OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov vprostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85,29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana Šiška na-------seji Zbora Združenega dela dne------------in na---------seji Zbora krajevnih skupnosti • sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO Š 12 - ZBILJE I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 12 — Zbilje, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urbanizem-LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu juliju 1988. 57 2. člen Prostorski uredtveni pogoji za plansko celoto Š 12 - Zbilje določajo merila in pogoje za posege v prostor v območjih urejanja: ŠS 12/1 ŠS 12/2 Senica ŠS 12/3 Žeje - del ŠS 12/4 Zbilje ŠS 12/5 Zbilje ¦ŠG* 12/1 ŠG 12/2 ŠK 12/1 ŠKX 12/2 ŠR 12/1 Zbilje in v območju urejanja ŠS 12/6, za katerega je predvidena izde-lava prostorskega izvedbenega načrta po letu 1990. Pretežne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opredeljuje dolgoročni družbeni plan v planski celoti S 12 - Zbilje so: S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti R - parkovne, športne in rekreacijske površine K - pretežno kmetijske površine G - pretežno gozdne površine K" - pretežno kmetijske površine z rekreacijo G" — pretežno gozdne površine z rekreacijb. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: 2 — območja za individualno stanovanjsko gradnjo 3 — območja osrednjih dejavnosti 7 — območja komunalnih dejavnosti ' 8 - parkovna, športna in rekreacijska območja 9 - zelene površine Glede oblikovanja imajo morfološke enote naslednje oznake: A - prostostoječa zazidava D - vaška jedra ' F — tehnološki objekti, silosi, cisterne. 5. člen Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazor-jena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrob-nem katastrskem načrtu v merilih M 1:5000 in M 1:2880 oziroma M 1:1000. 6. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90 (Ur. lišt SRS, št. 45/86, 47/87) in v skladu z usmeritvami dolgoroč-nega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1:5000, - prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1:5000, M 1:1000 in M 1:2880, - obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti, - besedilo odloka. II. SKUPNA MERILA IN POGOJI t 1. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PRO-STOR 7. člen Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor veijajo za vsa obravnavana območja urejanja v planski celoti, razen za naslednje morfološke enote: - vSS 12/1: 7F/l,8/l,8/2 - vŠS 12/2Senica: 3 A/2 - v ŠS 12/4 Zbilje: 3 A/l - v ŠS 12/5 Zbilje: 2 A/l, 2 A/2, 2 D/l, 9/1 - ŠG' 12/1 7 F/l in za naslednja obraočja urejanja: - SS 12/6 - ŠG 12/2 V navedenih morfoloških enotah in območjih urejanja veljajo posebna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor (členi 37., 38., 40., 41., 42., 43. in 47.). OBMOCJA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 8. člen V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzi-dave in prizidave stanovanjskih objektov, 58 - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestna gradnja in tekoča vzdrževalna dela, - gradnja objektov osnovne oskrbe, - gradnja objektov storitvenih dejavnosti, - gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, - gradnja objektov za drobno gospodarstvo, - gradnja gospodarskih objektov in hlevov, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ipd., - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih, - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, - vodnogospodarske ureditve, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Dopolnilna gradnja objektov in prizidave so dovoljene do inten-zivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidave v primerjavi s 60% nepozidane parcelne površine. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovo-ljena na zemljiščih, ki so dovolj velika in ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih objektov ter zadostne površine za dovoz in manipulacijo. V 20 m širokem pasu ob reki Savi so posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Samou-pravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana. OBMOČJA OSREDNJIH DEJAVNOSTI 9. člen V morfoloških enotah z oznakami 3 A so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja poslovnih objektov (pisarne, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.) - gradnja prodajnih lokalov za trgovino na drobno (osnovna oskrba in specializirana trgovina) - gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo, - gradnja objektov družbenih dejavnosti, - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja družbenopo-litičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, - rekonstrukcije in adaptacije obstojeCih objektov, rušitve, nadomestna gradnja in tekoča vzdrževalna dela, - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe osrednjih dejavnosti, - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, - gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic in platojev, dostav-nih ramp in ureditev utrjenih površin, - gradnja parkirišč, - urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščati ter postavitev mikrourbane opreme, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS, - vodnogospodarske ureditve. PARKOVNA ŠPORTNA IN REKREACIJSKA OBMOČJA 10. člen V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja športnih in rekreacijskih objektov in naprav in ureja-nje površin za množične športne prireditve in rekreacijo, - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd.), - funkcionalne dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem, - urejanje večjih zelenih površin z mikrourbano opremo, - postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS, - spiememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizma. ZELENE POVRŠINE ll.