni pospe-j{0|.'ec namestili na enem najbolj slikovitih in še Tur- *f toliko nedotaknjenih delih tržaškega Krasa, stari- ^>0d° tudi pozivali, naj s pismi izrazijo svoje tjodlsce °. vprašanju lokacije sinhrotrona. Pisma Za4,? sPreiemali na sedežu Mednarodnega sklada za ^to narave (WWF) v Ul. Venezian 17. zdrrzotes‘no akcijo sta podprla tudi Koordinacijsko SVoj Zevnie kraških vasi in Kmečka zveza, ki pozivata akti C*ane *n vse zainteresirano prebivalstvo, naj la nVn° PrisPevajo k uspehu manifestacije. Prav v čer	obe organizaciji sklicujeta za danes zve-
Ija* f 21- uri v Bazoviškem domu javni sestanek, na lejhrem ki se pogovorili in domenili o oblikah ude-e na jutrišnji protestni akciji na Pesku.
V UL della Tesa je voda dosegla kar 90 centimetrov
Neurje ponovno povzročilo številne poplave
Silovit dež, ki je začel padati okrog
20.	ure, je sinoči ponovno ohromil številne mestne ulice in povzročil poplave v mestnih predelih, kjer je odtočno vodno omrežje najbolj pomanjkljivo. Poldrugo uro je bil promet v mestu in tudi na kraških cestah skoraj ustavljen, saj so se avtomobili lahko pomikali z največjo hitrostjo 20 kilometrov na uro, deževnica (beseda je v tem primeru skoraj preveč poetična) pa je med neurjem vdrla v več trgovin in hiš. Gasilci in mestni redarji so intenzivno delali vse do 22. ure, ko se je huda ura unesla in so polagoma pojenjali klici na pomoč. Samo od 20. do
21.	ure so gasilci prejeli kar 25 telefonskih opozoril, od katerih je bil marsikateri nepotreben. V nekaterih primerih so ljudje celo hoteli, naj jim gasilci posušijo vodo, ki je pritekla v stanovanje skozi odprtine v strehi (!). Neprimerni telefonski klici so natrpali telefonsko centralo in povzročili zamudo pri posegih, kjer je bila pomoč res potrebna.
Kot je bilo pričakovati, je bil položaj najslabši v Ul. della Tesa, kjer je neurje že v nedeljo povzročilo precej-
šnjo škodo in dvignilo val polemik ter ogorčenja nad neučinkovito občinsko upravljanje teritorija. Čeprav so občinski delavci v nedeljo počistili odtočne jarke za deževnico, pa so se ti v preteklih dneh ponovno zamašili s suhim listjem in drugimi smetmi. Tako je včeraj voda v Ul. della Tesa dosegla kar 90 centimetrov, povzročila pa je precejšnjo škodo v hišah in trgovinah, kjer so bili še vidni sledovi nedeljskega in celo lanskega novembrskega neurja. Voda je prekrila celo parkirane avtomobile, dvapa sta kar »zaplavala« po sredi ulice. Gasilci, ki so prihiteli na kraj, so se med odstranjevanjem smeti iz odtočnih jarkov in avtomobilov popolnoma premočili, ljudje pa so že vdano gledali svoje premočeno imetje.
Tudi ulice Valmaura, Svevo, Capo-distria, D’Alviano, Cesta za Glinščico, Lonjerska cesta (kjer je voda vdrla v stanovanjsko hišo) in Sprehajališče sv. Andreja so bili bolj podobni rekam kot cestam. Zaradi neurja pa je v mnogih mestnih predelih in ponekod na Krasu (v Sesljanu na primer) zmanjkal električni tok. (bg)
V vseh nižjih mestnih predelih so se ceste spremenile v deroč potok. V Ul. Valmaura, kot vidimo na sliki (foto Križmančič), je zaradi visoke vode več avtomobilov obstalo na sredi ceste.
Operacija je popolnoma uspela
V Bergamu presadili srce Tržačanu Francu Sepichu

tfanca°sSi ;4_6;l,et"e9
j enim ?,rrVi Tržačan, ki bo ž leNl naCem' SePich. ki je čakal da SkCU' je že od la 9njih'	bl mir presadili (
stveno ?tdnih Pa ^ je nje,
prepehal?njeotak0 P°slabši ParpA v Bergamo — k enzan vodi visoko k
^ avtom na slalom »Odprta meja«
županstvu je bilo v0 2 elovno srečanje za pripra-skec-i mednarodnega avtomobil-Poteka8 3 °ma Odprta meja", ki ski CpqhP^ ^,5 km doigi panoram-ž stl Dolma-Socerb.
Kope^v Švab, predsednik občine keoa a ,er9anr predsednik Tržaš-AzzaritVt°mobilske9a kluba ACI V*dinar t or9amzatorji Biasutti in °narjj ,, er. drugi občinski funkci-skali r,0 ugledali traso in obi-Pedelinn S°cerb- Slalom bo v 1J°. 9. oktobra.
ekipo — še preden so imeli na razpolago zdravo srce.
Sepicha so v zadnjih tednih negovali na kardiološkem oddelku glavne bolnišnice, pred desetimi dnevi pa so odločili, da ga prepeljejo v Bergamo. Za prevoz je poskrbela prefektura, ki je dala na razpolago letalo, s katerim so Sepicha prepeljali iz Ronk v Bergamo. Med prevozom je za bolnika skrbela tržaška zdravnica Luisa Mestroni s kardiološkega oddelka glavne bolnišnice.
Tržačanu so v torek presadili srce 26-letnega šoferja Maria Vavassorija iz Arcen pri Bergamu. Mladi voznik je podlegel hudim poškodbam, ki jih je 17. avgusta dobil v prometni nesreči, v kateri je umrla neka mlada ženska. Sepicha so podvrgli operaciji nekaj po 20. uri, že v sredo pa je bilo njegovo stanje tako dobro, da je celo vstal iz postelje in je precej živahno pomahal ženi Mariagrazii ter hčerki Tiziani, ki sta ga opazovali izza šipe oddelka za intenzivno nego. Včeraj so mu zdravniki odvzeli cevi, s katerimi so ga umetno hranili. Vse kaže torej, da je operacija popolnoma uspela.
Sepich je bil zaposlen kot uradnik v Pristaniški ustanovi, pred leti pa so ga predčasno upokojili prav iz zdravstvenih razlogov.
V Miljah zadnje slovo od Gastoneja Milla
V Miljah je bila včeraj pogrebna svečanost za bivšim županom in deželnim svetovalcem Gastonejem Mil-lom, ki je nenadoma umrl za posledicami padca na domu. Svečanosti na Marconijevem trgu se je udeležila večtisočglava množica, ki odraža izredno priljubljenost bivšega župana med prebivalstvom. Na trgu pred županstvom je prvi spregovoril miljski župan Mutton, ki je orisal lik pokojnika in njegovo prizadevanje za krajevno gospodarstvo, za razvoj miljske občine.
Občinski odbornik Jurij Vodopivec je v slovenščini nato med drugim poudaril, da je bil Millo aktivno soudeležen pri ustanavljanju Društva Slovencev miljske občine in da je bilo to društvo prav na njegovo pobudo ustanovljeno v sejni dvorani občinskega sveta.
Bivši podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel se je zaustavil pri Millovem delu v deželnem svetu in pri njegovih prizadevanjih za ohranitev delovnih mest v Miljah in drugod v deželi. Zadnji pa je spregovoril Millov naslednik, bivši župan, poslanec VViller Bordon. Njegov poslovilni govor je bil predvsem pozdrav prijatelja, saj je Bordon, vidno ganjen, govoril predvsem o veliki nesebičnosti, o veliki človeški dobroti, ki je označevala Milla kot župana in predvsem kot človeka.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in teta
Lojzka Župančič vd. Uršič
Pogreb drage pokojnice bo v soboto ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Žalujoči: sin Lino, hčeri Irena in Marta z možem, vnuki, sestra in drugo sorodstvo.
Šempolaj, Boljunec, Trst, 26. avgusta 1988
Tullio, Maria in Michela sočustvujejo s prijateljico Marto ob izgubi drage mame.
Ob smrti tete Lojzke Uršič se pridružujejo žalovanju družine Adriano, Pina in Mariza.
Ob izgubi drage žene, mame in none Marije izrekata Aureliu, Giuli-ani in Lucii ter vsem sorodnikom iskreno sožalje
družini Štoka
Slovenski lovski pevski zbor Doberdob začel novo sezono
Namesto dvocevk so zapele glasilke
čanjih lovcev s tostran in onstran meje se je tako porodila zamisel, da bi tudi naše lovsko društvo obudilo svoje pevsko delovanje.
Naš lovski pevski zbor šteje sedaj kakih 20 članov. Vsi sicer niso lovci (tudi dirigent, Janko Simoneta, ne stika z dvocevko za divjadjo), pridružili pa so se »čistokrvnim« lovcem, da bi glasovno okrepili zbor, inker se v njihovi družbi dobro počutijo. Torkova vaja je bila skorajda že obvezna: bila je priprava na nedeljski nastop zbora na tradicionalnem prazniku slovenskega lovskega društva, ki bo jutri in pojutrišnjem v Števerjanu.
Lovski pevski zbor ima tudi v letošnji sezoni na programu vrsto nastopov. Najpomembnejše je gotovo sodelovanje na republiški reviji slovenskih lovskih pevskih zborov, zatem božična prireditev v dobrodelne namene v sodelovanju s pevskim zborom Vasilij Mirk s Proseka-Kon-tovela, in seveda srečanja z lovskimi zbori iz matične domovine.
Po poletnem premoru so se pred nekaj dnevi ponovno zbrali v Bubni-čevem domu v Repnu, da bi spet skupaj zapeli. Prišli so iz raznih vasi, kar ni običaj za naše pevske zbore, ki jih v veliki večini primerov še vedno tesnijo vaški okviri. A pevci, ki so se v torek zvečer zbrali v Repnu, so člani za nas »posebnega« pevskega zbora; druži jih »posebna« značilnost — ljubezen do lova, ob tej pa še — in to jih je privedlo v Bubničev dom — ljubezen do petja.
Slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob deluje na Tržaškem četrto leto. Že prej je pod vodstvom Aleša Hobana deloval na Goriškem in opravil tudi dva nastopa na republiški reviji slovenskih lovskih pevskih zborov. Na Tržaškem so ga »ponovno ustanovili« leta 1985 zaradi zanimanja članov našega lovskega društva za petje. K temu koraku je mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da delujejo v Sloveniji številni lovski pevski zbori in da skorajda vsaka Zveza tamkajšnjih lovskih družin premore svoj zbor. Ob številnih sre-
Razpisani izredni habilitacijski izpiti za šolnike
Sindikat slovenske šole sporoča šolskemu osebju, ki ima pravico doseči stalno mesto po zakonskem odloku št. 140, spremenjenem v zakon št. 246 z dne 4. julija 1988, da bodo razpisani izredni habilitacijski izpiti po zakonu 270/82:
—	za vrtce dne 3. oktobra 1988; prošnje bo mogoče vložiti do 2. novembra 1988, pismeni izpit pa bo 25. januarja 1989;
—	za nižje in višje srednje šole dne 30. septembra 1988; 5. oktobra bo ministrska odredba razobešena na skrbništvu oziroma pri deželnem šolskem uradu. Med 6. oktobrom in 4. novembrom bo čas za vložitev prošenj; 13. decembra bo objavljen v Uradnem listu razpored pismenih nalog.
Opozorilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo tudi letos prijaviti morebitne ostanke vina, ki jih imajo V zalogi ob polnoči dne 31. avgusta t. 1. Količina vina v zalogi tega dne mora biti razvidna tudi na registru na hrbtni strani letne prijave vina oziroma na registru za komercializacijo. V prijavi morajo biti navedene količine namiznega vina in vina s kontroliranim poreklom, razlikovane med belo in črno sorto. Prijave morajo biti vložene na Občino, v kateri se nahaja klet, najkasneje do torka, 6. septembra t. 1.
Sola G. Ascoli podaljšala rok vpisa v tečaj za bolničarje
Kot smo že poročali, so na šoli za poklicne bolničarje »G. Ascoli« podaljšali rok za vpis v triletni tečaj za poklicne bolničarje, in sicer do 31. avgusta. Na tečaj se lahko vpišejo mladi, ki so izdelali drugi razred katerekoli višje šole druge stopnje in ki bodo dopolnili šestnajsto leto starosti do 31. decembra. Tečaj se bo začel septembra.
Diploma poklicnega bolničarja dovoljuje poleg opravljanja prostega poklica tudi zaposlitev v vseh javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah v državnem merilu in v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Obenem pa dovoljuje tudi vpis na višje tečaje za habilitacijo za vodstvene funkcije za zdravstvene asistente, vpis na dveletni univerzitetni tečaj za vodje bolničarskega skrbstva in vpis na tečaje za specializacijo (porodničarstvo, kirurška asistenca, kardiologija in oživljanje, nefrologija in hemodializne tehnike, psihiatrija).
Do 31. avgusta je odprto tudi vpisovanje na tečaj za specializacijo za habilitacijo za vodstvene funkcije bolničarskega skrbstva.
Podrobne informacije nudi šolsko tajništvo V Ul. Stuparich 1 od 8. do 13. ure. Telefon 7762441/2.
Še nekaj dni časa za vpisovanje na tečaj 150 ur
Konec meseca se zaključi vpisovanje na tečaj 150 ur za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Brezplačnega tečaja se lahko udeležijo vsi delavci in odrasli, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra letos 16 let starosti (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj bo trajal eno šolsko leto od septembra 1988 do maja 1989, skupaj več kot 350 ur. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole, ki je nujen pogoj za zaposlitev. Tečaj bo stekel le, če bo zadostno število vpisanih (vsaj 15).
Vpisovanja potekajo vsak dan na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar, Ul. Frausin 12, tel. 774046, in Simon Gregorčič, Dolina 210, tel. 228132. Interesenti se lahko vpišejo tudi na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Carducci 8, in sicer ob sredah od 10. do 11. ure in ob četrtkih od 16. do 17. ure.
gledališča
GRAD SV. JUSTA
V	torek, 30. t. m., ob 21.00 bo na sporedu glasbeni večer pod naslovom "Talent-scout - Voci nuove: Castrocaro Terme in tour". Nastopali bodo tudi Francesco Hertz, Giorgia Fiorio in Cristiano De Andre.
V	četrtek, 1. septembra, bo na sporedu zaključni koncert ciklusa "Concerto al Castello 1988 ', na katerem bo nastopil Komorni orkester festivala iz Brescie in Bergama pod vodstvom Agostina Orizia. Izvajali bodo skladbe Haendla in Vivaldija.
MIRAMARSKI PARK
Luči in zvoki
Jutri ob 21.00 in ob 22.15 program v italijanščini.
razne prireditve
Slovenska skupnost bo priredila jutri,27., in v nedeljo, 28. avgusta, NAŠ PRAZNIK v Trnovci. Na sporedu kulturne točke in politični govori. Poskrbljeno za zabavo in ples. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi v nedeljo, 28. t. m., na slovesno PRAZNOVANJE SVOJEGA ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Na sporedu: ob 8.30 pritrko-vanje; ob 9.00 slovesna sv. maša in ob 20.00 glasbeni večer s skupino Gallus Consort.
Župnijska skupnost Mačkolje vabi v nedeljo, 28. avgusta, ob 17. uri na PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Sodelovala bosta sre-brnomašnika g. Vončina iz Boljunca in g. Petrič s Planine. Po maši bo sledil blagoslov zunaj prenovljene cerkve in zvonika ter blagoslov avtomobilov. Sledilo bo bratsko srečanje v bližnji srenjski hiši.
čestitke
Danes praznuje 50 let JOLANDA SMOTLAK iz Mačkolj. Vse najboljše in še na mnoga, mnoga leta ter da bi ji življenje teklo bolj gladko kot doslej, ji voščijo Gina, Mirko, Franka ter Marko. Lepe pozdrave ji pošilja tudi Emilija Markovič z družino.
včeraj - danes		razna obvestila		razstave
Danes, PETEK, 26. avgusta 1988
IVANA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.35 - Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 5.58.
Jutri, SOBOTA, 27. avgusta 1988
MONIKA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.43 najnižje -63 cm, ob 10.18 najvišje 47 cm, ob 16.04 najnižje -28 cm, ob 21.46 najvišje 46 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1006,2 mb ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 73-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura^ morja 23,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Michelle Raseni in Caterina Pešce.
UMRLI SO: 74-letna Eufemia Bratovic vd. Cehic, 85-letna Lidia Princich, 75-let-na Maria Musig, 78-letna Augusta De-zorzi vd. Tikal, 72-letni Mario Visintin, 80-letna Luigia Zupančič vd. Ursic, 63-letna Rina Liut por. Gasparotto, 10-me-sečna Eleonora Gambato, 22-mesečna Giada Fantin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. avgusta 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 21.15 Gli occhiali d'oro, It.
1987, r. Giuliano Montaldo, i. Philippe Noiret, Rupert Everett, Stefania San-drelli, Valeria Golino.
EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 Shoking Love, □.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Illusione mortale.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L'ultimo Imperatore, r. Bernardo Bertolucci.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Orrore In Bowery Street, srh., □.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Arsura bi-onda, porn., □
NAZIONALE IV - 17.00, 22.00 Omlcidio allo specchio, srh., □.
PENICE - 17.30, 22.15 Zombi III, □.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 E.T. L’ex-traterrestre, fant.
MIGNON - 17.00, 22.15 Miracolo sulT-Ottava strada.
LJUDSKI VRT - 21.00 Una fortuna sfac-ciata.
Občina Zgonik v zvezi z možnostjo začasne zaposlitve v šolskem letu 1988/89 objavlja naslednje tri razpise: 1. suplence učnega osebja v občinskih otroških vrtcih in pomožnega osebja v vrtcih in šolah, 2. dodelitev začasnega poklicnega naloga za spremljavo prizadetih otrok in 3. dodelitev začasnega poklicnega naloga animatorja/animatorke otrok v občinskih otroških vrtcih. Rok za predložitev prošenj zapade v soboto, 3. septembra.	v
Vodstvo Društva slovenskih lovcev F-JK "Doberdob" sporoča, da se je pri Italijanski lovski federaciji v Trstu pričel LOVSKI TEČAJ. Če bi bilo zanimanje med slovensko mladino zadovoljivo, je vodstvo društva sklenilo, da bi priredilo na željo pripravnikov še dodatna izpopolnjevalna srečanja. Slovenski lovci imamo namreč razvito bogato lovsko kulturo, običaje in navade in prav je, da se tudi mladi lovci že na samem začetku seznanijo s pomenom in poslanstvom, ki ga je imel in ki ga ima lov pri nas. Za morebitne informacije lahko telefonirate ob urah kosila na št. 200173 - Nevo.
izleti
SKD Barkovlje prireja izlet v Kamnik ob srečanju ljudskih noš v nedeljo, 11. septembra. Kdor se ga udeleži v noši, ima brezplačno vožnjo in kosilo. Za vpis in informacije telefonirati na št. 415797 ali 69297.
V	TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenski mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem Paryc
je odprta razstava z naslovom NOV MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprt3 razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborni -tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajin®-Urnik: od ponedeljka do petka od 17- °o
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16- a
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava likovnih de-ki so jih pripravili tečajniki, ki so obiskovali letošnji slikarski tečaj v narav pod vodstvom umetnika in pedagog3 Nina Perizija.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - bodo jutri ob 20.00 odprli razstavo likovnikov Ermanna Barovera in Carl3 Fontane.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča, da posluje do konca avgusta s poletnim urnikom in sicer ob sredah od 10. do 11. ure in ob četrtkih o 16. do 17. ure.
KD Kraški dom priredi 2., 3. in 4. septembra izlet na Dunaj. Cena izleta znaša 230.000 lir in vključuje avtobusni prevoz, vse gostinske in hotelske usluge ter vstopnine. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 227124.
KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dachau in Oktoberfest). Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev je 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije: Roberto Kante - tel. 229432 v popoldanskih urah.
Državni poklicni zavod J. Stefan prireja od nedelje, 11. septembra, do vključno 13. septembra tradicionalni 3-dnevni izlet v Vzhodne Julijce po Slovenski transverzali od Vršiča z vzponom na Prisojnik in Razor. Vpisovanje v tajništvu šole, Ul. S. Cilino 16 - tel. 568233, do vključno sobote, 3. septembra.
SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet v Karnijske Alpe. Planinci se bodo z avtobusom peljali do vasi Pierabec, nato pa se bodo mimo jezera Bordaglia in prelaza Giramondo podali še do jezera Volaia in do koče Tolazzi, kjer jih bo pričakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304). Izlet vodi Angelo Krmec. Pohitite z vpisom.
prispevki
V	spomin na Ivana Marca daruje Andrej Pečar 20.000 lir za VZPI-ANPI, sekcija Bazovica.
V	spomin na Celesteja Daneua darujejo Andrej, Ema in Edi Sosič (Opčine)
40.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Andreja^ Ražma daruje Zelka Grgič 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Andreja Ražma darujeta Marija in Darko Smotlak 20.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujeta Cvetka in Lučko Križmančič
30.000	lir za ŠD Zarja.
mali oglasi
JOSIP GRUDEN ima odprto osmico v Samatorci na št. 6/a. Toči belo vino ib teran.
OSMICO ima odprto Herman Škrlj v Sa-ležu št. 35. Toči belo vino in teran.
KOMPLETNO KUHINJSKO OPREMO oddam. Tel. 040/200426.
PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 772777 v večernih urah.
NOVA ALUMINIJASTA VRATA prodam, 2,03 m x 1,00 m. Tel. 281920.
PRODAM klavir v dobrem stanju z® 1.000.000 lir ter knjige za učenje klavirja za začetnike. Tel. 774103.
PRODAM čistokrvne mladiče kraškega ovčarja brez rodovnika. Tel. 229225.
PRODAM renault 4, letnik 1981. Tel-228616.
PRODAM dvoje železnih vrat, 220 cm X 80 cm. Tel. 226619.	,
PRODAM stanovanje v drugem nadstropju, 55 kv. m, v Tržiču, Ul. Ferraris št. 3. Tel. 0481/45213.
IŠČEM v najem stanovanje v goriški pokrajini. Tel. 0481/45213.
IŠČEM knjige za 1. razred znanstvenega liceja. Telefonirati v večernih urah na št. 280633.
IZPOSODIM SI, iščem v najem ali tudi kupim, če je cena zmerna, nerabljen® ali staro harmoniko z 80 - 120 basi. Te ■
MEDICINSKA SESTRA išče službo (nego starejše ženske ali varstvo otro-
ka). Tel. 003866/23056.
V REPNIČU se je izgubila mlada psicka pasme seter, belo-črne barve. Najdite J je naprošen, da telefonira na št. 22929
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
25. 8. 1988
menjalnica
EDEN - 16.00, 22.10 D’estate le gonne volano, pora.,	1
VITTORIO VENETO - Zaprto.
CAPITOL - 17.30, 22.00 Colors, krim., i. Sean Penn, Robert Duvall.
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La donna delle bestie, pora., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1375,
740.
217,—
655.—
35.—
2340.--
1975.—
190,-
8,75
1120,—
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling.... Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo
Španska peseta____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
9.50 879." 105." 200." 213."
8.50 10,50
1100."
0,43
0,43
BORB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 04O/6700J Agencija Domjo Agencija Rojan 411-6
Ladje in trajekti v tržaškem pristanišču
Urnik odhodov in prihodov
TRAJEKTA EUROPA in EUROPA 2:
Trst-Patras vsak torek, četrtek in soboto ob 18. uri. Potovanje traja 40 ur, prihod ob 10. uri po dveh dneh. Patras-Trst vsak torek, četrtek in soboto ob 20. uri. Potovanje traja 40 ur, prihod ob 12. uri po dveh dneh.
TRAJEKT TIEPOLO (*):
iz Trsta za Zadar in Split
—	vsak mesec 10. in 20. odhod trajekta iz Trsta ob 23.30:
za Zadar - prihod ob 20.30 naslednjega dne;
za Split - prihod ob 7. uri po dveh dneh.
iz Zadra za Trst - vsak mesec 7., 17. in 27.
Iz Zadra - odhod ob 8. uri Prihod v Trst ob 18. uri.
(’) - Urnik velja do 20. 9. 1988.
TRAJEKT TIEPOLO (•):
iz Trsta za Drač
—	vsak mesec 7., 17. in 27., odhod iz Trsta ob 23. uri:
za Drač - prihod ob 6. uri po dveh dneh
iz Drača za Trst
— vsak mesec 9;, 19. in 29.
iz Drača - odhod ob 14. uri
Prihod v Trst ob 16. uri naslednjega
dne.
C) - Urnik velja do 20. 9. 1988.
Program ekskurzij ladje Dionea (*):
ODHOD IZ TRSTA
v ponedeljek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Pulj ob 12.30;
—	v torek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30 (odhod ob 9.50), v Poreč ob 12.15;
—	v četrtek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Koper ob 8.40 (odhod ob 9. uri),-v Izolo ob 9.25 (odhod ob 9.30), v Piran ob 10. uri (odhod ob 10.05), v Umag ob 10.50 (odhod ob 10.55), v Novigrad ob 11.40 (odhod ob 11.45) in v Poreč ob 12.20;
v petek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30 (odhod ob 9.50), v Poreč ob 12.15;
—	v soboto odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30 (odhod ob 9.50), v Rovinj ob 12.50;
v nedeljo odhod iz Trsta ob 7. uri, prihod v Gradež ob 8.30 (odhod ob
8.50)	, v Umag ob 10.10 (odhod ob 10.40), v Rovinj ob 12.40.
ODHODI IZ ISTRE
—	v ponedeljek odhod iz Pulja o0 16.30, prihod v Trst ob 21. uri;
—	v torek odhod iz Poreča ob 15-3"'
prihod v Piran ob 17.25 (odhod 17.35), v Gradež ob 18.50 (odhod ob 19.05), v Trst ob 20.35;	,
-	v četrtek odhod iz Poreča ob 15.15, prihod v Novigrad ob 15-4 (odhod ob 15.50), v Umag ob 16-3 (odhod ob 16.40), v Piran ob (odhod ob 17.35), v Izolo ob 13-0 (odhod ob 18.10), v Koper ob l8-3 (odhod ob 18.50), v Trst ob 19.30;
—	v petek odhod iz Poreča ob 15-3 '
prihod v Piran ob 17.25 (odhod 0 17.35), v Gradež ob 18.50 (odhod 19.05), v Trst ob 20.35;	b
—	v soboto odhod iz Rovinja 0
16.30,	v Gradež ob 19.30 (odhod oo
19.50)	, v Trst ob 21.30.	b
-	v nedeljo odhod iz Rovinja 0
15.30,	prihod v Umag ob 17.30 (° hod ob 18. uri), v Gradež ob 1" (odhod ob 19.50), v Trst ob 21.20.
(‘) - Urnik velja do 18. 9. 1988.
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
BRITANNIA HOSPITAL, VB 1982.
Režija: Lindsay Anderson. Igrajo: Malcolm McDo-'vell. Graham Crovvden, Leonard Rossiter, Joan Plowright.
Drevi, 26. avgusta, ob 22.10, na Rete 4.
Satirična filmska komedija. Ta film je zaključni del šokantne in groteskne filmske trilogije, v kateri je angleški rez*??r Lindsay Anderson prikazal emblematično življenje plačilnega britanskega »outsiderja« Micka Davisa. Ta paradoksni Uk z znanim izrazitim obrazom igralca Malcolma McDowella (protagonist Kubrickovega Clockwork Orange) že videli v prejšnjih Andersenovih delih Če... iz leta 969 in o Lucky Man iz leta 1972, v katerih se je moral -krčevito in neuspešno - spopadati s predsodki in zaporami konvencionalno nastrojene družbe in moralistične angleške miselnosti.
. Tokrat pa je že zreli Mick Davis postal novinar in se v skanju časnikarskega »scoopa« znajde v zloglasni bolnišnici dr. Millerja. Tu, v tajnih laboratorijih, pripravlja fanatični mianstvenik svoje blazne poskuse, reže, secira in šiva, se-ravlja trupla, da bi »zgradil« novo inačico Frankensteina, nekakšno razumno umetno bitje, ki naj bi vodilo svet...
... Paradoksna zgodba in absurdne situacije okrog nje slu-pjo bivšemu vodilnemu avtorju angleškega »Free Cinema« °t_ nadrealen in čudaški cirkuški okvir za neizprosno in Vročekrvno satiro britanskega javnega življenja in vseh nje-9ovih posvečenih protagonistov, od zdravnikov do sindikatov.
fAMILY LIFE — Družinsko življenje, VB 1971.
Režija: Kenneth Loach. Igrajo: Sandy Ratclilf, Grace ave, BiH Dean, Malcolm Tierney.
Jutri, 27. avgusta, ob 23.25, na Canale 5.
Dramatični film. Loachev igrani film, ki ima vse lastnos-1 Pravega dokumentarca, ponazarja s prizadeto objektivnostjo in prepričljivim, skorajda mučnim realizmom žalos-ho življenjsko zgodbo angleškega dekleta Janiče. Nesrečna živi uklenjena v tesnobnem in neznosnem (začaranem) Krogu svoje lastne družine. Trda, ukazovalna mati in nemočni, konformistični oče jo prej prisilita, da se loči od Zaročenca in da splavi. Nato, namesto da bi pomagala moč-no prizadeti hčerki iz težkega psihološkega stanja, jo do-očno pahneta v brezno shizofrenije, ko jo pošljeta v umo-olnico, da bi jo zdravili z nečloveško in nasilno psihološko terapijo.
Angleški filmski in tv režiser Ken Loach je znan po vejih dokumentarističnih analizah sodobnosti in polpre-®klosti Anglije (Por Cow, 1967), njegov pristop k problemom je vselej dosleden, prizadet in izrazito družbenokriti-em Čeprav se mu tudi v tem delu lahko očitata prepoudar-Je.na didaktičnost in paternalizem, je v Družinskem življe-m Prisotna tudi močna in iskrena etična poanta.
C°TTON CLUB — The Cotton Club, ZDA 1984.
Režija: Francis F. Coppola. Igrajo: Richard Gere, Gre-aory Hines, Diane Lane, James Remar.
' Ponedeljek, 29. avgusta, ob 20.30, na RAI 1.
p Glasbena filmska komedija. Italijansko-ameriški režiser «m:lS Ford Coppola je eden med najznačilnejšimi avtorji m °bnega ameriškega in svetovnega filma, pravi izdelova-An ?0t^obllih ameriških in splošnih mitov (Boter 1 in II, P°kaijpsa) £e pogledamo pobliže v njegovo filmografijo, qj jjutimo, da je Coppola realiziral ob vsestranskih in zelo Zu	mojstrovinah tudi nekaj estetsko nedovršenih ali
9°tJ komercialno uspelih del. Slavni režiser-ustvarjalec in
producent-podjetnik namreč ni vedno uspel primerno združiti umetniških ambicij in finančne računice. Pri Cotton Clubu je, denimo, zagrešil prav drugo postavko. Njegov revivalski prikaz Amerike v času prohibicije, velike gospodarske krize 30. let in Roosveltovega New Deala je briljanten, avtorsko zahteven in vsekakor zelo dopadljiv izdelek, ki pa ni imel velike komercialne sreče in se je v ZDA baje komajda izplačal.
Središče dogajanja predstavlja znameniti nočni lokal Cotton Club v osrednji newyorški aveniji Lenox. Tu igrajo najboljši jazz in plešejo tip tap vsi glavni harlemski glasbeniki in umetniki za izključno belo občinstvo. V tem razvpitem in živahnem zbirališču, kamor zahajajo predstavniki uradnega New Yorka in njegovega podzemlja, se križajo in odigrajo usode belega trobentarja Richarda Gera in njegovega (nesrečnega) brata ter črnih bratov plesalcev Hines, v eksplozivnem ritmu znanih glasbenih motivov iz tridesetih let in rafalov gangsterskih mitraljezov.
IL TRADITORE — The Informer — Ovaduh, ZDA 1935.
Režija: John Ford. Igrajo: Victor McLaglen, Preston Foster, Margot Grahame, Una CVConnor.
V	torek, 30. avgusta, ob 18.00, na RAI 1.
Vohunski film. Klasični hollywoodski režiser John Ford je bil po rodu Irec (njegovo pravo ime je Sean Aloysius OTearna), zato je prav rad snemal filme na irsko tematiko, kot, recimo, nostalgični poklon zemlji svojih prednikov Mirni človek iz leta 1952.