člen V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi: - urejanje zelenih površin, - postavitev mikrourbane opreme, - urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, - postavitev obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak, - vodnogospodarske ureditve, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS PROMETNE POVRŠINE 12. člen V rezervatih za ceste in železnico in v varovalnih pasovih obstoječih cest in železnice ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela. Možni so tudi posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. Ob soglasju upravljalca ceste je v zazidljivih površinah izjemoma v varovalnem pasu ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizi-dava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav, če so posegi skladni s proraetno-tehničnimi predpisi, če je predvidena dejav-nost v mejah dovoljene hrupne obremenitve in stopnje onesnaže-nosti zraka ter če ne predstavlja nevarnosti za vire pitne vode. V zazidljivih površinah, prek katerih poteka varovalni pas želez-nice, je dovoljeno graditi objekte in postavljati naprave le v soglasju z Železniškim gospodarstvom Ljubljana. KMETIJSKE IN GOZDNE POVRŠINE 13. člen V območjih z oznakama ŠK in ŠG, namenjenih kmetijski in gozdnogospodarski proizvodnji, so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdno-gospodarski dejavnosti, - funkcionalne dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanj-skih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem, - gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestni objekt, - postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zem-Ijiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z do-voljenjem, - postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa, - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turi-stičnih oznak, - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejav-nosti (meritve, zbiranje podatkov), - izkoriščanje mineralnih surovin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ne obstoja istovrstno črpališče, v lokacijskem dovoljenju se predpiše rok črpanja in način sanacije zemljišča, - melioracije zemljišč, - vodnogospodarske ureditve, - spremembe namembnosti objektov za potrebe kmetijske in gozdno-gospodarske dejavnosti, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. 14. člen V območjih z oznakama ŠK* in ŠG*, ki so namenjena poleg kmetijske in gozdnogospodarske proizvodnje tudi rekreaciji, so dovoljeni vsi posegiiz 13. člena tega odloka. Napovršinah, ki niso opredeljene kot I. območje kmetijskih zemljišč, pa so dovoljeni še naslednji posegi: - ureditev zelenih in parkovnih površin, - gradnja in ureditev posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav, - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijske dejavnosti v območju s tem, da ni okrnjena osnovna namembnost območja, - spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizma. VODNE POVRŠINE 15. člen Vsi naravni vodotoki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo poplav. Regulacija mora biti na enak način izvedena v celotnem vodnem toku ZAČASNI OBJEKTIIN KIOSKI 16. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni sezqnski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kana-lizacijsko omrežje. Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spomin-ska obeležja morajo biti pos.tavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 17. člen Gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti. Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stano-vanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in premoženja. VARSTVO PRED POŽARI 18. člen Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja po 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehnič-nih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani intervencijskih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVO-GRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 19. člen Skupna merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in dru-gih posegov v prostor veljajo za vsa obravnavana območja v plan-ski celoti razen za naslednje morfološke enote: - vŠS 12/1: 8/1,8/2 - v ŠS 12/2 Seniea: 3 A/2, 2 D/l, 2 D/2, 2 D/3, 2 D/4, 2 D/5 - v ŠS 12/5 Zbilje: 2 D/l V naštetih morfoloških enotah veljajo posebna raerila in pogoji (členi37., 38., 41.). 20. člen Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno obli-kovno identiteto in horaogenost območja in se prilagajati okoli-škim objektom in ureditvam po: - zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča, - odmiku od sosednjih objektov, - sestavi osnovnih stavbnih mas - višini in gradbeni črti, - naklonu streh in smereh slemen, - razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, - merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, - barvi in teksturi streh in fasad, - načinu ureditve odprtega prostora, - načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. 21. člen Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohra-njati: - krajinske prvine območja in značilno podobo krajine, - značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoram-ski razgledi), - naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene). 59 - krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandri-ranje, oblikovanje sipin in toltnunov ter brzic, ohranjanje obrežnih dreves). Zaurejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni meteriali. Za izkoriščanje mineralnih surovin in za gradnjo objektov v rekreacijskih območjih je potrebno zaradi varovanja krajine pridobiti soglasja in pogoje pooblaščene strokovne organizacije. 