V	tem manj znanem delu pa je prikazal dramatično zgodbo iz obdobja irskega upora proti Angležem v dvajsetih letih. Zanikrnež ovadi angleški oblasti za skromen denar ime pripadnika osvobodilnega gibanja Irske Sinnfein. Tajno sodišče irskih rodoljubov razkrinka izdajalca in ga obsodi na smrt. Tako se začne splošen lov na človeka, ki se tragično zaključi v neki cerkvi...
Fordov film odlikuje nemalo kvalitet: dobra scenografska rekonstrukcija irskega okolja, vzburljiv simbolističen in 'ekspresionističen fotografski učinek, suverena režija in posebno močna interpretacija glavnega junaka, izdajalca Byka. Gotovo ni naključje, da sta bila 1. 1935 nagrajena z Oskarjem prav režiser Ford in glavni protagonist tega filma Victor McLaglen.
MAMMA ROMA, It. 1962.
Režija: Pier Paolo Pasolini. Igrajo: Anna Magnani, Et-tore Garofalo, Franco Citti, Silvana Corsini.
V sredo, 31. avgusta, ob 22.20, na Rete 4.
Dramatični film. Velika Pasolinijeva ljubezen in občutljivost za male nesrečne junake rimskega predmestja, za mlade klateže, brezposelneže, tatiče in druge podzemske prebivalce rimskih »borgat« sta splošno znani. Njim je furlanski pesnik posvetil srčiko svojega književnega ustvarjanja (npr. roman Ragazzi di vita) in tudi svoje filmske začetke. Njegov prvenec Accattone (Berač) iz leta 1961 predstavlja zelo značilen portret svobodnega, nerazsodnega in naivnega »ragazzo di borgata«. V Mamma Roma pa prepričljivo in pretresljivo nastopa Anna Magnani v vlogi bivše prostitutke. Rimska mati zapusti svoj »poklic«, se poroči s svojim »varuhom« in pošteno gara, da bi zagotovila boljšo prihodnost sinu. Vendar je njen trud zaman, kajti sin vztraja v svojem pobalinskem življenju, ki ga pripelje seveda v zapor.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
MAURO FOGLI - CANTA PHIL COLLINS
Malokdo že pozna Maura Fogli-ja, nekateri celo mislijo, da je brat nekoliko bolj znanega Riccarda, pa ni tako. Mauro Fogli je na italijanskem glasbenem tržišču še nepoznan umetnik, ki se želi uveljaviti na področju pop in rock glasbe s parodijami in priredbami skladb Phila Collinsa. Vendar italijanski poslušalci niso prehvaležni za tovrstne podvige, saj niso nikoli oboževali in upoštevali takih posnemanj, razen morda v šestdesetih letih, ko je bilo skoraj obvezno posneti tujo pesem v italijanskem prevodu.
Preidimo k izvedbi sami: album je dobro posnet, aranžmaji so v bistvu popolnoma enaki, le besedila so spremenjena in nimajo nobene zveze s Collinsovimi verzi. Avtor besedil Ermanno Capelli je poskrbel, da imajo vsi prevodi popolnoma isto poanto - ljubezen. Mislim, da je Mauro Fogli s tem svojim delom onesnažil in celo »oskrunil« dolgoletni trud legendarnega lider-ja svetovno znanega ansambla Ge-nesis.
Popolnoma logično je, da so spremenjeni tudi naslovi vseh pesmi. Za informacijo vam navajam
tudi angleške naslove, sicer so pesmi na kaseti po sledečem vrstnem redu: In Too Deep je postala Ragaz-za timida, Invisible Touch se je prelevila v Vento nel vento, To-night, Tonight, Tonight je po novem lo e te Tonight, Take Me
Home se je preimenovala v Stepha-nie, Land Of Confusion v Cattivo, One More Night je postala Amerai, Inside Out nosi sedaj naslov Faccia d angelo, I Missed Again pa Stase-ra no.
X----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
r

lil si


fHiiiiiiiiiiMi
današnji televizijski in radijski sporedi

RA! 1
12 ^reme in dnevnik ■°5 Variete: Poftomatto (vodi Maria 1o.„ Teresa Ruta)
3-30 Dnevnik
U n dnevnik - tri minute...
14 is Bortomatto (2. del)
15 Film: Ercole e la regina di Lidia* (zgod., It. 1959, r. Pietro Francise!, i. Sylva Koscina, Steve Ree-Ifi ves!
17 nn ^ariete: Tanti varieta di ricordi ■u° Dokumentarec: II vento degli
17sn oceani
Film: Cartagine in fiamme (pust., It- 1959, r. Carmine Gallone, i.
19	4n Bterre Brausseur, Paolo Stoppa)
20	sn ^Imanah, vreme in dnevnik
" Film: Attacco - piattaforma Jen-nifer (pust., VB 1980, r. Andrew V- McLaglen, i. Roger Moore, 2o 1 r Jaines Mason)
315 Dnevnik
24 nn ^asbena oddaja: Miting 88
o Dnevnik - zadnje vesti in vre1 0 m Inenslie razmere
u Nadaljevanka: II mulino del Po izadnji del)
RA! 2_________ _______ _ J
11.50 Nadaljevanka: Bebawi - II delit-to di via Lazio (2. del)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delFestate (ured. Bruno Modugno)
16.40	Film: Altair (dram., It. 1955, r. Leonardo De Mitri, i. Antonella Lualdi, Franco Interlenghi)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Poliziotti alle Ha-waii - Fantasmi alle Hawai
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Zabavna oddaja: 3 minuti per me (vodi Riccardo Pazzaglia)
20.35	Variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
22.20 Dnevnik
22.35	Šport: atletika (iz Berlina)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Opera: II pirata (Vincenzo Bellini, pojejo Giorgio Surian, Lucia Aliberti, Giuseppe Morino, Mednarodni orkester Italije, zbor gledališča Petruzzelli, dir. Alberto Zedda)
A RAI 3_________
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: J. Brahms -Simfonija št. 3 v F-duru (dir. Thomas Schippers)
15.00	Film: Alfa Tau (It. 1942, r. Fran-cesco de Robertis)
16.35 Zabavna oddaja: Helzapoppin 17.15 Šport: SP v bezbolu, Antili-Itali-ja (iz Pesara)
17.55	Nanizanka: Spazio 1999 - Fiocco azzurro su Alpha
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Se sei saggio ridi
20.30	Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - nocoj
21.30	Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza
22.10	Aktualno: Specialmente sul Tre 23.40 Kulturna oddaja: Una sera, un
libro
23.55	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokum.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana ____________
16.05	Video strani
16.20	Tednik (pon.)
17.20	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 30. dela) ter nanizanka Sledge Hammer (pon. 5. dela)
18.30	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (6. del)
19.00	Risanka
19.11 Vreme in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nanizanka: Cagney in Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 10. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Na krilih vetra (8. delj
21.55 Dnevnik
22.10 Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Manhattan bo moj (1. del) in Informativna oddaja za goste iz tujine
24.00	Film: Rosemarijin otrok (shr., ZDA 1968, r. Roman Polanski, i. Mia Fafrow, John Cassavetes)
1.40 Video strani
Q ^TV Koper__________
13.30	TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke Bok
14.15 Košarka: mlad. evropsko prven-svo, Španija-Jugoslavija (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke Box
16.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.00	Atletika: VN Zahodnega Berlina (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Strokovnjaki o pojavu alg v zalivu
TRST — Splošna obsodba zaradi prodaje škedenjske železarne GORICA — Še o mednarodnem folklornem festivalu
TRST — Odkrivanje znamenitosti: tokrat o starokrščanski baziliki
19.30 TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Vesela druščina
22.00	TVD Vsedanes
22.10 Športna oddaja: Juke Box 22.45 Kronika in reportaže: Šport spektakel (pon.)
II CAN/
8-lS Nanizani 8.40 Alič di vita, I del Toro, 11 nn Per anion ll 00 Kvizi: F<
mn« PinSlak I3'~n Nanizan £30 Nad, Se
15 on ?an-:Dc 5 00 Film: Ds
to (krim David C
* -un.: il
ky. 17.1 niele,
“■<" Ss1
18.50 ( Ig n„ tando 2n »n .Nan.:L


Fih
Fran
len, i. William Conrad, Allison Argo)
11.00	Nanizanke: Giorno -per giorno, 11.30 Lucy
sho-w, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nad, Piccole donne
18.30	Nadaljevanki: Ironsi-de, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: Il teschio male-detto (srh., VB 1966, r. Freddie Francis, i. Peter Cushing, Christop-herLee)
22.10 Film: Britannia Hospi-tal (kom., VB 1982, r. Lindsay Anderson, i. Joan Plowright, Jill Bennett)
24.00	Nanizanki: Petrocelli, 0.55 Vegas
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin’ On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, Il tulipano nero
18.00	Nanizanki: Luomo da 6 milioiji di dollari, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30 Film: Una pištola ger Ringo (vestern, It.-Sp. 1965, r. Duccio Tessari, i. Giuliano Gemma, Fernando Sancho)
22.25	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.25	Nanizanke: Star Trek, 0.25 Ai confini della realta, 0.55 Taxi, 1.25 Giudice di no tte
TELEPADOVA
14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillet-tes
17.00 Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad, Brillante
20.30	Film: I predatori di Atlantide (pust., It. 1983, r. R. Deodato, i. Cris-topher Connelly, Tony King)
22.30	Film: Le manie di Mr. Winninger omicida sessuale (srh., Šp. 1970, r. Jose Louis Madrid, i. Patricia Loran)
0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: Bruce Lee il re del Kung Fu (dram., Kit. 1980, r. Godfrey Ho, i. Casanova Wong)
t TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
14.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
15.00	Risanke
16.00	Glas. odd, Musič box
18.15 Nad, Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Il perduto amore
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Un'ora di časa nostra
21.30	Nadaljevanka: La vita di Michelangelo
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. ork. RTV-Lj (dir. E. Batiz, violinisti D. Bravničar, M. Skalar, K. Žužek, violist F. Avsenek, violončelist S. Demšar); 11.45 Poldnevniški program: (12.00) Filmi; (13.20) Zbori, (13.40) Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: Kaj o kompjuter-ju, (16.00) Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Dober dan z; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 9.35 Za tujce; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13:30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Borisa Kovačiča; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi;
20.30	Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Slovenijales; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporeda.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei;
10.00	Pregled dnevnega tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.55 Popevka; 16.00 Glasba; 16.50 Pismo iz; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.30 Opereta.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba.
Na seji občinskega sveta v sredo zvečer
V Gradišču so za silo zgladili spore Pričela se je razprava o proračunu
PDG objavilo program del za skorajšnjo sezono 1988/89
V abonmaju pet domačih postavitev in eno gostovanje
Krize na občini v Gradišču zaenkrat ne bo. Nesoglasja med republikanci in predstavniki drugih strank koalicije, so bila, kot kaže, odpravljena. Na seji občinskega sveta, v sredo zvečer, je bilo sicer še nekaj polemik o razlogih, ki so pripeljali do prekinitve prejšnje seje, vendar je skupščina po poročilu župana Romana Travana in po izjavi republikanskega predstavnika v odboru, Adriana Dugara, le nadaljevala z delom in se lotila postopka za odobritev proračuna. Rok za odobritev finančnega načrta, kakor znano, zapade 29. t. m.
Župan Travan je v svojem poročilu povedal, da so bili nesporazumi odpravljeni, posebej, kar zadeva dve vprašanji, okrog katerih so se razbohotile polemike. Napovedal je, da bo uprava glede načrta za ureditev parka in starega mestnega jedra — financiranje je predvideno po deželnem zakonu št. 39 — že 5. septembra sklicala javni posvet in da bo upoštevala mnenja, ki bodo izšla na tem posvetu. Načrt, ki je te dni razgrnjen, je namreč pripravila in njegovo izdelavo financirala Dežela. Deželi bodo zato posredovali predloge, opazke in stališča, ki
bodo prišla na dan na omenjenem posvetu.
Glede drugega spornega vprašanja, to je glede obnavljanja športnega objekta in prevelike vsote denarja, ki naj bi ga zato namenili, je župan Travan dejal, da uprava pospešeno išče najbolj primerno rešitev. V tem trenutku vprašanje še ni povsem razjasnjeno, vendar se kot najbolj perspektivna možnost kaže gradnja novega objekta.
Med strankami upravne koalicije je bil dosežen dogovor, da se od načrtovalcev zahteva, da ponovno pregledajo načrte in račune s ciljem zmanjšanja prvotno predvidenega stroška. Objekt naj bi toliko in tako preuredili in prenovili, da bi služil osnovnim dejavnostim. Ta čas pa bi občinska uprava skušala zagotoviti sredstva za gradnjo novega objekta.
Za obnovo športnega centra naj bi uporabili kar milijardne zneske. Tak strošek se je marsikomu od svetovalcev zdel pretirano visok, saj bi z istim denarjem skoraj zgradili nov objekt. Prav v tem je menda razlog polemik.
V razpravo je za županom posegel tudi predstavnik republikanske stranke, odbornik Adriano Dugaro, ki je
prebral daljšo izjavo, ki so jo pripravili predstavniki štirih strank koalicije in s katero je skušal uokviriti dimenzijo "nesoglasij".
S takim načinom razreševanja krize niso bili zadovoljni komunisti, ki so vztrajali na tem, da bi moral občinski svet razpravljati o razlogih, ki so privedli do krize, o odnosih med strankami, predvsem pa o vprašanjih, glede katerih so se pojavila različna stališča.
Po približno eni uri polemik, medsebojnih očitkov in napadov se je občinski svet lotil razprave o proračunu.
Predstavnikom štirih strank (KD, PSI, PSDI, PRI) je torej za silo uspelo zakrpati razprtije in se ogniti hujši krizi na občini v Gradišču. Gre pa, kot je slišati, samo za trenutno utišanje nesoglasij in v nekakšnem ozračju prisile, saj 29. t. m. zapade rok za odobravanje proračunov. Taka rešitev je bila torej skoraj obvezna.
Prihodnji torek, kakor smo že poročali, se bosta predvidoma spet sestali delegaciji pokrajinskih vodstev KD in PSI ter skušali poiskati rešitve za vsa odprta vprašanja, prvernstveno pa za sestavo uprav v krajih, kjer so bile junija volitve.
Primorsko dramsko gledališče stopa v dvajseto sezono svojega poklicnega udejstvovanja in 34. sezono delovanja nasploh, saj je nastalo leta 1955 in status poklicnega gledališča dobilo leta 1969.
Te dni se je začelo vpisovanje abonmajev za novo sezono. Vpisovanje se bo zaključilo 20. septembra.
Primorsko dramsko gledališče bo v okviru redne sezone postavilo na oder pet svojih predstav, z eno predstavo pa bo gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Redni program sezone 1988/89 zajema naslednja dela: Edmonda Rostanda heroično komedijo Cyrano de Bergerac, Sergeja Verča igro v štirinajstih postajah Evangelij po Judi, Machiavellijevo komedijo Mandragola, Thomasa Bernharda delo Komedijant in Dušana Jovanoviča Jasnovidko.
V skorajšnji sezoni napovedujejo še nekaj predstav izven abonmaja in sicer otroški predstavi Lenča Flenča Milana Dekleve in Zlatka Kriliča Jajce ter koncertno postavitev Slovenska postna premišljevanja M. Kmecla. Šest del bodo ponovili iz lanske oziroma prejšnjih sezon: Rdeče nosove, Ljudožerce, Vojvodinjo malfijsko, Agnes dei, Tičevega Jako in Kaj je videl Bat-tler.
Obeta se torej bogat in za dvajsetčlanski kolektiv (igralcev namreč) zahteven repertoar.
Cene abonmajskih vstopnic so, kakor izhaja iz lične predstavitve pr°' grama, ki smo ga te dni prejeli, naJ slednje: premierski abonma 40 tisoč dinarjev, sindikalni 25 tisoč dinarjev, upokojenski 18 tisoč dinarjev. Cene posameznih vstopnic: za premiero 8 tisoč dinarjev, za reprizo 5 tisoč dinarjev. Plačila za premierske abonmaje sprejemajo pri upravi PDG, v Kulturnem domu v Novi Gorici, Leninova 2, in sicer ob delavnikih od 8. do 15. ure.
Zanimanje za observatorij v Fari
Avgustovska noč, ob sv. Lovrencu, je v Faro, kjer razpolaga tamkajšnj1 astronomski krožek z dokaj urejenim in opremljenim observatorijem, veliko radovednežev, ki so hoteli pobliže in na lastne oči pogledati kako je s padajočimi zvezdami. Nad dvesto oseb se je v nekaj urah zvrstilo pred teleskopom. Lep uspeh, pravijo člani astronomskega krožka, ki poudarjajo, da je zvezdnato nebo zanimivo pravzaprav skozi vse leto. Za publiko je observatorij odprt vsak četrtek po 21. uri.