22. člen V območju brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objek-tov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgraje-nega objekta: - vsaj 5 ra od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo, - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlob-notehnična ocena ali študija osvetlitve, - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti. 23. člen Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: - kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja, - kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi loka- cijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. 24. člen Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, tele-fonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila. reklamni panoji, tunstične oznake in spominska obeležja mora biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporabjjajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno nes-kladje. 3. MERILA IN POGOJI GLEDE DOLOČANJA VELIKOSTI GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ 25. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zem-Ijišč je potrebno upoštevati: - namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč, - urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje), - sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zidave, prezračevanje - proste površine, intervencijske poti). 4. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 26. člen Naravna in kulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljeni po režimu in vrsti urejanja na: - naravne spomenike in dediščino z oznako N; - arheološke spomenike in dediščino z oznakami: A 2 (druga stopnja varstvenega režima); A 3 (tretja stopnja varstvenega režima); - kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, objekti s historičnim pomenom, gradovi); - etnološke spomenike in dediščino z oznakami: E 2 (posamični objekti - dediščina), E 3 (omejitev širjenja naselij), - zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S. 27. člen Na območju in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasi-tvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. 28. člen Na ostalih objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, prepreče- 60 vati spremembe njihove vsebine, obiike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. Ti objekti so navedeni v poglavju Posebna in dodatna merila in pogoji in se nahajajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 12/2 Senica, ŠS 12/3 Žeje - del, ŠS 12/4 Zbilje, ŠS 12/5 Zbilje, ŠG* 12/1, ŠG 12/2, ŠK 12/1 ŠK* 12/2, ŠR 12/1 Zbilje. 5. MERILAIN POGOJIGLEDE PROMETNEGA UREJANJA 28. člen Gradnja objektov in naprav za potrebe prometa in zvez je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede prometnega urejanja pa veljajo v območjih urejanjaSS 12/1 inŠK 12/1. 29. člen Skupne širine varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje: - 60 m varovalni pas štiripasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodntkoma za pešce, postajališči za javni potniški promet izven vozišča in stranskimi zelenimi pasovi; - 30 m varovalni pas dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišč; - 15 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikoma za pešce; - 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce. Skupna širina varovalnega pasu gorenjske železnice je 35 m. 30. člen Skupne širine rezervatov za ceste so glede na kategorijo in število voznih pasov naslednje: - 60 m rezervati za načrtovane dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišč; - 30 m rezervati za načrtovane dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarsko stezo, hodnikom za pešce ter postaja-Iišči za mestni potniški promet izven vozišč; - 15 m rezervati za načrtovane dvopasovne zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste za tnešani motorni promet s hodniki za pešce. Skupna širina rezervata za hitro železnico je 100 m. 31. čJen Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz. 6. MERILA IN POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA URE-JANJA 32. člen Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike in telekomunikacij je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede komunalnega in energet-skega urejanja pa veljajo v naslednjih območjih urejanja: -ŠS12/1, - ŠS 12/2 Senica, - ŠS 12/3 Žeje - del, - ŠS 12/4 Zbilje, - ŠS 12/5 Zbilje. 33. člen V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter kocnunal-nih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma pred-lagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. 34. člen Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformator-ske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodnj zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. 35. člen Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno (kanalizacijsko in vodovodno) in energetsko (elek-trično) omrežje. Objekte je mogoče priključiti tudi na telekomuni-kacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Kanalizacijsko omrežje Vse urbanizirane površine morajo imeti urejen odtok meteorne vode. Čiste meteorne vode je možno ponikati, če pa sestav terena tega ne dovoljuje, jih je potrebno speljati v posebno meteorno kanalizacijo. Ce je območje hudourniškega značaja, je potrebno predhodno zaustavljati prod in sanirati erozijske komplekse. Meteorne vode s cestišč in parkirišč je potrebno pred izlivom v meteorno kanalizacijo ali pred ponikanjem očistiti z usedalniki, ki so opremljeni z lovilci olja. Fekalna in meteorna kanalizacija morata praviloma biti ločeni. Na območjih, kjer kanalizacijsko orarežje še ni zgrajeno, se morajo novi objekti do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja priključiti na greznico. V območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna javna in interna kanalizacija. Vodovodno omrežje Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojena z isto-časno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje oziroma začasno na greznico. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodo-vodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oz. zagotoviti dostope k površinskim vodotokom. Javna razsvetljava Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih cestah potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrežje. Električno omrežje V primeru porasta porabe električne energije na posameznem območju je potrebna postavitev novih transformatorskih postaj z visokonapetostnimi priključki. Kabelsko razdelilni sistem - KRS Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. PTT omrežje Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko tnrežo in jo pove-zati s telefonsko centralo v Medvodah. 7. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA OKOLJA 36. člen Merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede varovanja okolja pa veljajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 12/2 Senica, ŠS 12/3 Žeje - del, ŠG 12/2 - del, ŠK 12/1- del. Gradnja novih objektov in spremembe namembnosti ter dejav-nosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. Varstvo zraka Za varstvo zraka je potrebno: - meriti emisije posameznega vira onesnaževanja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo; - urediti večje zelene površine in zasaditi vispko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka; - vse stanovanjske in proizvodne objekte je potrebno priklju-čiti na čisti vir energiie; - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaže-njem. Varstvo pred hrupom Za varstvo pred hrupom je potrebno: - meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni; - zmanjšati preRomerni hnin pri izvoru; - izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavi-tev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken); - spremeniti namembnosti ali dejavnosti, tako, da bo dosežena III. stopnja zahtevnosti. v 50 m pasu ob gorenjski regionalrii cesti pa IV. stopnja zahtevnosti; - upoštevati normativne določbe. Varstvo vodnih virov Za varstvo voda je potrebno: - sanirati obstoječe vire onesnaženja - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda. Za posege v varstvenih območjih virov pitna vode v Ljubljani in lokalnih vodnih virov je potrebno upoštevati določila odloka o var-stvu virov pitne vode in odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Odstranjevanje odpadkov Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upoštevati: - da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mcsta. dobro prometno dostopna in niso na prometni površini. - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču pozvročitelja komunalnih odpadkov, v naseljih s pretežno individualno zazidavo pa je lahko odjemno mesto na javni površini, - da mora biti odjemno oziroma zbimo mesto zaščiteno z nad-strešnico na utrjeni površini. Posebni odpadki se ne smejo^kladiščiti na tpvarniških dvoriščih in dvoriščih obrtnih delavnic. III. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJI 37. člen V območju urejanja ŠS 12/1 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor • morfološka enota 7 F/l V območju so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja in prizidave objektov bencinskega sev-visa, skladišča naftnih derivatov in pretakališča. -adaptacije obstoječih objektov, nadomestna gradnja in takoče vzdrževalna dela, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišeu, - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, - gradnja parkirišč, - urejanje odprtih površin kot so zelenice in ploščadi, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. • morfološki enoti 8/1 in 8/2 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja obcestnega počivališča, - postavitev pomožnih objektov in kioskov za informacije, prodajo sadja in zelenjave, postavitev večjih reklamnih znamenj in turističnih oznak, - urejanje parkovnih površin, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa. komunale in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. V morfološki enoti 8/1 je dovoljena tudi gradnja objektov za trgovino kot dopolnilno dejavnost k bencinskemu servisu. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor • morfološka enota 8/2 Območje mora biti intenzivno ^ozelenjeno z visoko vegetacijo. ker tvori zeleno bariero med stanovanjskkim območjem in bencin-skim servisom. c) Prometno urejanje Vse dostopne ceste morajo biti navezane na Zbiljsko cesto, ki ima na pozidani strani hodnik za pešce. Slepo priključene ceste morajo imeti obračališča. d) Komunalno urejanje ¦ V območju je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje in dopolniti sekundarno vodovodno omrežje za potrebe sanitarne in požarne vode. Zgraditi je potrebno transftirmatorsko postajo z 10. oz. 21 1T' ^rikijučkom za oskrbo območja ŠS 12/1. 38. člen V obočju urejanja ŠS 12/2 Senica veljajo naslednja posebna in dodatna mcrila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor • morfoloska enota 3 A/2 V območju so dovoljeni naslednji posegi: - dozidava objekta krajevne skupnosti za potrebe krajevne skupnosti in za dislocirani oddelek otroškega varstva, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču (nadstreSnice, ograje, ute), - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča in ploščadi. - postavitev reklamnih znamenj in spominskih obeležij, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez. ~- gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v okolje • morfološka enota 3 A/2 Dozidava obstoječega objekta mora biti izvedena na severni oziroma zahodni strani. Maksimalni gabarit je lahko največ K + P + 1. streha mora biti v kvaliteli in naklonu enaka obstoječi. Glede oblikovanja ostalih posegov veljajo splošna merila in pogoji. • morfološke enole 2 D/l, 2 D/2, 2 D/3, 2 D/4, 2 D/5 Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliških objektotn in ureditvam po: - legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo, - funkcionnalnem zaporedju objektov na parceli - velikosti objcktov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi, - ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave, - smereh slemen. materialnih ali barvi kritin ter naklonu streh, - mcrilu ih razporeditvi stavbnih odprtin. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturno-zgodo-vinske dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • dve lipi ob hiši v Zg. Senici št. 22, • dve lipi pri hiši v Zg. Senici št. 23, • lipa blizu cerkve v Sp. Senici; - etnološka dediščina • obcestno naselje Sp. Senica, kjer je dokaj ohranjen prvotni značaj; - kulturna dediščina umetnostnega pomena • zidana kapela z nišo v Zg. Senici, • Iesen križ v Spodnji Senici pred hišo Sp. Senica št. I. • lesen križ pred hišo Spodnja Seniqa št. 126 • lesen križ pred hišo Zg. Senica št. 56, • ambient in hiša v Sp. Senici pri Markovcu, kjer je avtentičen kraj dogajanja Ijudske igre »Veriga«; - zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • spominska plošča posvečena dvanajstim domačinom, žrtvam fašističnega nasilja NOV v domu družbenih organizacij v Sp. Senici št. 23 • spomenik kmečkim uporom pred Domom družbenih organi-zacij Sp. Senica 23 d) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje, ojačati napajalni vodovod med črpališčem v Spodnji Senici in Zgornjo Senico ter dopolniti sekundarno hidrantno omrežje. Zgraditi je potrebno novo trafo postajo z visoko in nizkonape-tostnimi kabli. e) Varovanje okolja Del območja urejanja ŠS 12/2 Senica leži v II. varstvenem pasu lokalnih vodnih virov, kjer velja strogi režim varovanja lokalnega vodnega vira. 39. člen V območju urejanja ŠS 12/3 Žeje - del veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: a) Varovanje naravne in kulturne dediščine / V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne zgodo-vinske dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • dva divja kostanja v Žejah; - kulturna dediščina umetnostnej>a pomena • lescn križ na obrobju zaselka Zeje. 62 b) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo, napajalni vodovod 0 150 mm in dopolniti sekundarno omrežje za potrebe sanitarne in požarne vode. c) Varovanje okolja Del območja urejanja ŠS 12/3 Žeje leži v III. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljubljani, kjer velja blagi režim varovanja virov pitne vode. 40. čjen V območju urejanja ŠS 12/4 Zbilje veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor • morfološka enota 3 A/l V območju so dovoljeni naslednji posegi: - prizidava in nadzidava obstoječega stanovanjskega oziroma gospodarskega objekta za potrebe trgovine na drobno, - rekonstrukcija in adaptacija obstoječega objekta, rušitev in nadomestna gradnja ter tekoča vzdrževalna dela - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču kot so npr. nadstrešnice, rampe in ograje, - postavitev večjih reklamnih znamenj in turističnih oznak, - urejanje odprtih površin kot so zelenice in ploščadi, - spremembe namebnosti in dejavnosti za potrebe oskrbnih in ustužnostnih dejavnosti, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. b) Varovanje naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturno zgodo-vinske dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: - naravna"ciediščina • divji kostanj na križišču pri hiši Zbilje št. 12, • reka Sava z nižinskimi gozdovi na bregovih in terasah Sor-škega polja; - etnološka dedišdna • zidan, deloma lesen stanovanjski objekt na levi strani ceste proti Zbiljam; - kulturna dediščina umetnostnega pomena • lesen križ na križišču cest Zbilje-Jeprca ter Medvode-Mav-čiče. c) Komunalno urejanje V območju veljajo glede komunalnega urejanja določila 39. člena tega odloka. 41-čle-i V območju urejanja ŠS 12/5 Zbilje veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor morfološke enota 2 A/l, 2 A/2, D/l V območjih veljajo splošna merila in pogoji povsod razen v 20-metrskem pasu ob Zbiljskem jezeru, kjer so prepovedane vse novogradnje, na obstoječih objektih pa so dovoljene adaptacije in tekoča vzdrževalna dela. Gostinski objekt ob Zbiljskem jezeru je dovoljeno funkcionalno dograjevati in ga dopolnjevati s turistično ponudbo. • morfološka enota 9/1 Območje je večinoma razvrščeno v 1. kategorijo varovanih kmetijskih zemljišč, zato v območju ni dovoljena gradnja objektov, razen po določilih 13. člena tega odloka. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor • morfološka enota 2 D/l Pri oblikovanju novogradenj in drugih posegov v prostor V vaških jedrih je potrebno upoštevati določila 38. člena tega odloka. c) Varovanje naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturno-zgodo-vinske dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • pacipresa in lipa na križišču v Zbiljah, • reka Sava z nižinskimi gozdovi na bregovih in terasah Sor-škega polja; - arheološka dediščina • potencialno arheološko najdišče na levi strani ceste v ZbHje; - etnološka dediščina • obcestno naselje - Zbilje, kjer je dokaj ohranjen prvotni značaj, • kmečka domačija Zbilje št. 41, • zidan stanovanjski objekt Zbilje št. 33, • v delu območja urejanja je uvedena omejitev širjenja naselja; - kulturna dediščina umetnostnega pomena • lesen mrliškj križ ob hiši Zbilje št. 47. d) Komunalno urejanja V območju urejanja SS 12/5 Zbilje veljajo glede komunalnega urejanja določila 39. člena tega odloka. 42. člen V območju urejanja ŠG 12/1 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološka enota 7 F/l V morfološki enoti 7 F/l veljajo glede vrste posegov v prostor določila tč. a 37. člena odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne dediščine za reko Savo z nižinskimi gozdovi na bregovih in terasah Sorškega polja. 