Objavljen koledar prireditev
Občinski praznik v Novi Gorici Kogojevi dnevi tudi v Tržiču
Odbor za proslave pri Občinski organizaciji Socialistične zveze v Novi Gorici je objavil program najvažnejših prireditev, otvoritev raznih objektov in drugih slovesnosti, ki bodo v novogoriški občini v mesecu septembru. Tedaj se občani spominjajo dogodkov ob kapitulaciji Italije 8. septembra leta 1943, ter raznih poznejših dogajanj v okviru narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Občina 9. septembra proslavlja svoj praznik, posamezne krajevne skupnosti pa imajo tudi svoje praznike. O praznovanjih v Solkanu so včeraj tamkajšnji predstavniki pripravili sestanek z novinarji. Včeraj pa je bila v Novi Gorici tudi novinarska konferenca o letošnjih Kogojevih dnevih, ki bodo v Kanalu, Novi Gorici in v Tržiču od 2. septembra do 17. oktobra. Na ravni občine bodo letos proslavljali zlasti jubilej Nove Gorice, ob 40-letnici pričetka gradnje oziroma razvoja tega mesta. Slavnostna seja Občinske skupščine bo v soboto, 10. septembra, ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Slovesnost se bo nadaljevala na ploščadi pred Kulturnim 4omom, kjer bo ob 20. uri predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj imel slavnostni govor. Namenil ga bo razvoju in o vlogi Nove Gorice v Sloveniji, Jugoslaviji in ob meji z Italijo.
Naj poudarimo, da bo v okviru slovesnosti v petek, 9. septembra, na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi začetek gradnje objektov v sklopu tako imenovane I. faze carinske cone Nova Gorica. Istega dne bodo na mejnem prehodu odprli prenovljeno restavracijo gostinsko-turistične organizacije Kompas Jugoslavija, novo
brezcarinsko trgovino in nekatere carinske objekte.
V Solkanu pa so včeraj časnikarjem sporočili podrobnosti praznovanj ob njihovem krajevnem prazniku. Slovesnosti bodo 2. in 3. septembra. Odvijale se bodo zlasti v ozračju poimenovanja tega naselja starega skoraj tisoč let, ki se spet tudi uradno imenuje Solkan. Prva napisa z nazivom kraja bodo postavili ob solkanskem mostu in na Vojkovi cesti, v petek, 2. septembra, po končani slavnostni seji Skupščine Krajevne skupnosti Solkan.
O Kogojevih dnevih posvečenih znanemu slovenskemu glasbeniku, pa so na novinarski konferenci v Novi Gorici govorili predsednik Sveta tega festivala Jože Šušmelj, Marjan Gabri-jeličič, dekan Akademije za glasbo iz Ljubljane ter podpredsednik organizacijskega odbora Kogojevih dni, Peter Blažej. Poudarili so, da bodo tudi letošnji Kogojevi dnevi na visoki kvalitetni ravni, program pa se bo odvijal v Kanalu, Novi Gorici in v Tržiču. V okviru omenjenega festivala bo v Kanalu, v petek ob 15. uri tudi srečanje kulturnih delavcev s Primorske, na temo "Spodbujanje kulturne dediščine na Primorskem in njen vpliv na sodobno kulturo". Slovesna otvoritev Kogojevih dnevov bo istega dne, torej 2. septembra, ob 19. uri, z govorom Janeza Stanovnika, predsednika Predsedstva Slovenije.
MARJAN DROBEŽ
■ Na Humu v Goriških Brdih bo v
soboto, 3. septembra, srečanje borcev 30. divizije in Briško Beneškega odreda. Prireditev sodi v sklop proslav ob občinskem prazniku Nove Gorice.
Tretji dan mednarodnega posvetovanja
Razlike v pojmovanju ljudske kulture
Visoka kakovostna raven spremlja v teh dneh predavanja Prvega svetovnega posveta o ljudski kulturi. Kljub absolutno prekratkemu času, ki ga imajo učenjaki na razpolago za svoj poseg, so na dan prišle zelo zanimive ugotovitve o metodah ohranjevanja ljudskih tradicij in možnostih raziskovanja na tem področju. Vsak dan se s svojimi prispevki predstavi okrog enajst poročevalcev, ki poslušalcem orišejo svoje izkušnje pri raziskovalnem delu.
Tudi na včerajšnjem srečanju ni manjkalo pomembnih misli, ki so bile kljub temi Dosežki študijev in znanstvenih raziskav mnogo širšega značaja. Jasno je, da je eden izmed največjih problemov strah pred počasnim umiranjem nekaterih tradicij v določenih krajih sveta. Ob iskanju vzrokov tega procesa je treba najprej razumeti, ali obstajajo sploh možnosti ohranjevanja in razvoja ljudske kulture. Ponovno so vzeli v pretres pojav stilizacije folklornih plesov, glasbe in oblek, ki pogosto ne prikazujejo prave podobe preteklih tradicij. Nepristnost je lahko tudi posledica razvoja turizma, ki mu je bolj do scenske lepote kot pa do originalnosti.
Nekaj nesporazumevanja je bilo zopet tudi pri samem P°' menu izraza ljudska kultura. Dr. Savarese iz Palerma le poudarila zgodovinski razvoj kot pobudo za nastajanje določenega načina življenja; dokazala je neločljivo povezavo med plesom in obleko ter podčrtala nujnost znanstvene dokumentacije. Predsednik mednarodnega centra za raziskovanje folklorne umetnosti Mansukh Joshi je poslušalcem pojasnil pojmovanje azijskega sveta. V teh deželah so ljudske tradicije prepojene z versko duhovnostjo in so tore] pretežno obrednega značaja, kar v glavnem ne velja za zahodne narode.
O teh in drugih vprašanjih bodo razpravljali tudi dan®. zjutraj. Poudarek bo na tematiki Dosežki organizacij, k delujejo na tem področju. V dvorani UGG na Battistijevem trgu bo drevi ob 21. uri četrti večer folklornega festival^ Po izrednem uspehu prejšnjih večerov se tudi tokrat .°ket, nepozabna predstava. Nastopile bodo skupine I giu“® (Asti-Italija), Catholic centenary memorial choir (Kampal8' Uganda), Malezija in pa Ballet folklorico de Coah (Mehika),
Prispevki Goriškega sklada za nove gospodarske pobude
Je morje v zalivu Panzano zares bolj umazano kot drugje?
Petnajst podjetij bo v kratkem prejelo prispevek Goriškega sklada za nove gospodarske pobude in za posodobitev proizvodnih struktur. V teh podjetjih naj bi odprli 450 novih delovnih mest.
Tako izhaja iz tiskovnega poročila Goriške trgovinske zbornice, kjer je med drugim navedeno, da gre za podjetja, ki so prisotna na področju kovinop-redelovalne, lesne industrije, tekstilne industrije in obdelave plastičnih mas.
Pred kratkim so bile namreč podpisane pogodbe med Trgovinsko zbornico in podjetji, ki bodo prejela prispevke na račun kapitala. Gre za skupino podjetij, za katera je ožji odbor oziroma razširjeni odbor Trgovinske zbornice že izrekel ugodno mnenje. S pogodbo so se podjetja obvezala, da bodo nadaljevala in razvijala dejavnost, za katero bodo prejela prispevek, in da bodo v celoti izpolnila načrte glede števila novih delovnih mest. V primeru nespoštovanja obveznosti je predvidena možnost zmanjšanja ali preklica odobrenega prispevka.
Na podlagi podpisanih dogovorov bodo podjetja prejela denar v razmeroma zelo kratkem času. Ta rok je znatno krajši od roka, ki je običajno potreben za dejansko izplačilo prispevkov ali drugih načinov financiranja iz javnih skladov.
Glavni cilj, ki naj bi ga dosegli s prispevki Goriškega sklada za nove gospodarske pobude in posodobitev podje-
tij, je odprtje v obdobju nekaj let približno dva tisoč novih delovnih mest.
To bi bilo potrebno zato, da se na Goriškem, v industrijskem sektorju, spet doseže primerno ravnotežje, oziroma, da se doseže deželno poprečje.
Prvi sklop ukrepov se torej zdaj začenja uresničevati.
Avto Pony Hyunday lastniku vstopnice 28254
Dva-osem-dva-pet-štiri. Srečni lastnik te številke vstopnice novogoriškega Casinoja bo postal lastnik avtomobila Pony Hyunday. Številko 28254 so izžrebali na zabavnem večeru v sredo, potem ko so si gostje (bilo jih je kar precej) ogledali lepo predstavo modernih in klasičnih plesov, ki so jih izvedli člani ljubljanske plesne skupine Kazina. Direktorji Casinoja so nam povedali, da so listek oddali v zadnjih dneh, zmagovalca pa pri žrebanju ni bilo. Srečni dobitnik se lahko javi do prihodnjega torka, drugače bodo žrebanje ponovili. Od včeraj pa ob vhodu v Casino že dajajo listke, ki so veljavni za septembrsko žrebanje. Takrat bodo oddali avto Autobianchi Y10.
Kdo ima prav? KZE ali Zeleni šku-ner? V Tržiču bo članek, ki ga prinaša zadnja številka tednika Espresso, nedvomno povzročil živahne polemike. Morje v zalivu Panzano je po v omenjenem članku navedenih podatkih veliko bolj čisto, kakor, recimo, v Devinu in Sesljanu. V vseh kopališčih na območju Tržiča in Štarancana velja že od julija dalje prepoved kopanja, medtem ko se v nekaj kilometrov oddaljenih krajih kopalci lahko nemoteno namakajo.
V laboratorijih Zelenega škunerja so med drugim ugotovili, da je voda v Marini Julii približno tako okužena, kakor voda v Gradežu, voda v Devinu je tako okužena, kakor voda ob ustju Soče, še bolj okužena je voda v Sesljanu.
Kdo ima torej prav in komu naj občani verjamejo. Res, da vzorcev mogoče niso vzeli na istih mestih in v enakih vremenskih razmerah, vendar...
vazna obvestila
Košarkarska sekcija ŠZ Dom sporoča, da bo prvi atletski trening (za letnik 1973 in mlajše) v ponedeljek v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 19. uri.
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo do 6. septembra prijaviti na obrazcih, ki so na razpolago na občinah, zaloge vina in vinskih proizvodov. Sta-
nje mora izražati količino vina in vinskih proizvodov na dan 31. avgusta.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da zaradi ovir tehničnega značaja ne bo peljal avtobus za Pokljuko in Bled v nedeljo 28. t. m., ampak naslednjo nedeljo, in sicer 4. septembra ob 6. uri s Travnika z naslednjimi postanki: Gorica
-	pred gostilno Primožič, Pevma - pred spomenikom, Oslavje - pred kostnico, Podgora - pred spomenikom in Sovodnje
-	pred cerkvijo.
Občina Sovodnje obvešča, da bo danes, 26. t. m., akcija pobiranja starega železa in odpadnega papirja. Občani naj material že v jutranjih urah pustijo na pločnikih oziroma ulicah.
Vstopnice za jutrišnjo predstavo Miklove Zale v Štanjelu so na razpolago danes do 14. ure na sedežu ZSKD. Zamudniki lahko kupijo karte še danes in jutri pri Globtouru v Novi Gorici.
izleti
SPD Gorica priredi 11. septembra avtobusni izlet na Dan planincev, na Jančah, v arboretum Volčji potok in v Kamniško Bistrico. Prijave v trgovini Bavcon in pri odbornikih društva do 31. t. m.
V nedeljo, 28. t. m., bo izlet na Nevej-sko sedlo in Prestreljenih. Prevoz z lastnimi sredstvi. Priporoča se zlasti udeležencem smučarskih tečajev in njihovim družinskim članom. Izlet vodi Ivo Berdon, zbirališče na Travniku, odhod ob 6.30.
kino
]
Gorica
CORSO 19.00-22.00 »Uinsostenibile gerezza delLessere«. Prepovedan dini pod 14. letom.
leg-
mla'
VERDI 18.00-22.00 »Attrazione fatal®"' Prepovedan mladini pod 14. letom-
VITTORIA 17.30-22.00 »Ouella erotic®Ldn mia moglie a Bangkok«. Prepove mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Ponoreli vlak«, ob 20 Pulj po Pulju '88: »Praznik kurb -loa«.
DESKLE 19.30 »Nočna izmena«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCItel
Provvidenti Travnik 34 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^
SanfAntonio — Ul. Romana 147 40497.
pogrebi

Danes v Gorici ob 9.30 Mar*aSi v Marchi iz bolnišnice Janeza od cerkev pri Sv. Ani in na glavno p lišče.
Berite
»Novi Matajur«
primorski dnevnik
26. avgusta 1988
kultura □ St an 9
Kravosove grafike na ogled v Sežani
Tržaški
grafik Marjan Kravos je po mnogih letošnjih razstavah doma in v tujini dal na ogled svoje grafike tudi sežanskim ljubiteljem likovne umetnosti. Razstava je v sežanski Mali galeriji
Pisatelj Boris Pahor slavi danes 75-letnico
Danes obhaja slovenski pisatelj Boris Pahor svoj 75. rojstni dan. Pahor je med najvidnejšimi sodobnimi slovenskimi besednimi ustvarjalci, med drugim je bralcu odkril podobe Trsta in primorske zgodovine. Vendar to pot ne bomo pisali priložnostnih besed o Pahorjevem pomenu, raje si bomo izposodili izsek iz intervjuja v Književnih listih (5. maja 1988), v katerem govori o svojih bodočih načrtih. To naj bo zaenkrat nadomestek pogovora, ki ga bomo pripravili s pisateljem v prihodnjih dneh.
»...Na splošno sem namreč na obletnice precej alergičen, vendar poteka letos štirideset let, kar je izšla moja prva knjiga, to pa zame pomeni, da mi je uspelo nekako razveljaviti negativno dobo svoje mladosti. Ko je 1948 izšla zbirka črtic Moj tržaški naslov, so v Sloveniji nekateri pisali o mladem tržaškem pisatelju, star pa sem bil 35 let. In sem vzel zapis kar dobesedno in se lotil dela, da ni bilo ne praznikov ne počitnic. Odkar nisem več profesor, pa mi časa še bolj primanjkuje kot prej! Rad bi še kaj povedal o povojnem Trstu, o tem našem dragem mestu, ki je kljub svoji lepoti tako patološko zaznamovano tako na
italijanski kot na naši strani. Rad bi italijanskim someščanom marsikaj razložil v njihovem jeziku, v jeziku, ki so mi ga nekoč vsilili, a je zaradi Danteja, Leopardija in vseh številnih avtorjev do Silone-ja in Pasolinija moj drugi jezik...
Večer primorske književnosti
^.Tolminu je bil v sredo lite-r rrij večer z naslovom Primorski Hzevniki za slovensko besedo, s e?evr' ki ga je popestril tamkaj-v h ženski pevski zbor, se uvršča v slrok° zamisel nastopanja slo-besednih ustvarjalcev v spri ^ev obrambo materne beta v6' ^ -*e	*° Polst]6 prizade-
. Svojem bistvu.
?nanih
petnajst znanih in manj
čin , Primorskih literatov je ob-stvu v Knjižnici Cirila Kosma-del P°sre(tovalo izseke iz svojih ■ Kot je dejal v uvodni besedi » eksander Peršolja, literarni ve-. er je povezal vso primorsko regi-1° °d Bovca do Dragonje (iz naše-jkj1 Prostora sta sodelovala Ace Čermelja in Marij Čuk).
Paolo Conte z odličnim ansamblom na Gradu sv. Justa
Konec poletne glasbene sezone v Trstu je prinesel ljubiteljem avtorske lahke glasbe dragoceno darilo: koncert Paola Conteja, enega najzanimivejših glasbenih fenomenov na italijanski sceni zadnjega desetletja. Sicer so tudi tokrat na ne pretirano prostornem dvorišču Grada sv. Justa zevale dokajšnje praznine, za nekaj več kot tisoč pozornih poslušalcev pa je bil koncert piemonteškega glasbenika (vzdevek kantavtor je za Conteja vsekakor preveč omejevalen) enkratno doživetje. Ne samo zaradi samega protagonista večera, ampak tudi zaradi izvrstnega enajstčlanskega ansambla, ki je nedvomno pogojeval (v pozitivnem smislu) aranžmaje znanih Contejevih pesmi, tako da so prišle na koncertu do izraza predvsem jazzovske prvine, medtem ko so bili afroameriški zvoki in ritmi tokrat diskretno potisnjeni v ozadje. Škoda le, da je zaradi ne preveč posrečenega mixiranja orkester mestoma preglašal pevca, da so bila besedila tu pa tam nerazločna. Tisti (verjetno redki) udeleženci sredinega večera na Gradu, ki niso poznali na pamet vseh Contejevih stvaritev, so tako bili morda nekoliko prikrajša-
ni, ko niso mogli docela dojeti vse poetične ironije tega svojevrstnega glasbenika-pesnika. Paolo Conte je za svojo zadnjo turnejo, na kateri je bil Trst ena zadnjih postaj, pripravil nekaj več kot dvajset pesmi iz vseh svojih albumov, prevladovale pa so seveda one iz letošnjega dvojnega albuma z naslovom Aguaplano, s katerimi je začel in zaključil koncert. Aranžmaji, kot rečeno, so bili novi in marsikdaj presenetljivi ter so dali možnost članom ansambla (med katerimi gre omeniti vsaj saksofonista Antonia Marangola in kitarista Andrea Allioneja), da so pokazali visoko kvaliteto in uigranost. Pa še beseda o publiki: 'najstniki ', ki so najbolj vneti obiskovalci poletnih koncertov lahke glasbe, so bili tokrat krepka manjšina, prevladovali so trideset- in štiridesetletniki, ki pa so znali zanikati tezo o tradicionalni hladnosti tržaške publike. Paolo Conte jim tako ni mogel odreči še nekaj dodatnih pesmi, med katere je uvrstil krasno "Genova per noi ": to je bila tudi med pesmimi na sporedu edina iz časov, ko je Conte še pisal za druge v prepričanju, da njegov nekoliko hripavi glas ni primeren za mikrofon... (tm)
Akvareli Gaberčeve
na kitajski svili
v p rQzstavnem salonu hotela Radi sem?cih ie °d 19- avgusta do na em°ra na ogled sedma samosto Lilij^J^rt^rntade'primorske slikark
v ^Varele na kitajski svili uvrščam ■Gahy° ustvarjalno obdobje Lilijan
ftiosf c' ki ie v Ietih W85 d° 1987 boli razstavljala v Ilirski Bistric čah i dvakrat), Grožnjanu, na Padr tnih rt T- pulju. V razstavljenih recei to rini 6 v Radencih je prisotna c' sf0D_n9 aktualizacija slikarskega p k specifičnemu materiali
toričir
tokrnfl,“ K specifičnemu materialu tehnir^6 to Altajska svila in likovr hote) a,akyarela. Ta jo (hote ali n sko i ocrnrka od strogih, kompozic, UkoJ1 ^arvno urejenih geometrijsk mišlin l.ematiko svojih likovnih ra ProhiJ11 Prikazuje kot obče človešl eimhr,rlat‘ko ~ z namenom, da bi m Pred-i 1 P°vezala z naravo in okoljei letin p!?11? P0 2 življenjem, ki že tiso Plohi SnStlra v Pfostranstvih morski barvo :Pr?.dmeti 2 njihovo formo j tjo ra?1 ilk še prepoznamo z zave ričinih11^10' s? samo istovetenje avU Ponuin barV abUk s tistimi, ki ji trezno ?^0rski svet. Tu najde sebi u s svoi Kontrastnost, kjer barvna polj konca lntenziviteto bijejo v globino rrtorem^^mor^mo določiti, kakor r °blike ° .°člti dna morja - hkra zualrtn^^rajo v nasprotno smer. V svetn hudoba morskega živalskeg '‘berlliv^0^0^' Pajsaž«, je torej i na želin "' vendar to ni njena prima 2 Riban ■' namen, je le naslon nanj, i je w lern' valovanjem vode učinki tvarianiaZblianie geometrijskih in u. nost ip ■ urnorinih oblik. Zato je rea b' dušaIZg°v?r za izražanje notranjo: sUk tern'’?08^1' Privlačnost avtoričini trastih e P na barvno svetlobnih kor Soine ' lUstvarienih z vnašanjem pri “vodnr, ančine lebdeče svetlobe Pou2?Zad’e'
nega fP rlanie barve kot čistega optii nega i<??menaje bkrati predmet nji 0clnosm, ?nia in preverjanja pravi Clbčneanbar?'' Z obvladovanjem spi la) se j p slikarskega materiala (sv n°loaiL bokopala do samosvoje tel 1 barvnih prelivov. V pola!
straktnih upodobitvah figuralne »silhuete« uravnotežujejo prostor slike in spajajo raznorodne barvne nanose, ki se prelivajo eden v drugega ter ustvarjajo občutek konturnega lebdenja. Slikarka se predaja igrivemu spontanemu razmerju barv, potencira svojo čutno notranjost, podrejeno imaginaciji, sanjskim vibracijam in odkrivanju skrivnostnega sveta večne tišine -morja.
V njenih slikah dominira življenjski zanos in spontano zavedanje lastne ustvarjalnosti, ki se ne podreja stilnim omejitvam ali modnim prevratom. Od slike do slike je vitalnost barv vse bolj izrazita, občutno je izžarevanje značilne tonalitete. Barve se prelivajo ena preko druge z različno intenziviteto, površine slik so polne prepletenega ritma, ki se stopnjuje z agresivnostjo palete. Za akvarele Lilijane Gaberc lahko brez zadržkov trdimo, da so likovno zreli ter kljub individualnemu likovnemu izrazu podrejeni sodobnim likovnim zahtevam; torej da so spontani in pretehtani, čustveni in racionalni hkrati, vedno pa nepredvidljivi v svoji končni likovni govorici.
MIRJAM FURLAN
Izjava slovenskega PEN centra
Slovenski PEN center se pridružuje protestu Srbskega PEN centra glede prepovedi Književnih no vin v skladu s tradicijo mednarodnega in slovenskega PEN, ki obsoja vsakršno nasilje nad svobodo javne besede. Menimo, da je v Jugoslaviji danes svoboda besede potrebna tako kot kruh. Posebej protestiramo, ker dogodek povezujemo s prepovedmi časopisov v Sloveniji in posebej še z ljubljanskim procesom. V vseh teh in podobnih dejanjih vidimo namreč isto prizadevanje, da se zavre demokratični razvoj Jugoslavije.

Igor Škamperle
Opombe pod črto l
Misel, ujeta v divjini
*
Obstajajo dežele, kjer pisatelji pišejo zgodbe, čudne zgodbe o stvareh, ki se niso nikoli zgodile in ki se morda tudi nikoli ne bodo. A vendar se v teh zgodbah, tako ali drugače, zrcali svet, v katerem živijo. Ljudje potem te zgodbe berejo, sledijo čudnim prigodam in jih vsrkavajo vase. Zgodi se celo, da ti ljudje, tako kot sami pisatelji, postajajo počasi vse bolj podobni tem zgodbam. Tudi čisto vsakodnevnim ljudem se čudaške prigode, sprva rahlo, potem pa vse močneje zarišejo v kožo, začenja se jim spreminjati obraz in naposled so to ljudje s povsem novim pogledom. Zgodi se tako, da se počasi začenja spreminjati cela dežela nad pokrajino, ki so jo nekoč, v davnih časih jasno zarisovali obronki gora in poraščenega gričevja, se je skozi stoletja naselil neki mrč, mehkobna, malce začarana meglica, ki vsakega novega prišleka hudo zmede. Ko tujec pristopi v deželo, mu sprva ni jasno, kako se lahko tukaj ljudje, ki govore različne jezike, med seboj dobro razumejo, sam pa se, kljub znanju, nikakor ne more sporazumeti. Zmeden pogleduje za ljudmi in ne ve, zakaj se vsi, s tako trpkim obrazom, ozirajo na vrh gore, kjer čepi nedostopni Grad. Spet je ves zmeden in nebogljen, ko mu ljudje pripovedujejo o internatih in sanatoriju in o neskončnem hrepenenju. Ko se tujec odpravi, naveličan melanholičnih in čudaških obrazov, od praških gradov prek Donave in mehke, zelene pokrajine proti morju, da bi končno zadihal bolj svež zrak, mora ob belih morskih pečinah spoznati, da se na vsej poti ni nič spremenilo. Spet bo, izgubljen med Istro, Krasom in Devinom nekaj časa nebogljeno taval. Da bo zaslutil simboliko Rilkejeve poezije, vonj belega kamenja in suhe zemlje, mu bo potrebno precej časa. Vse, kar je v tej deželi, je tu že stoletja, d kljub temu se zdi, da so jo pisateljeve zgodbe preoblikovale, ne da bi ji kaj odvzele, le za tujca so jo naredile bolj nedostopno. V tej deželi so doma iz izmišljije, ki jih je mogoče brati in razumeti le tako, da sam zlezeš vanje.
Tako se mi vse bolj dozdeva, da je Srednja Evropa podobna Borgesu, njegovi literaturi, ali pa je tudi sama Borgesova literatura srednjeevropska. Morda je ta primerjava nekoliko čudna, saj prihaja pisatelj iz drugega, latinskega, južnoameriškega sveta, a najbrž ni naključna. Borges je veliko bral Kafko, Musila, Joy-cea... toda bolj kot to se mi zdi, da je sama Srednja Evropa borgesovska, podobna tistim čudnim izmišljijam, rahločutnemu svetu, kjer je sila težko ločiti resničnost od neresničnega. Borgesova domovina, kraj, kamor nas njegova literatura vedno znova zapelje in kjer je stari mož preživljal svoje ure, je - knjižnica. Velika, gromozanska knjižnica, s knjigami v nešteto jezikih, s hodniki, pomešanimi med sabo, kjer vsaka
soba vodi v neko drugo in kjer nas sredi neskončnih zaprašenih omar pričakajo tihe, rahlo speče in nikoli do kraja umrle figure. Nevarno je stopiti v to knjižnico, kajti težko je potem priti ven, zapletaš se v hodnike in sobane, knjige pa kar govorijo in govorijo, da se ti skoraj zmeša. To se je zgodilo že mnogim, še posebej tistim, ki so, ujetniki, skušali napisati veliko Obnovo ali Katalog vseh knjig. Lepo in prisrčno opravilo, toda storiti kaj takega je žal nemogoče, vsaka taka Obnova, in veliko jih je, je brž postala ena izmed neštevilnih knjig te knjižnice. Skratka, ena sama zmešnjava je tu notri, ali pa - veliko bogastvo, odvisno, kako temu rečete. Ljudje, tako sila različni med seboj, ki so stopali po njej, pa je niso nikoli pozabili. Povedati vedo, da se v njej diha en in isti zrak.
Ta velika knjižnica me spominja na Srednjo Evropo, kjer imata še Slovenec in Hrvat različen jezik in kje neki, da bi Furlan razumel Korošca. A vendar, od sončne Istre in Trsta pa tja do Dunaja in mehke Prage ena sama, velika knjižnica. Svet, v katerem so ljudje postali podobni svojim lastnim zgodbam in ki lahko tujcu z eno samo skupno besedo vse povedo,- morda bi ta beseda bila borgesovski Undr, čudež.
Gre prv za tistega Borgesa, iz katerega se je Um-berto Eco tako duhovito ponorčeval in ga kot slepega Jorgeja postavil v sredino knjižnice kot njenega fanatičnega varuha. In ne pozabimo, Jorge se je bal ravno tiste knjige, ki vse spravlja v smeh, bal se je Komedije, v katero vse bolj drsi moderni svet (tako zdaj kot tedaj). Tudi v tem pomenu je Srednja Evropa varuhinja, morda ena izmed poslednjih. Če kaj, potem je Srednja Evropa resna, in če je še kdo na tem svetu resen, potem je to Srednja Evropa.
V času, ko se prenavljajo zgodovinske vede, kd je menda čutiti spet več spoštljivega odnosa do starih vzorov, bi bilo zaželeno, da bi tudi tu, v Trstu, v dialogu med Italijani, Istrani, Slovenci in drugimi vzpostavili drugačen odnos do preteklosti, ki nam je bila, čeprav v različnih jezikih, navadah, vendarle skupna. Knjig, kakršne pišejo Rebula, Pahor, Magris, Tomizza, Folkel in Cergoly, si želimo še več. Želimo si tudi obravnave kulturne zgodovine in njenega prostora, hkrati pa ne moremo mimo ugotovitve, da so marsikatere pisane sledi utonile v prahu, da so jih in smo jih sami zakopavali, da so tu sledi in knjige, ki se pravkar pišejo, pa imamo do njih vse premalo posluha. Želimo si tudi preseganja tistega, vsem tem deželanom dobro znanega strahu, čeprav do tega najbrž ne bo prišlo. Strah spada k Srednji Evropi, zraš-čen je z njo in z njim moramo živeti. Preveč težaško zgodovino ima Srednja Evropa za seboj, da bi bil strah odpravljen. To je cena, ki jo moramo plačati.

Kolesarstvo: SP v dirkališčnih vožnjah
Velik uspeh Italijanov
GAND (BELGIJA) — Včeraj se je končalo svetovno prvenstvo v dirkališčnih vožnjah v Gandu, na katerem so Italijani dosegli velik uspeh. Včeraj so namreč svoji izredni beri kolajn dodali še dve: srebrno kolajno, ki jo je v tekmovanju za točke osvojil Adriano Bafli, in bron, po katerem je posegel Walter Brugna (stayers profesionalci). »Azzurri« so tako sklenili tekmovanje v dirkališčnih vožnjah z dvema zlatima kolajnama, s tremi srebri in bronom, kar je nedvomno velik uspeh.
Posamično po točkah: 1. Daniel Wyder (Švi.); 2. Adriano Baffi (It.); 3. Michael Marcussen (Nor.).
Stayers (profesionalci): 1. Danny Clark (Avstral.); 2. Stan Tourne (Bel.); 3. Walter Brugna (It.).
Tandem (amaterji): 1. Fabrice Colas in Frederic Magne (Fr.); 2. Jurgen Greil in Uwe Butchmann (ZRN); 3: Jiri Illek in Ljubomir Hargas (ČSSR).
KOLAJNE
Italija 2 zlati, 3 srebrne, 1 bronasto; Avstralija 2, 0, 0; Francija 2, 0, 0; Švica 1, 2, 0; V. Britanija 1, 1, 0; Poljska 1, 0, 0; Belgija 0, 1, 1; ZRN 0, 1, 1; Avstrija 0, 1, 0; Danska 0, 0, 2; ČSSR 0, 0, 1; Japonska 0, 0, 1; Nizozemska 0, 0, 1; ZDA 0, 0, 1.
Včeraj pa so v Belgijo dopotovali italijanski kolesarji, ki se bodo v nedeljo udeležili svetovnega prvenstva v cestni vožnji.
Košarka: na mladinskem EP
Grki presenetili
SRBOBRAN — Z včerajšnjima lahkima zmagama v zadnjem kvalifikacijskem kolu sta se Italija in Jugoslavija po pričakovanju uvrstili v polfinale. Za veliko presenečenje pa so spet poskrbeli Grki, ki so v zadnjem kolu visoko premagali še Sovjetsko zvezo, in so tako nepremagani sklenili kvalifikacijski del turnirja. In veliko presenečenje predstavlja tudi izločitev iz polfinala prav Sovjetov, ki so izgubili tudi s ČSSR in tako bodo prav Čehbslovaki (ob Grkih) nastopili v polfinalu. Jutrišnja polfinala pa bosta: Grčija -Italija in Jugoslavija ČSSR.
V včerajšnjem zadnjem kvalifikacijskem srečanju so »azzurri« kar s stotico odpravili Izraelce (103:84). Med boljšimi v italijanskih vrstah je tokrat bil tudi Bianchi, ki igra pri tržaškem Stefanelu. Bianchi je namreč dosegel 13 točk.
Ob odlični igri Komazeca, Halilhodžiča in vse ekipe je Jugoslavija visoko premagala Špance, ki so že v prvem polčasu visoko zaostajali.
REZULTATI 5. KOLA
SKUPINA A (SRBOBRAN): Italija - IzraeM03:84 (54:31); Švedska - Finska 77:76 (31:38); Jugoslavija - Španija 105:73 (54:32). KONČNA LESTVICA: Jugoslavija 10; Italija 8; Španija 6; Švedska 4; Izrael 2; Finska 0.