43. člen V območju urejanja ŠG 12/2 veljajo naslcdnja posebna in dodatna merila in pogoji; a) Vrste posegov v prostor V območju veljajo glede vrste posegov v prostor določila 14. člena tega odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine za naslednja območja in objekte: - naravna dediščina • konglomeratna terasa Žejskega hriba z nižinskim gozdom in razvitimi kraškimi pojavi; ' - kulturna dediščina umetnostnega pomena • zidan križ ob cesti Mavčiče—Zbilje • lesen križ - Krivčevo znamenje nasproti hiše Zbilje št. 4. c) Varstvo okolja Del območja urejanja ŠG 12/2 leži v III. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljubljani, kjer velja blagi režim varovanja virov pitne vode. 44. člen V območju urejanja ŠK 12/1 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: • a) Varovanje naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine za naslednja območja in objekte: - kulturna dediščina zidan križ ob poljski poti Jeprca — Ladja. - naravna dediščina • skupina hrastaov severno od Ladje, • lipa in divji kostanj južno od cerkve na Jeprci, • lipa ob cesti Medvode-Jeprca, • reka Sora: bregovi in izviri podtalnice in logi na poplavni ravnici; - arheološka dediščina • rimski grobovi ob železnici v Ladji. b) Prometno urejanje V območju poteka 30 m variantni rezervat za rekonstrukcijo oziroma novogradnjo lokalne povezovalne ceste Medvode Na klancu - Senica - Ladja. c) Varstvo okolja Del območja urejanja ŠK 12/1 leži deloma: - v III. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljubljani, kjer velja blagi režim varovanja virov pitne vode, - V II. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljubljani, kjer velja strogi režim varovanja virov pitne vode. - v III. varstvenem pasu lokalnih vodnih virov, kjer velja sanitarni režim zavarovanja lokalnega vodn^ga vira, - v II. varstvenem pasu lokalnih vodnih virov, kjer velja strogi režim zavarovanja za lokalni vodni vir. 45. člen V območju ŠK* 12/2 veljajo pogoji varovanja naravne in kul-turne dediščine za naslednja območja: - naravna dediščina • reka Sava z nižinskimi gozdovi na bregovih in terasa Sorškega polja; - arheološka dediščina • potencialno arheološko najdišče v Zbiljah. 46. člen V območju urejanja ŠR 12/1 Zbilje veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednja območja in objekte: — naravna dediščina • reka Sava z nižinskimi gozdovi na bregovih in terasah Sor-škega polja; - kulturna dediščina umetnostnega pomena. • zidana kapela zaprtega tipa ob cesti Zbilje-Smlednik. 47. člen V območju urejanja ŠS 12/6 so do sprejetja prostorskega izved-benega načrta dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. IV. KONCNE DOLOČBE 48. aien Prostorski ureditveni pogoji so delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urcjanje prostora občine Ljubljana Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane. TOZD Urbanizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča. pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana. pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane, pri krajevnih skupnostih Zbilje, Senica in Medvode in pri Mestni upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. 49. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 50. č!en Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zazidal-netn načrtu za individualno gradnjo na trikotnem zemljišču pri Bohincu v Medvodah (Glasnik, 27/66). 51. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnera listu SRS. Številka: Ljubljana, dne Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Otmar Zorn OBRAZLOŽITEV Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 12 Zbilje so izdclani za tista območja urejanja v planski celoti Š 12 Zbilje, za katera to določa dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in za tista bbmočja, za katera sicer dolgoročni plan določa urejanje s prostorskitni izvedbenimi načrti, pa njihova izdelava ni predvidena v tem srednjeročnem obdobju. Območja urejanja, za katera dolgoročni plan določa urejanje s prostorskimi ureditvenimi pogoji, sp v planski celoti Š 12 na-slednja: ŠS 12/1, ŠS 12/2 Senica, ŠS 12/3 Žeje - del, ŠS 12/4 Zbilje, ŠS 12/5 ZbiljcŠG* 12/1, ŠG12/2ŠK12/1, ŠK* 12/2 inŠR 12/1 Zbilje. Za območje urejanja ŠS 12/6 dolgoročni plan določa urejanje z zazidalnim načrtom. Ker izdelava tega zazidalnega načrta ni predvidena do leta 1990, so skladno z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelani prostorski ureditveni pogoji tudi za to območje. V tem območju so možni le posegi, ki sp vzdrževalnega značaja in ne bodo vplivali na določila kasnejšega zazidalnega načrta. Prostorski ureditveni pogoji ne predvidevajo kompleksnejših posegov v prostor. Določajo le merila in pogoje za varstvo pose-gov, za njihovo oblikovanje, za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, za varovanje naravne in kulturne dediščine in okolja nasploh ter za prometno in komunalno ure-janje. Prostorski ureditveni pogoji so le osnova za izdelavo tokacijskih dokumentacij in posredno za izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posamezne posege v prostor. Gradivo vsebuje tekstualni in grafični del. Tekstualni del obsega besedilo odloka in obrazložitev meril in pogojev za posege v pro-stor s soglasji, grafični del pa vsebuje prikaze prostorskih ureditev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastr-skih kartah v M 1:1000 oz. M 1:2880. Tako iz tekstualnega kot iz grafičnega dela je razvidno, da so znotraj posameznih območij urejanja, ki so namenjena urbani rabi, to so območja z oznako ŠS in SR, oblikovane manjše zaokrožene prostorske celote - morfološke enote. Oblikovane so glede na dovoljene vrste posegov v njih in glede na možno oblikovanje novogradenj in drugih posegov. Že njihove oznake v grobem tudi 63 povcdo. kakšne vrste posegov so v posamezni morfološki enoti dovoljene in kako morajo biti oblikovani posamezni posegi. Oznake morfoloških enot imajo naslednje pomene: — glede vrste posegov v prostor: 2 - območja za individualno stanovanjsko gradnjo 3 - območja osrednjih dejavnosti 7 - območja komunalnih dejavnosti 8 - parkovna. športna in rekreacijska območja 9 — zelene površine — glede oblikovanja A — prostojstoječa zazidava D - vaška jedra F — tehnološki objekti, silosi, cistcrne in podobno. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 12 Zbilje je izdelal ZIL. TOZD Urbanizem LUZ že v maju 1987. Komite za urejanje prostora je izdelani osnutek obravnaval na svoji 4. scji dne 15. 7. 1987 in ugotovil. da je osnutek izdelan v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, 18/84. 37/85, 29/86) in v skladu z Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov, da pa je potrebno pred javno razgrnitvijo odpra-viti nekatere pomanjkljivosti. Izdelovalec je osnutek popravil in dopolnil, natoje Izvršnisvet nasvoji98. sejidne 9. 11. 1987sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka na krajevnih skupnostih Zbilje, Scnica in Medvode ter v avli občinske zgradbe. Javna razgrnitev je potekalaod2(). Il.do20. 12. 1987. Vtemčasujebilaorganizirana v prostorih KS Zbilje tudi javna obravnava osnutka prostorskih ureditvenih pogojev. Skupno je bilo v knjigo pripomb vpisanih 29 pripomb, razen tega je bilo pismeno na Komite za urejanje prostora posredovano še 9 pripomb in pripombe, ki so bile izražene na javni obravnavi. Pripombe je obravnaval Izvršni svet na svoji 120. seji dne 14.3. 1988 in zavzel do njih naslednja stališča: 1. Pripomba Kos Janezaje, da bi naj bilo zemljišče parc. št. 361/ 9 k. o. Senica zazidljivo. Stališče: Zemljišča parc. št. 361/9 k. o. Senica po dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu leži v 1. območju kmetijskih zemljišč. zato pripombe ni mogoče upoštevati. 2. Koritnik Jože bi rad gradil turistično hišo na zemljišču parc. št. 430 k. o. Zbilje, zato želi, da se poveča območje urejanja ŠS 12/ 4 Zbilje. Stališče: Zemljište parc. št. 430 k. o. Zbilje se po dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu nahaja v gozdnih površinah območja ŠG 12/2. zato je to pripomba na dolgoročni družbeni plan in je pri obravnavi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 12 Zbilje ni mogoče upoštevati. 3. K.S Senica in njeni krajani želijo, da se zazidljive površine v Senici zaokrožijo tako, da bi postale zazidljive naslednje parcele: 77/1.366/24.157/7,157/13,157/1,157/8157/9,157/10,157/11,157/ 12,160/7,160/10,2/3,2/7,161/3,366/34,366/35,366/36in206/2vse k. o. Senica. Menijo, da gre za nerazumljive zajede, na katerih že stoji nekaj stanovanjskih hiš, za katere so pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Ugotavljajo, da jim niti družbeni plan, niti prostorski ureditveni pogoji niso prinesli novih zazidljivih površin. Najprej so predlagali pozidavo Sodneka, nato Soriškovega sela, pa so bili vsi predlogi zavrnjeni. Poleg tega je slari del vasi Ladja s približno 15 stanovanjskimi hišami v celoti zajet v industrijsko cono ŠP 9/5 Aero in bo zato kmalu potrebno za te "prebivalce poiskati prostor za nadomestne gradnje. Želijo, da bi ta prostor bil na robu vasi Ladja, to je severno oč Aera in od železniške proge. ¦ Stališče: Vse pripombe KS Senica se nanašajo na dolgoročni plan občin in mesta Ljubljana, saj gre pri vseh za spremembo nezazidljivih površin v zazidljive in jih zato ob pripravi prostorskih ureditvenih pogojev ni mogoče upoštevati. Pripombe bomo obrav-navali ob eni od sprememb dolgoročnega plana Ljubljana 2000. 4. Pripomba KS Zbilje je, naj se ureja s prostorskimi urcditve-nimi pogoji tudi zemtjjpče južno od območja ŠS 12/4 do Svetiške gmajne. ker je to območje že precej pozidano in ni logično, da bi to bilo 1. območje kmetijskih zemljišč. Stališče: Zemljišče med območjem ŠS 12/4 in med Svetiško gmajno spada v glavnem v 1. območje kmetiiskih zemljišč delno pa v 2. območje kmetijskih zemljišč. Pripomba krajevne skupnosti Zbilje se torej nanaša na dolgoročni plan in je v okviru prostorskih ureditvenih pogojev ni mogoče upoštevati. 5. Križaj Valcntin želi, da bi bilo zemljišče pare. št. 37 k. o. Scnica zazidljivo, ne pa nezazidljivo iri označeno kot naravni spomenik. ker v tem zemljišču ne vidi nobenega naravnega spome-nika, saj je parcela zaraščena z grmovjem in leži v bližini stanovanj-skih hiš. 64 Stališče: Zemljišče parc. št. 37 k. o. Senica se po dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu nahaja v kmetijskih površinah območja ŠK 12/1. Možnost razširitve zazidljiivih površin na obrav-navano parcelo bo možno obravnavati ob spremembi dotgočnega plana. Oznaka, da je na tem zemljišču naravna dediščina, se nanaša na bregove reke Sore, na izvire podtalnice in na loge na poplavni ravnici. 6. Mnogo pripomb se nanaša na to, da naj bi se območje urejanja SS 12/6 Zbilje namesto z zazidalnim načrtom urejalo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Podobne pripombe se nana-šajo tudi na območje urejanja SS 12/3 Zeje, za katere je zazidalni načrt že v izdelavi. Lastniki zemljišč v teh dveh območjih vedo, da je organizirana gradnja draga in da se bodo mnogi od njih zaradi tega morali odpovedati prednostni pravici do gradnje. Nekateri odločno zatrjujejo, da svoje zemlje za gradnjo ne dajo. Stališče: Režim urejanja posameznih območij je določen in sprejet z dolgoročnim družbenim planom, zato ob pripravi prostor-skih ureditvenih pogojev teh pripomb ni mogoče upoštevati. Izde-lava zazidalnega načrta je predvidena zato, ker gre za večje še nepozidane površine, izdelava prostorskih ureditvenih pogojev pa je z zakonom predpisana le za območja, ki so pretežno že pozi-dana. 7. Pripomba, izražena na javni obravnavi je, da je potrebno za območje urejanja ŠR 12/1 napisati možne posege v prostor kot so navedeni za območje ŠK 12/2 in s tem omogočiti občanom gradnjo turistično gostinskih in športno rekreacijskih objektov. Stališče: Pri izdelavi dopolnjenega osnutka