SKUPINA B (TITOV VRBAS): Turčija - ZRN 64:60 (39:32); ČSSR - Nizozemska 108:66 (55:28^ Grčija - SZ 78:58 (36:24). KONČNA LESTVICA: Grčija 10; CSSR 8; SZ 6; Turčija 4; ZRN 2; Nizozemska 0.
Danes bo ha mladinskem EP počitek, jutri pa bosta na sporedu polfinala in ostala srečanja za od 5. do 12. mesta.
kratke vesti - kratke vesti
■ ’
:::::::::::::::::::::
:::::::::::::::::::::
2^
Illllli
Jadranje: »laser« v Trstu
M. Ferfolja (TPK Sirena) odličen četrti
TRST Na italijanskem državnem prvenstvu v razredu laser, ki se je včeraj končalo v Trstu, žal, niso mogli podeliti naslova, kajti v petih dneh so opravili le tri regate od predvidenih šest. Organizatorjem, ki so v to tekmovanje vložili ogromno truda, je namreč slabo vreme pošteno zagodlo.
Italijansko prvenstvo se je tako spremenilo v »državno regato«, na kateri pa je Sirenin predstavnik Maks Ferfolja dosegel odličen uspeh. Po treh regatah in ob veliki udeležbi kar 112 jadrnic je namreč osvojil četrto mesto.
Prvi je bil Alessandro Nevierov (SVOC Tržič), na drugo mesto se je uvrstil Luigi Anastasio (US Qu-arto), tretji pa je bil Paolo Matte-otti (Fraglia Vela Riva).
Na izvrstnem četrtem mestu pa je naš predstavnik Maks Ferfolja.
Atletika: drevi v Berlinu sklepno tekmovanje za GP
BERLIN — Drevi bo v Zahodnem Berlinu sklepni miting letošnjega atletskega tekmovanja za Grand Prix. Po daljši odsotnosti je pričakovati nastop sovjetskega skakalca s palico Bubke. Končna zmaga na tem GP ne bi smela uiti Marokan-cu Aouiti, medtem ko je med ženskami še doprt boj med Jacksonovo, Voungovo, Donkovo in Felkejevo.
Nogomet: Jugoslovani prvi na mladinskih BAI
VRNJAČKA BANJA - Jugoslavija je v finalu mladinskega nogometnega prvenstva balkanskih iger premagala Romunijo s 3:1 (0:1) in je tako osvojila prvo mesto.
Superclub - Santos 1:2
IL CIOCCO (LUCCA) V sinočnjem prijateljskem nogometnem srečanju je brazilsko moštvo Santosa premagalo ekipo Superclub (»italijanski brezposelni nogometaši«) z 2:1 (1:0). Strelca za Santos: Claudio Jose in Luizinho, za Superclub Faccini.
Reli »tisočerih jezer«
JYVASKYLA (FINSKA) — Danes se bo pričel reli »tisočerih jezer« na Finskem, ki je deveta preizkušnja za svetovno prvenstvo. Na tem reliju bosta nastopila tudi avtomobila lancia Markkua Alena in Mikaela Ericssona.
Mansell zbolel z rdečkami
LONDON — Angleški pilot Nigel Mansell je zbolel za rdečkami in zato se ne bo mogel udeležiti velike nagrade Belgije v formuli ena, ki bo na sporedu v nedeljo.
Vaterpolo: »azzurri« in »plavi« uspešni
PALERMO - V prvem kolu predolimpijskega turnirja v vaterpolu sta tako Italija kot Jugoslavija zmagali.
REZULTATI: SZ - Španija 10:9; Jugoslavija - ZRN 12:9; Italija - Grčija 12:10.
SP v bezbolu
GROSSETO Popoldanski rezultati včerajšnjega 3. kola svetovnega prvenstva v bezbolu: Nikaragua - Nizozemska 3:2; Kanada - Španija 17:1; Portoriko -Tajpej 5:3.
Ob robu nogometnega deželnega derbija Udinese - Triestina
Tudi tokrat ni šlo brez neredov ...
Čeravno so Tržačani z 0:4 klonili pred Udinesejem, so si zagotovili posebno zmago s 5:2. Pet je namreč tržaških mladeničev, ki jih je policija aretirala in kasneje izpustila zaradi neredov, ki so nastali po srečanju okoli štadiona Friuli. Videmskih pre-napetežev, ki so se »izkazali« z metanjem kamenja in fizičnim obračunavanjem, pa je tokrat manj: samo dva. Tudi to je sicer žalosten obračun deželnega derbija med Udinesejem in Triestino.
V včerajšnjem komentarju o tekmi smo povedali, da tudi tokratni derbi se ni mogel izogniti že običajnim neredom in to kljub nekaterim elementom, ki bi morali preprečiti taka početja. Prav zaradi varnosti je videmska kvestura zahtevala, da se srečanje prične ob 18. uri, tako da bi slaba osvetlitev okoli štadiona ne prispevala k izbruhom neredov. Drugo dejstvo zadeva število tržaških »ultrasov«. Teh je bilo vsega skupaj manj kot sto in vsi so pričakovali, da bodo predstavniki javnega reda brez večjih te-
žav izolirali skupino in jo »v miru« pospremili do železniške postaje.
Očitno v organizaciji javnega reda vse ni teklo, kot bi moralo. Ko je skupina karabinjerjev že veselo zapuščala vroče točke okoli štadiona, je prišlo do prvih »stikov« med videmskimi in tržaškimi supernavijači. Potrebno je bilo, da je šofer avtobusa, ki je služil kot tarča za metanje kamenja, takoj stekel po pomoč. Mladi karabinjerji so si na vrat na nos nataknili čelade in z gumijevkami lovili nepridiprave.
Ni naš namen zvrniti krivdo za nastale nerede na predstavnike javnega reda. Čudimo pa se, da se je tako maloštevilna skupina tržaških »ultrasov« uspela izogniti nadzorstvu policije. Gotovo pa je, da glavno krivdo za take in podobne nerede nosijo v prvi vrsti mladeniči sami in včasih tudi vodstva ekip, ki prepogosto dobrohotno sprejemajo take navijače in jih celo vzpodbujajo s popusti pri vstopnicah in z obiski na sedežih koordinacijskih središč.
Mimo dogodkov izven štadiona pa gre izreči še nekaj besed o srečanju.
Videmčani so si zmago zagotovo zaslužili, saj so povsem osenčili nasprotnika. V Sonettijevi vrsti sta se nam zdela najboljša bivši fnterjev igralec Minaudo in srednji napadalec De Vitis, ki je tudi v Vidmu potrdil sloves pravega »bomberja«.
O Triestini ni kaj veliko povedati. Nepovezanost v igri, večkratne težave v obrambi in suhoparnost napada zgovorno pričajo o težavnosti položaja, ki ga je bilo jasno razbrati na obrazih Čausia in Marchettija, ko sta zapuščala tribuno »vipovcev«. Med kolegi na novinarski tribuni je marsikateri kimal z glavo in napovedoval težave v prvenstvu, čeprav v C-l ligi.
Težko je danes napovedati, kako se bodo Lombardovi varovanci obnesli v prvenstvu. Po našem mnenju bo moral trener poiskati še kakšno pomoč v obrambi in na sredini igrišča. O napadu lahko rečemo, da se je Simonet-ta dobro izkazal, povsem klavrn pa je bil nastop zastavonoše tržaške ekipe, De Palca. To kar je pokazal v Vidmu, je le bleda senca Totbja, ki ga vsi poznamo.	RUDI pAvšič
Obiskal sem 01 v Tokiu...
V širšem mednarodnem krogu se je v plavanju pripetila debela napaka sodnikov. Na progi 100 m prosto je ves svet videl prvega Američana Lar-sona, časomerilci pa so desetinko sekunde manj namerili Avstralcu Devit-tu, ki je bil jasno drugi. Namesto uvrstitve so upoštevali čas in zlato kolajno prisodili Avstralcu.
Ob tolikih junakih iz atletskih tekmovanj sta ostali posebno v spominu osebnosti črnopolte ameriške gazele Wilme Rudolph in Etiopca Abebeja Bikile, ki je bosih nog kot prvi pritekel pod Titov slavolok in osvojil maratonski tek. Sploh so bili afriški atleti v Rimu protagonisti. Leto 1960 je namreč pomenilo formalno neodvisnost za številne predele Afrike in nove državne enote niso zamudile priložnosti za krstni nastop na olimpijskih igrah.
Junaka pa so imeli tudi belci. Nemec Armin Hary, šprinter z bliskovitim startom, je jasno zmagal v teku na 100 m. Hary je po olimpijski zmagi prenehal z nastopanjem. V časopisni kroniki se je pojavil nekajkrat v zadnjih letih, vendar ne na športnih straneh. V Nemčiji je imel večkrat opravka s pravico in pred dvema letoma je moral celo v zapor zaradi goljufij. Hary je tistega leta tudi postavil svetovni rekord na 100 m s točno 10 sekundami. V Ziirichu se je 21. junija pripetilo nekaj nenavadnega. Hary je seveda zmagal in ure so pokazale 10" ali celo 9"9, sodniški zbor pa je odločil, da se mora tek ponoviti, ker je obstajal sum, da je Hary pri startu pobegnil. Tek so ponovili in Hary je ponovno dosegel 10". Tokrat je rezultat veljal kot nov svetovni rekord.
Med zmagovalci olimpijskih iger je bil v jadranju tudi grški prestolonaslednik Konstantin. Kot darilo za svoj podvig je doma prejel jahto. Z »giuli-etto sprint« se je moral zadovoljiti Li-vio Berruti, ki je zmagal na 200 m. Seveda niso izostali niti škandali ali škandalčki. Med prve so prištevali velike špekulacije pri razlaščanju terena za gradnjo hitre olimpijske ceste, ki je povezovala olimpijsko naselje z južnim predelom mesta in EUR. Za gradnjo ceste so potrosili neverjetne vsote tudi, ker so morali marsikaj podkupiti. Med nedolžne škandalčke je spadalo med drugim kakih 1000 obrokov hrane na dan. V olimpijskem naselju so jih dobivali ljudje, ki do njih niso imeli najmanjše pravice.
Zaporedje, ki se je razločevalo od tistega, predvidenega za medvojna olimpijska leta, je leta 1964 postavilo na dnevni red Tokio. Japonska je postajala vse važnejša gospodarska sila. Igre je organizirala skrbno z doprinosom že tedaj visoke tehnologije. Ocena, katero se tem igram pripisuje, redno omenja neko otožnost in preveliko resnost. Neposredni vtisi pisca se v glavnem strinjajo s takimi ocenami. Japonci so narod, ki veliko dela in ima za zabavo bolj malo časa. Gotovo v Tokiu ni bilo mediteranske sproščenosti. Poleg tega so Japonci v športnem smislu daleč za Evropo. Tlači jih tudi poprečno precej nižja postava, ki jih izločuje iz večine športnih zvrsti, ko gre za pobiranje prvih mest v svetovnem merilu. Veliko športnih zvrsti je na Japonskem silno slabo razvitih. Tokijske olimpijske igre pa je ob vsem tem stalno morilo slabo vreme z dežjem in neverjetno visoko stopnjo vlage.
Iz nekakšne trme sem sklenil, da obiščem olimpijske igre v Tokiu. Upam si trditi, da je bilo za tedanje razmere to nekaj skoraj blaznega. Finančni razlogi so terjali dolgo pot z vlakom do Moskve, polet čez Sovjetsko zvezo, železniški intermezzo na sovjetskem Daljnem vzhodu in končno plovbo z ladjo od danes važnega pristanišča Nahodke do Jokohame. Vsega je bilo za 6 dni in pol!
Že dobro poznanje olimpijskega utripa me je gnalo, da sem težil k obisku čim večjega števila tekmovanj-Skoraj vse je bilo treba izpeljati brez vstopnic, ki so pač imele svojo vrednost in bi znatno povečale porabljene jene (tedanji kurz je bil 1,7 lire za 1 jen).
Iz varnosti sem si najprej pri Pre' kupčevalcih nabavil vstopnice za atletiko. Cena ni bila pretirano draga. Na vsak način sem si hotel ogledati otvoritev. Dan prej sem obiskal olimpij5«1 stadion, kamor je bil vstop popolnoma prost. Prehodil sem vso notranjost v iskanju kotička, kamor bi se lahko skril čez noč in bil drugi dan že noten Našel nisem ničesar primernega in upal, da bom naslednji dan le šel skozi kontrole. Imel sem srečo. Na Japonskem je bila na obisku elitna Italijan' ska bojna ladja »Andrea Doria«. Pretl
Uradni plakat z OI v Tokiu
stadionom sem opazil kakih 100 italijanskih mornarjev, ki so se pravkar pripravljali, da gredo na stadion. Raz' ložil sem jim moj položaj. Rešitev j® bila takoj na dlani. Eden mi je posodil jopič, drugi pa kapo. Pomešan med njimi sem srečno prišel na tribuno, ker gostov niso posebno pregledovali' Vstopnice za atletiko sem kmalu Se sam prodal dvema ameriškima vojakoma, ker sem redno lahko smuknil skozi vrata pri manj pazljivem čuvaju.
V olimpijsko naselje se je lahko vstopilo z jamstvom katerega od stanovalcev. Stvar je bila tedaj enostavna. Telefoniralo se je dežurnemu italijanske delegacije, ki je preko prevajalca po telefonu potrdil, da interesenta pozna in da ga lahko spustijo v vas. Posebno značko se ob izhodu s kakim izgovorom ni vrnilo in imelo se je tako možnost, da se drugič brez vsakih težav gre v naselje. Na razpolago je bilo tudi ogromno koles in večkra sem se kar s takim kolesom peljal p° mestu in se nato vrnil v naselje.
Košarkarsko tekmo med Jugoslavijo in Portorikom sem si lahko ogled31, ker sem se znašel pri vhodu s skupin0 jugoslovanskih športnikov, ki tu0 niso imeli vstopnic. Ker prigovarjanj® (v srbohrvaščini!) pri vestnem vratar) ni zaleglo, ga je nekdo od Jugoslova' nov enostavno stisnil ob steno in 9a tiščal, dokler nismo vsi bili v notra^ njosti. Ob koncu je še sam stekel Z nami in pustil presenečenega in Pr® maganega Japonca na svojem mest ^
Sam sem moral rešiti situacijo z
eboj
da
ogled boksarskih polfinalov. S si sem imel potrdilo Primorskega, sem njegov športni sodelavec. Sev® ni taka akreditacija prav nič zaleg ^ pomagala pa je vseeno, da sem obe no pridobival na času in čuvajem, angleščine niso poznali, požiral P01 pljenje.	.
BRUNO KRIŽMAN
danes igra za vas - danes igra za vas
Giuliano Prašelj
			
1:		totocamo	•iiiiii-tiiiiiiHiiii:
Arezzo - Cremonese	X	
Ascoli - Inter	X	
Atalanta - Juventus	X	2
Lecce - Sampdoria	X	2
Licata - Messfna	1 X	2
Modena - Padova	1 X	2
Monza - Roma		2
Pescara - Milan	X	2
Piša - Fiorentina	X	
Reggina - Brescia	X	
Sambenedettese - Napoli	X	2
Spezia - Bari	X	
Triestina - Catanzaro	1	
Giuliano Prašelj (letnik 1969 ) se je začel ukvarjati s športom že zelo zgodaj, in sicer kot minikošarkar pri Bregu. Po dveh letih je prestopil v nogometno sekcijo istega društva in nastopal v kategoriji cicibanov, začetnikov in naj-mlajših. Nato je 3 leta branil barve ekipe Zaule v deželnih prvenstvih najmlajših, naraščajnikov in under 18. Lani se je vrnil k matičnemu društvu in se kmalu uspešno vključil v člansko ekipo. Prejšnji teden je Stojan Kafol pravilno napovedal 11 izidov na 12 možnih.
V	Montegiorgiu lahko poskusimo bazo, saj je v sk. X Diungar konj, ki je že osvojil podobno shemo. V sk. 2 izberemo Flavio Fer, medtem ko nam v sk. 1 ugaja Fossola.
Na drugi dirki v Montegiorgiu je v sk. 2 Dali odličen in lahko zmaga to dirko, čeprav nima najboljšega izhodiščnega položaja. V sk. X moramo paziti pa Djalmo Santosa, ki je v formi. V sk. 2 pa bi lahko bilo presenečenje Dodson.
V	Ceseni smo za Demetza (sk. X), ki se bo prav gotovo boril za zmago. V sk. 1 se bo Acorlum tudi boril za zmago, v sk. 2 pa bo Apropos prav gotovo med prvimi.
V	Montecatiniju je v sk. 2 Ember d'Assia dosti boljši od drugih konjev, v sk. 1 pa se be verjetno izkazal Champ FC. Za presenečenje predlagamo Etrerissosa (sk. X).
V	Rimu napovedujemo zanimivo tekmo, saj bo dirkalo mnogo dobrih konjev. Mi poskusimo s sk. 1, kjer je Ciro di lesolo zelo dober konj. Njegov nasprotnik bo Enparente, medtem ko je v sk. 2 dober Fenomeno AC.
V Tarantu naj bi bilo vse odločeno: Enavem - Elix Nad v sk. X sta favorita, v sk. 2 ima dober ritem Bo-turno, medtem ko v sk. 1 ne smemo pozabiti na Diagrammo.
Dirka tris
Naši favoriti: Blomette (16), Daw-sonite (19) in Produ Medal (18). Dodatek za sistemiste: Claremos (15), Emese (4) in Elegy (8).
1.	—	prvi	X	2
drugi	1
2.	—	prvi	2
drugi	2	X
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	1	X
5.	—	prvi	1	2
drugi	X	2
6.	—	prvi	X
drugi	X	2
Jadranje: na raznih tekmovanji
Primorski tekmovalci so se izkazali
Na Blatnem jezeru (Madžarska) odvija velika mednarodna Preci0kjer pijska regata v jadranju na votll'k v skupno jadra več kot 200 PosadKa(jic razredu 470, v konkurenci 59 P0,s ata iz devetih držav, zelo dobro j30 ^ koprska olimpijca Mitja Kosmih® ^ Boštjan Antončič, ki sta zmag31 ^ prvi regati, potem pa sta se uvrsti , 3., 8. in 10. mesto in dve regat1 P j koncem sta še vedno v voclstv’i,renss vzhodnonemško posadko Theel P .. ter sovjetsko posadko Žukov Bur
nov'	- a Polj-
Na obalah Baltiškega morja na,oVno skem pa poteka mladinsko s}[e_rSke prvenstvo v razredu 470, kjer k°P te]. posadke Kocjančič in Planinslv0 in Antonaz in Glavina, branita pr ^ drugo mesto. V prvih dveh re9at ina s bila uspešnejša Antonaz in tjla 14. in 6. mestom, medtem ko s Kocjančič in Planinšič 36. in
£<i sedež letošnjih priprav v Sloveniji so si izbrali Maribor
Atleti AD Bor Infordata pridno trenirajo
1 . .{nedeljo so se s tradicionalnih po-frn-H Poprav vrnili člani AD Bor In-uata. Atleti so si za sedež letošnjih Prav - med svojim devetletnim kro-slcn 6rn P° Sloveniji so doslej obiskali S «). vse atletske centre v republiki -j /a*1 Pohorje. Prav trening na liva-12on rrrarrdorskega Pohorja na višini p • m v kombinaciji, s specifičnim (]r dingom na stadjonu atletskega t.nUstva Maribor, predstavlja kvalitet-na.aovost v poletnih pripravah atletov
tre^8 at*eri radi zahajajo v večje cen-kvfli n*S° temu vzrok le možnosti za Vah'tet?n trening na modernih napra-o«; Pač pa tudi želja po spoznavanju oiice in izobraževanju. Zato je na q Pravah slednje bistvenega pomena. re?090ča ga že ustaljen in preizkušen uv 'If treninga. ki se začne s ciklusom je ° .rd priprav v Trstu in se nadalju-(re* .C1klus0m intenzivnega bazičnega tr rr}nga na pripravah s samo enim n-j la90m na dan. Tak način dela je om at e.rid našega društva običajen, saj Ci, ?9°ča razmeroma hitre kompenza-jjjl .e učinke vadbe. Za atlete se na-avgustrU^* sezone začne že konec
tom0 I )ul;ranji trening je letos atle-Droi OInog°čil uživanje v sprehodih po r0v ?Pi naravi Pohorja, ki jih je obva-Ma -u dude pripeke v mestu, obiske in albora m Ptuja, kopanje v bazenih uruga razvedrila. Prav zaradi svoje
vsebinske pestrosti so poletne priprave za mlade zelo privlačne in priljubljene, saj le-ti niso obremenjeni z du-hamornim fizičnim trilom. Priprave zato vselej minejo brez poškodb, zasičenosti in slabe volje.
Letošnjih priprav se je udeležilo petnajst atletov, od katerih tudi dva člana atletske šole, ki sta bila deležna
prav posebne pozornosti ob obisku dopisnika ljubljanskega Dela. Ob zaključku priprav bi se nekaj starejših atletov moralo udeležiti, prvenstva Slovenije v Postojni, a jim je namero preprečilo zelo slabo vreme v Mariboru. (I. P.)
Na sliki: zbrana skupina mladih atletov AD Bor Infordata pred treningom na Kolonji.
Nogomet v centru pozornosti Kajakaš Abramič odličen
st medrepubliški nogometni ligi, kjer Primorsko za-oSv. Koper' so odigrali že drugo kolo. Koprčani so odri i- Prv* Par točk, potem ko so na domačem igrišču snet V^1 ljubljanskega Slovana z 2:1. Nogomet je torej Se v središču pozornosti športne javnosti. Konec tedna lqer atI1reč pričenja tudi tekmovanje v slovenski ligi, sta .štopata tudi Izola in novogoriška Vozila. Ekipi Čanju Pre<l kratkim pomerili v Izoli v prijateljskem sre-ltl se razšli z neodločenim rezultatom 0:0.
~‘7st Bretigar pa prav tako na 12. V Novi Gorici so Cl el1 Pionirji in mladinci republiško prvenstvo. Solkan-Sa;So Ponovno dokazali, da imajo obetaven mladi rod, ko So °s.v°jili prgišče medalj. Z uspehi nadaljujejo tudi Cork - jadralci. Na Balkanskem prvenstvu v Grčiji sta q Pi in Margon zmagala v razredu 470, Podunavac in 1 °va pa sta bila druga med optimisti. (DK)
AU(.„fe^a pa se sezona kajakaštva na divjih vodah. V Vanj t>Ur9u je bila zaključena tekma poskusnega tekmo-skun Za svetovni pokal. Solkanski kajakaš Abramič je v kar, •6111 seštevku pristal na 6. mestu, Štrukelj na 12.,
V nedeljo v Bernardina ob 9. uri
Šahovski turnir za vse
Mladinska organizacija hotela Bernardin organizira v nedeljo, 28. avgusta, ob 9. uri v konferenčni dvorani hotela Bernardin pri Portorožu hitropotezni šahovski turnir posameznikov.
Na turnirju, ki bo potekal po Bergerjevem sistemu, če bo prijavljenih do 24 šahistov, ali v več predtekmovalnih skupinah in finalu, je vpisnina 6.000 dinarjev. Vsak sodelujoči šahist pa mora s seboj prinesti šahovsko uro. Prijave bodo organizatorji sprejemali pred pričetkom turnirja.
Za najboljše šahiste so organizatorji pripravili 10 praktičnih in denarnih nagrad. Za prvo mesto je nagrada vikend paket za dve osebi v hotelu Bernardin, za 2. mesto: vikend paket za eno osebo v hotelu Bernardin, 3. mesto: 50.000 dinarjev, 4. mesto: 40.000 din itd. Hitropotezni šahovski turnir v Bernardinu bo tudi uvod v jesensko tekmovalno sezono primorskih šahistov. (Silvo Kovač)
ŠPORTNI ODSEK KD DANICA Z VRHA
obvešča, da se je začelo vpisovanje za 3. teniški turnir, ki ga bodo od 29. t. m. dalje organizirali na igrišču Kulturno -športnega središča. Vpisovanje sprejemata Ladi Devetak (tel. 882257) in Boris Cotič (882380) najkasneje do 27. t. m.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se prične v ponedeljek, 29. t. m., ob 16.30 na športnem igrišču na Kontovelu tečaj za minibasket. Treningi bodo potekali vsak dan in jih bo vodil prof. Igor Meden.
San Benedetto sponzor goriškega prvoligaša
va; .Ujetje San Benedetto, ki je znano predvsem kot proiz-peJD in prodajalec brezalkoholnih pijač (Schewppes, koša k °la' ^even Up) bo za tri leta sponsoriziralo goriško To , rkarsko peterko, ki bo nastopila v prvenstvu A-2 lige. tem ar s.m° že pred tedni napovedovali, se je uresničilo. S GoriSe )e Ban Benedetto po petih letih ponovno vrnil v Turin0' ^ot;em ko je v zadnji sezoni sponsoriziral ekipo iz
goriš, riškovnega poročila, ki nam ga je poslalo vodstvo ekini Kon Prvoligaša, naj bi podjetje iz Scorzeja namenilo shošk™^ rnibjonov lir letno, kar bi v zadostni meri krilo ekino ^ Jih Pallacanestro Gorizia ima pri upravljanju P® v tem prvenstvu.
H, Podpisom triletne pogodbe, ki jo bodo letno obnavlja-kritjp ,S1Je goriško društvo zagotovilo primerno finančno 1 tudi v naslednjih letih, kar je bistvenega pomena tudi
kar zadeva sestavo srednjeročnega programa za člansko in ostale ekipe.
V zvezi s pripravami ekipe, te potekajo brez posebnih težav, seveda ob odsotnosti Aleksinasa, ki bo v Gorico prišel kasneje. Ljubitelji košarke pa se že pripravljajo na prvo srečanje v okviru turnirja Alpe-Jadran, na katerem bo San Benedetto srečal zagrebško Cibono. Tekma bo v sredo, 30. avgusta, ob 20.30 v Gradežu. Prireditelji turnirja, ki se je letos obogatil s prisotnostjo ekip iz Lombardije, pričakujejo, da bo gradeška športna palača pretesna, da bi sprejela vse, ki bi se radi ogledali to košarkarsko poslastico.
Za Bosinija pa bo preizkušnja proti sloviti peterki priložnost, da oceni trenutno uigranost svojih, predvsem pa da preveri, kako se novi tujec, Hordges uklaplja v igro goriške postave, (pr)
■J
'H'
• * ■
Vi -
•'V v "•
.*•• •
■*
33.

, >. V.;,- V* ■
vv ■ v,
* • - >
, -4-
f «•
*
v-\
'	VyV'';
Dušan Jelinčič
* k.
*.
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Vdor v tujo hišo
Zvečer smo spet vsi skupaj pod platneno streho v jedilnici. Pred kratkim sem se z Žaretom, Ničem in Matevžem vrnil iz baze izpod K2, tako da se tudi pogovori pletejo o tem, kaj se tam^dogaja. Turobno vzdušje je tam: Število mrtvih se je povečalo. Tadeus Piotrowski, Poljak, se ni vrnil, potem ko je po izredno težki smeri osvojil vrh.
Pravzaprav nam ni dosti do temnih pogovorov, ki pa se nam nehote vsiljujejo. Ko se nam pridruži Matevž ga vprašam, zakaj je, komaj smo prišli v bazo K2, odšel takoj proč. Njegov odgovor me preseneti.
»Ko sem se sprehajal med šotori sem imel vtis, kot da nepoklican stopam v tujo hišo. Zato sem takoj odšel!«
Jaz ga pogledam in mu ne preveč prepričano oporekam. »Ne vem, če bi se s tabo strinjal,« pravim. »Mislim, da je prav, da se alpinisti po bazah obiskujemo, saj je to način, da se lahko med sabo spoznamo in si izmenjamo prepotrebne informacije.«
»Že res,« odgovori Matevž, »vendar jaz nisem za take informacije, saj navsezadnje niso bistvene.«
»Jaz pa mislim, da so. Danes sem se recimo pogovoril s Čehom Ra-koncajem, ki se mi je, ko sem ga zagledal, zdel kot kak zapozneli hippy, tako nesrečno se je ta dolgolasec kretal, ko pa sem ga vprašal, če je morda že dosegel kak višinski tabor na K2, me je samo začudeno pogledal in odgovoril: "Na K2 sem bil dvakrat!" ter se zasmejal, mene pa je narahlo oblila vročica. Potem se mi je predstavil. No, to sem hotel reči. Nato mi je Rakoncaj na dolgo in široko razlagal kako in kaj je na K2 in te informacije lahko koristijo tudi nam. Kasneje sem srečal še Wando Rutkiewitz, ki nas je vprašala, če se nam lahko pridruži pri osvajanju Broad Peaka, ko pa je pred kratkim kot prva ženska na svetu že osvojila K2. Odgovoril sem ji, naj pride jutri dopoldan v našo bazo, da se bomo domenili. In tudi ona mi je nanizala vrsto zanimivih podatkov.«
Sedaj že prepričano branim svojo željo po spoznavanju čim več ljudi, svojo željo po »vdiranju v tuje domove«.
Tako nadaljujem: »Nato pa sem še poiskal vodjo italijanske odprave Ouota 8000 Agostina di Polenzo, ki je letos že osvojila tako Broad Peak kot K2 in tudi on mi je postregel z obilico informacij, ki nam lahko še kako služijo, saj mi je tudi razlagal, kje so fiksne vrvi na naši gori nad taborom 111. Hotel sem od Italijanov še odkupiti nekaj opreme, pa mi je odgovoril, da je ne more prodati, ker se bodo prihodnje leto spet vrnili v Karakorum, da bi osvojili Nango Parbat, svoje skladišče pa imajo v Ravalpindiju. Klepetal sem na dolgo in široko, le Ca-
sarotta žal nisem srečal, ker je šel nekam na ogled na ledenik.«
Čudna trekingaška duša
Andrej, ki pazljivo posluša moj pogovor z Matevžem, ki je sicer bolj podoben monologu, se pridruži tej izmenjavi mnenj.
»Veš, vse je res, kar govoriš, vendar pa vseeno ni vse tako, kot praviš. Jaz ne bom nikdar pozabil tistih trekingašev, ki nepoklicani in nenapovedani prihrumijo v bazo, se vedejo neotesano in večkrat celo nesramno, nato pa odidejo, ne da bi pozdravili.«
»Spominjam se,« nadaljuje Andrej, »kako smo v naši bazi pod Everestom enostavno postavili tablo, da je trekingašem vstop prepovedan, pa je še kako pomagalo, saj si nismo mogli dovoliti, da bi cele trume ljudi romale in vohljale med našimi šotori. Saj nimam nič proti njim, vendar pa je taka prisotnost večkrat nadležna.«
Andrej se za trenutek ustavi in se zasmeje. »Trekingaši... Spominjam se, ko smo bili pod Anapurno I in smo mirno sedeli pred šotori v bazi, pa se nam je nevidno in neslišno približal neki trekingaš, se skril za skalo in tam ždel, dokler ni mislil, da je napočil pravi trenutek, da nas fotografira. Meni se je to početje zdelo tako čudno, da skoraj nisem mogel verjeti. In vendar... naenkrat je trekingaš, ko je mislil, da ga ne vidimo, pokukal izza skale, sprožil in zbežal. Morda sedaj doma razkazuje tisto sliko kot vojno trofejo. Jaz pa nisem mogel verjeti, da se to lahko dogaja. In vendar je vse res! Toda zakaj se je oni tip skrival? Kaj je imel za bregom? Kdo ve...«
»Morda le svojo... čudno trekin-gaško dušo...,« odgovorim.
ALDO
RUPEL
p°gledi popis dejavnosti in društev
tkov |d preIšnie desetletje in prej nimamo zanesljivih poda-le vtise, koliko moštev in ljudi je vadilo. Za to niCo razPolagamo s točnimi podatki, vsaj za telovad-10 354 u turne9a doma: v sezoni 1979/80 je bilo zabeleženih tVu p Prisotnosti, naslednjo sezono je število ostalo v bis-mgjj-Potem je poskočilo na 11.188 in se je nato več ali več P°navljalo vsako sezono, ne da bi upoštevali šol tem-ec samo člane društev.
stanje prepotrebnih infrastruktur, o katerih smo Predel deset^etja sanjali, je zadovoljivo le v osrednjem kem r)U KZeml)a' Ki ga kot narodnostna skupnost na Goriš-Brdit?- ivamo- Še vedno je položaj pomilovanja vreden v današ 111 na Krasu, kjer ne premoremo pokritih prostorov. V današ^lh Pogojih dela in z današnjo miselnostjo pa tudi z Kritea ° kak°vostjo, ki jo zahtevamo, je pomanjkanje poki Seya Prostora ovira, preko katere ne more noben odbor, Planinstv samo z nogometom ali kolesarstvom ali s
Potrel)6^6^ rirog^nosti na področju telovadnic, to je pre-SPodbmf9a Kakovostnega pokritega prostora, zaključim s v mest nim Podatkom. Otvorjena je bila nova telovadnica o v okviru drugega slovenskega središča. Po velikos-
ti se ne razlikuje od ostalih, saj meri v širino 26 m skupno s tribunami, ki bodo obsegale štiri stopnice ter 32 m v dolžino. Višina je 7,30 m, kar je v skladu s pravilnikom odbojkarske igre, ki je najbolj zahteven glede višine zaprtih igrišč. S takimi razsežnostmi bo torej možno igrati odbojko, košarko in tudi tenis. Načrt predvideva v naslednji fazi gradnje zunanjo ploščo za kotalkanje, tenis in igrišče malega nogometa.