prostorskih ureditve-nih pogojev za plansko celoto S 12 Zbilje je potrebno odlok dopolniti z merili in pogoji glede vrste posegov v prostor za rekreacijske površine z oznako ŠR. 8. Krajevna skupnost Zbilje zahteva, da se omogoči v kmetijskih in rekreacijskih površinah z oznako ŠK in ŠR graditi gospodarska poslopja za potrebe kmetovalcev m za obrtne delavnice. Slališče: V osnutku odloka o prostorskih ureditvenih pogojih je že navedeno, da je možno graditi gospodarska poslopja za potrebe kmetovalcev v kmetijskih površinah z oznako SK. Za rekreacijske površine z oznako ŠR se morajo določbe odloka dopolniti in sicer tako, da bo možna gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev v okviru obstojefih kmetij, sicer pa ne. Zahteve glede gradnje objektov za obrtne delavnice v kmetijskih in rekreacijskih površinah pa ni mogoče upoštevati, ker obrtna dejavnost v te površine ne sodi. 9. Krajevna skupnost predlaga, naj se razširi območje, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, na parcelo 23/2 k. o. Zbilje, da bo lahko tam lastnik Alojz Brešan zgradil ob jezeru objekt, s katerim bo rešil svoj stanovanjski problem in z oddaja-njem sob razširil turislično ponudbo Zbilj. Stališče: Zemljišče parc. št. 23/2 k. o. Zbilje se nehaja v območju urejanja ŠS 12/5, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji in sicer v morfološki enoti 2 A/l, kjer je gradnja dovoljena povsod razen v 20-metrskem pasu ob Zbiljskem jezeru. 20-metrski pas, ki ga določajo ti prostorski ureditveni pogoji mora ostati nepozidan zaradi varovanja Zbiljskega jezera. Zemljišče parc. št. 23/2 k. o. Zbilje leži večinoma v tem pasu, gradnja pa je možna na severnem delu tega zemljišča, ki leži izven 20-metrskega pasu ob Zbiljskem jezeru. 10. Krajevna skupnost meni, da je v 3. členu odloka oprostor-skih ureditvenih pogojih potrebno območje ŠG 12/2 označiti z zvezdico, saj je tudi v obrazložitvi meril in pogojev navedeno, da je območje namenjeno tudi rekreaciji. Prav tako je v obrazložitvi programskih zasnov za območje urejanja ŠS 12/3 Žeje (Tribuna--julij 86) navedeno, da je zahteva krajevne skupnosti, da se Žejski hrib nameni rekreacijski dejavnosti, upoštevana v dolgoročnem planu. Stališče: Pripomba se upošteva. V odlok o prostorskih ureditve-nih pogojih mora izdelovalec za območje ŠG 12/2 vnesti posebna merila in pogoje tako, da bo le-to namenjeno tudi rekreaciji. Izpuščeno zvezdico za to območje pa bomo vključili v spremembo in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000. 11. Krajevna skupnost Zbilje zahteva, da se predvidi lokacijo za trgovino na območju ŠS 12/4, ob križišču cest Medvode-Mavčiče in Jeprca-Smlednik v bližini avtobusnih postajališč, v bližini že obstoječe trgovine. Stališče: V osnutku prostorskih ureditvenih pogojev je za trgovino namenjeno območje morfološke enote 3A/1 na skrajnem vzhodnem robu starih Zbilj v območju ŠS 12/5. Pripomba krajanov se upošteva, uvede se nova morfološka enota 3A/1 v obmoeju ŠS 12/4, 3A/1 v območju ŠS 12/5 pa ostane rezervat za druge družbene dejavnosti. 12. Krajevna skupnost Zbilje meni, da je potrebno na območju ŠS 12/5 konkretno opredeliti potencialno arheološko najdišče. Stališče: V območju ŠS 125/5 je potencialno arheološko najdišče opredeljeno na osnovi krajevnega imena Groblje. Ljubljanski regi-onalni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine uvršča območje med tista, ki so varovana s 3. stopnjo varstvenega režima, kar pomeni, da mora pri vsakem izkopavanju terena biti pisoten pooblaščen predstavnik Ljubljanskega regionalnega zavoda za var-stvo naravne in kulturne dediščine. 13. Krajevna skupnost Zbilje zahteva, da se ob cesti Medvo-de-Zbilje-Smlednik v Svetiški gmajni določi kolesarsko stezo in pločnik za pešce. Stališče: Pripomba se upošteva. Za cesto Medvode-Zbiije-Smlednik se uvede 30-metrski varovalni pas. 14. Krajevna skupnost Zbilje meni, da je potrebno predvideno traso kanalizacije, ki poteka skozi strnjeno naselje ŠS 12/5, pred-staviti na plato ob rekreacijskem turističnem centru Zbilj. Stališče: Pripombe ni mogoče upoštevati, ker je za kanalizacijo določena optimalna trasa, ki jo določa gravitacijski potek. Vas Zbilje namreč visi proti Savi, zato je potek kanalizacije ob Savi najugodnejši, saj je potrebno v tem primeru eno samo črpališče za prečrpavanje na višji nivo. 15. Petrol Ljubljana želi, da se območje obstoječega bencin-skega servisa, pretakališča in skladišča naftnih derivatov ter območje, ki ga planirajo za razširitev skladišča pri bencinski črpalki na desni strani ceste Medvode-Kranj v Medvodah nad felancem odpreti v celoti kot površina za komunalne dejavnosti. Stališče: Po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljana ležijo obstoječi objekti bencinskega servisa v glavnem v varovalnem pasu ceste v območju urejanja ŠS 12/1, delno pa tudi v območju ŠG* 12/ 1. Prostorski ureditveni pogoji opredeljujejo znotraj območja ŠS 12/1 morfološko enoto 7 F/l - to je območje komunalnih dejavno-sti, v kateri se nahajajo obstoječi objekti bencinskega servisa. Za obstoječe objekte bencinskega servisa in za predvideno razširitev na funkcionalnem zemljišču (zemljišče parc. št. 296/2, del in 296/ 58, del k. o. Medvode) v območju ŠG* 12/1 naj se v prostorskih ureditvah pogojih tudi opredeli morfološka enota 7 F/l, saj v naravi to ni več gozd in je Gozdno gospodarstvo že pred leti izdalo svoje soglasje za skrčitev gozda. Izdelovalec je pri pripravi dopolnjenega osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 12 Zbilje upošteval sta-Iišča izvršnega sveta in pripombe posameznih soglasodajalcev. Pridobljena so potrebna soglasja. Izvršni svet je na svoji 149. seji dne 25. 8. 1988 določil besedilo osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 12 Zbilje in predlaga zboroma Skupščine, da ga obravna-vata in sprejemata. IZVRŠNISVET