Poleg telovadnice uporabljajo športna društva tudi zunanja igrišča za različne panoge. S tem v zvezi je nujno podčrtati obnovo štandreškega nogometnega igrišča, ki se je začela po odobritvi občinskega sveta, da nudi potrebna sredstva. Načrt obnove predvideva tudi gradnjo slačilnic in tribun za gledalce.
V Sovodnjah so na igrišču načrti skromnejši, vendar zanimivi, kajti obogatili bodo ponudbo z nekaterimi napravami za lahkoatletske panoge. Če upoštevamo, da je osnovna šola v neposredni bližini, je umestnost na dlani. Tudi v Doberdobu so obnovili tribune, slačilnice in igrišče v tem desetletju in bo zato ostalo pri sedanji ponudbi: izboljšujejo pa se postopoma in vztrajno pogoji na večnamenskem prostoru zraven, oziroma za šolskim poslopjem, kjer so v zadnjih letih razširili ploščad. Potem je tu Vrh z novim središčem (september 1987), ki je usposobljeno za igranje odbojke, tenisa, malega nogometa in balinanja. Med uresničljive želje bi spadala ureditev igrišča za mali nogomet y Dolu in zunanje večnamensko igrišče oziroma asfaltna plošča nekje v števerjanski občini, kjer ne moremo uresničiti nobenega resnejšega srečanja, da ne rečem turnirja, ravno zaradi pomanjkanja primerne površine.
Če razčlenimo spremembe, ki so nastale na področju športnih objektov na Tržaškem v tem zadnjem obdobju, ne
moremo zanikati, da se je telesna kultura obogatila s številnimi in v nekaterih primerih zelo važnimi objekti. Športno središče v Zgoniku, telovadnica v Repnu, pomorski sedež Sirene, pomoli Čupe, pokriti prostori in dokončno kotalkališče Poleta na Opčinah, preureditev Stadiona 1. maj, novi teniški igrišči na Padričah, preureditev društvene dvorane na Kontovelu, razna balinarska igrišča, odprto igrišče v Domu A. Sirka v Križu in še marsikaj drugega gotovo predstavljajo precejšen korak naprej in dokajšnje olajšanje za društva.
Nepazljivemu opazovalcu bi se lahko celo zazdelo, da razpolagamo če že ne s preštevilnim, gotovo z zadostnim številom objektov. Pa vendarle ni tako! To še manj drži, če upoštevamo število in ozemeljsko razporeditev pokritih objektov, to je tistih, ki jih uporablja največ ljudi in ki jih potrebujemo skozi celo leto, ne glede na letni čas in vremenske prilike. Taka zgradba primanjkuje na Vzhodnem Krasu in v Miljah, nezadostno pa je stanje v devinsko-na-brežinski občini in ni videti izhoda, da bi se to stanje razrešilo v doglednem času.
Posebno poglavje predstavlja mesto Trst. Stadion 1. maj je bil zasilno preurejen in sedaj služi v večji meri svojemu namenu, vendar se je istočasno tako razširila dejavnost, ki se na ta objekt naslanja, da je stanje kljub izboljšanju prav tako kritično, kot je bilo prej.
Nekaj se je le premaknilo in tudi to je ena najvažnejših novosti v obravnavanem obdobju. Prodrlo je namreč splošno mišljenje, da je treba v mestu zgraditi dostojen objekt in narejeni so bili v tem smislu že prvi koraki: sestavljena je bila posebna komisija, ki deluje nekaj let, izdelani so bili idejni načrti, razpisan je bil natečaj za izvedbeni načrt in prvi načrti so bili predloženi. V teku je drugi razpis.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
26. avgusta 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja k. ^ ZTT	Član italija"***
Po rušilnem potresu leta 1755 gre za najhujšo katastrofo v portugalskem glavnem mestu
V velikem požaru v Lizboni zgorelo trgovsko središče Gmotna škoda ocenjena na več deset milijard escudov
LIZBONA — Včeraj zjutraj je v trgovskem centru v Lizboni izbruhnil požar velikih razsežnosti, ki so ga gasilci ukrotili šele po šestih urah trdega boja s plameni. V požaru sta po doslej znanih podatkih umrli dve osebi. Ranjencev je bilo 13, med njimi sta dva hudo opečena. Po nekaterih trditvah in ocenah gre za največjo katastrofo, ki je prizadela portugalsko glavno mesto po rušilnem potresu na polovici 18. stoletja.
Kot poročajo uradni portugalski viri, je začelo goreti v veliki veleblagovnici Grandela, požar pa se je nato s silovito naglico razširil tudi na sosednje zgradbe. Nekaj zgradb je popolnoma pogorelo, med njimi tudi velika trgovska hiša Armazens de Chiado. Oblasti so izselile stanovalce trgovskega središča La Baixa, v katerem so v glavnem starejše zgradbe s konca ali druge polovice 18. stoletja, ko je markiz Di Pombal obnovil to četrt po katastrofalnem potresu leta 1755. Trgovski center leži na gričku in predstavlja s svojimi kavarnami, umetnostnimi galerijami, draguljarnami in trgovinami z oblačili znano lizbonsko turistično točko.
V boj z ognjeno stihijo se je spustilo na stotine poklicnih gasilcev, katerim so pomagali vojaški helikopterji. Toda pri krotenju požara so imeli izredne težave. Ulice so namreč zelo ozke, zato je bil dostop s cisternami praktično nemogoč. Zato je tudi gašenje trajalo izredno dolgo. Šele po več kot šestih urah je gasilcem uspelo požar ukrotiti in s tem preprečiti še večjo katastrofo. Gašenje je oviral tudi veter, k hitremu širjenju požara pa je v največji meri pripomoglo dejstvo, da ima večina zgradb v tej četrti lesene nosilne konstrukcije.
Znak za preplah je dal neki gasilec, ki je približno ob 5.30 po portugalskem času opazil dim, ki se je vil iz veleblagovnice Grandela, ki leži med ulicama Garrett in Do Ouro. Po uradnih podatkih je približno 500 oseb ostalo brez strehe, požar pa je uničil približno 20 trgovskih obratov in tako v bistvu paraliziral vsako trgovsko dejavnost v tem predelu. Celotno škodo ocenjujejo na več desetin milijard escudov (escudo velja ok. 8,5 lire). Prizorišče požara si je ogledal tudi portugalski predsednik Mario Soares.
Za kako obsežen požar gre, najbolje kažejo fotografije, (AP) in po mnenju portugalskih oblasti je treba tako majhno število žrtev pripisati dejstvu, da gre predvsem za trgovsko, in ne stanovanjsko četrt. Glede vzrokov požara pa so oblasti še dokaj previdne, čeprav ne izključujejo možnosti, da je bil požar podtaknjen.,
Včeraf so namreč spustili iz zapora lastnika veleblagovnice Grandela Manuela Martinsa Diasa. Izpuščen je bil, potem ko je plačal visoko kavcijo, zaprli pa so ga pred nekaj dnevi in ga obtožili goljufije, davčne utaje in namernega požara v nekem skladišču. Dias naj bi skladišče zažgal, da bi na ta način unovčil precejšnjo odškodnino.
V poplavah so na nemuslimane pozabili Sudan zavrača take obtožbe s cenzuro
NAIROBI — Sudanska vlada je neposredno po uvedbi stroge cenzure za tuje poročevalce, ki iz Kartuma pošiljajo poročila o hudih poplavah, obtožila Zahodno Evropo in ZDA, da so doslej poslale premalo pomoči in da so njihove prošnje naletele bolj ali manj na gluha ušesa.
Minister za informacije Mohamed Ahmed je obtožil ameriške in britanske pročevalce, češ da pošiljajo iz Sudana napihnjena poročila, v katerih so zlobna natolcevanja, ki škodujejo sudanskemu ugledu. V isti sapi je minister obtožil Britanijo, da je doslej poslala samo eno transportno letalo s pomočjo, medtem ko je večina pomoči prišla iz arabskih držav, iz Saudske Arabije pa da je priletelo kar 126 letal.
O tem, da tuji poročevalci pretiravajo o posledicah poplav in o tem, komu in kako dodeljujejo mednarodno pomoč v hrani, zdravilih, odejah in šotorih, je spregovoril tudi premier Sadik el Mahdi. Verjetno je, da je posledica njegove kritike uvedba cenzure, po kateri novinarji in fotoreporterji ter televizijske ekipe ne smejo poslati iz Sudana nobenega poročila, slike ali filma, če prej tega ne odobri ministrstvo za informacije. To ministrstvo je poslalo ukaz vsem hotelom v sudanskem glavnem mestu, naj novinarjem ne dajo na razpolago telefonov in teleprinterjev, če nimajo dovoljenja ministrstva za informacije, da ta poročila lahko pošljejo v tujino.
Razmere med sudansko vlado in predstavniki tujih medijev so se zaostrile po tistem, ko so nekateri novinarji že pred dnevi poročali, da je vlada razdeljevanje pomoči zaupala vojski in da so neznane količine pomoči šle v vojaška skladišča. Vlada in vojska sta to odločno zanikali, s čemer pa se val kritik ni zmanjšal. V zadnjih dneh namreč prihajajo iz največje afriške države poročila, da v Kartumu in njegovi okolici, kjer je ostalo brez domov okrog poldrugi milijon ljudi, pomoč dobiva predvsem muslimansko prebivalstvo. Po teh navedbah naj bi bili pri razdeljevanju pomoči diskriminira-
ni predvsem begunci, črnski kristjani in animisti, ki so pred vihro državljanske vojne pribežali z juga Sudana. Teh je nekaj sto tisoč in so tudi pred poplavami, ki so se zaradi naraslih voda Nila začele prvi teden avgusta, živeli v obupnih razmerah v predmestjih Kartuma.
Nekateri tuji poročevalci torej kar-tumski vladi zamerijo, da razdeljevanje pomoči poteka po rasni in verski ločnici, zaradi česar so se oblasti očitno močno razjezile in novinarjem grozijo celo z izgonom. Dodatno jezo je povzročila premajhna pomoč, kajti poplave so v Kartumu in na severu države prizadele že najmanj dva milijona ljudi. Minister za informacije Mohamed Ahmed je na novinarski konferenci uporabil ostre besede, ko je dejal, da je Britanija med kolonizacijo z izkoriščanjem Sudancev in naravnih bogastev pobašala v žep milijardne dobičke (v dolarjih), sedaj pa je v hudi stiski poslala v bivšo kolonijo eno samo letalo s pomočjo, kar da je sramota.
Po drugi strani se sudanske oblasti že tri tedne, kolikor trajajo poplave, soočajo že z vrsto drugih nadlog, med drugim s pomanjkanjem pitne vode, zdravil in hrane. Sedaj so sklenili, da bodo odločno stopili na prste črnoborzijancem, ki prekupčujejo zlasti z vodo in hrano. Pitna voda se je v zadnjih tednih podražila za desetkrat iii liter vode stane en dolar (preračunano iz sudanskih funtov), podobne špekulacije pa se dogajajo tudi z osnovnimi živili. Zato je vlada vsem trgovcem s hrano ukazala, da morajo v dveh dneh povedati, kakšne zaloge hrane imajo, da bi s tem preprečili špekulacije in bogatenje na račun stiske revnih množic, kar najbrž ne bo lahko, saj je črna borza in prekupčevanje v Sudanu močno razširjeno tudi v bolj normalnih časih.
Na sliki (telefoto AP): »puščavska ladja« je pesek zamenjala z naraslimi vodami Nila
Neskončna so pota albanskega iredentizma
ZUBIN POTOK — Albanec Is-mail Zaselja se je s svojo druži" no priselil v državno stanovanj6 v vas Zupče.
Vest ne bi bila vredna omen*( be, a kaj, ko so se vaščani zbrali v protest in občinski partijsk* organizaciji poslali petčlansko delegacijo: prišlek, ki so ga Pr' vič videli v ponedeljek, naj do petka zapusti njihovo vas. Kaj*1 Zupče so izključno srbska vas io vselitev albanske družine med' nje, so ugotovili vaščani, je d6' janje albanskega iredentizma-Njihove zahteve so bile sprejet® in Ismail Zaselja je bil včeraj * pomočjo organov javne varnosti izseljen.
Islamski integralizem glavni krivec za osemletni krvavi spopad v Zalivu
ŽENEVA — Ženevska mirovna pogajanja med Iranom in Irakom so tudi priložnost za zgodovinski pregled skoraj osemletne krvave vojne med tema dvema državama. Določanje krivcev bi bilo sicer nesmiselno, zato pa je toliko bolj zanimivo iskanje zgodovinskih vzrokov.
Zadnji od neštetih sporov med Iranom in Irakom se je začel leta 1975 s podpisom Alžirske pogodbe s strani šaha Reze Pahlavija in sedanjega iraškega predsednika Sodama Huseina. Pogodbo sta oblastnika podpisala prav zato, da bi »enkrat za vselej« zgladila spore v zvezi z obmejnimi območji, obvezala pa sta se tudi, da se ne bosta vmešavala v notranje zadeve obeh držav. Že tri leta pozneje pa je perzijski šah zahteval od Huseina, da izžene ajatulaha Homeinija iz Iraka, ker je ščuval ljudstvo proti monarhiji in s tem povzročal hude notranje spore in splošno destabilizacijo Irana. Homeini se je zatekel v Francijo in od tod začel voditi srdit ideološki boj proti Alžirski pogodbi, ki naj bi bila le sad ameriškega komplota.
S podpisom Alžirske pogodbe je želel Irak doseči troje: predvsem je hotel nadzorovati strateško iraško nižino Sail Saad, ki so jo zasedli Iranci; upal je na suverenost Šat el Araba, ki je edini iraški izhod na Perzijski zaliv,- zatreti pa je hotel predvsem upor Kurdov, ki ga je krepko, pa čeprav na videz zelo diskretno podpiral Teheran s pomočjo Izraela in ZDA. Irak se je zato odrekel polovici ozemlja v Šat el Arabu in tako znatno skrčil svoje meje, v zameno pa je
perzijski šah prekinil stike s Kurdi. Leta 1979 se je H?11'jS. ni vrnil v Iran in začel s skrajnostno versko 9oni° lamskim integralizmom. Da bi iraške šiite naščuval P ■_ sunitski vladi, se je poslužil vsakega moralnega in eq0 alnega sredstva. Iran je tudi začel s kršitvami zrflCh
cih P_l_i
c
ka vlada je prve mesece po incidentih zavzela ne0^‘~j0'tne
prostora in z obmejnimi spopadi. V poletnih mesecih P invazijo iraških čet so bili spopadi na dnevnem r®^u.' ka vlada je prve mesece po incidentih zavzela neofn® l e vlogo opazovalca, kot da bi čakala, kaj se bo iz ceID.jje, zadeve izcimilo. Da bi pokazala vsaj kanček diP^ornnCi ih pa je redno pošiljala protestne note Islamski konfeteh ,^a OZN, pri tem pa poudarjala, da je Homeini 14 let izga preživel v verski skupnosti An Nadžal v Iraku.	, aiat
V resnici pa je Homeini prav med izgnanstvom y . jd izdelal načrt oziroma zamisel o enotni islamski drža ' Jf, naj bi zaobjemala brezmejno področje med Marok ^e. Indonezijo in ki naj bi dosegla vrhunec z nekakšnih1 tovnim islamskim »kraljestvom«. Nad tem naj bi dd •; jz še Alah. Spor med Iranom in Irakom, ki je vznik zahteve po spoštovanju ozemeljske politike, se jp
banja ognja, bržčas pa bo za vselej ostalo sovraštvo, neti nezdrava, verska nestrpnost.